Tudi v Argentini je zmagala Svoboda. A drugačne vrste svoboda kot v Sloveniji
V Argentini je zmagala Svoboda. Tista, ta prava. Ne tista, ki v Sloveniji na štiri leta menja obraze, nravi pa nikoli. Tu gre za svobodo v svoji najčistejši obliki, ki ji rečemo libertarstvo in jo pooseblja novoizvoljeni predsednik Javier Milei.
Ker pa je bila v vseh teh letih beseda »svoboda« močno zlorabljena, poglejmo, kako izgleda prava svoboda, ki čaka Argentino.
Začeti je treba pri glavnemu igralcu, ki je iz nič prišel do 14 milijonov glasov. Glede na to, da je Milei prišel na sceno brez strankarskega zaledja in brez podkupljenih medijev, je bilo treba pritegniti pozornost. Javier Milei je zato ekstravaganten politik. Nekoč je bil komentator na televiziji in drugačen niti ni mogel biti: ima razmršeno frizuro, je glasen, uporablja močne besede in včasih ima za mirnih in tihih politikov navajene Evropejce morda grob nastop. Pred kratkim se je pojavil z motorno žago, da bi pokazal, kako bo »rezal« javno porabo. Bolj jasnega sporočila ne bi mogel dati.
Milei prihaja po pol stoletja takšnega ali drugačnega socializma, v zadnjih dveh desetletjih (razen enega mandata Macrija, ki ni mogel proti levi mašineriji) pa je Argentina trpela dvojec Kirchner, najprej moža in nato ženo, ki sta iz države naredila lasten fevd in hkrati pripeljala še več socializma, kjer ima država veliko vlogo, posameznik pa premalo. Tako so obvladovali tokove javnega denarja. S tem so kradli tako monumentalno veliko, da obstajajo posnetki, kjer denarja ne štejejo več, ampak ga tehtajo. Tehtajo! In Argentinci smo imeli te kraje in tega socializma dovolj. Nekoč ena najbogatejših držav na svetu, sedaj veliko prezadolžena, politiki pa na jahtah z veliko mlajšimi poklicnimi spremljevalkami. Argentina je rekla dovolj.
In kaj je Argentina volila?
Vse rešitve, ki jih ponuja Milei, izhajajo iz te definicije, ki jo sam rad ponavlja: »Liberalizem je neomejeno spoštovanje življenjskega projekta posameznika, ki je osnovano na principu neagresije in varovanja življenja, svobode in zasebne lastnine. Njegove temeljne institucije so trgi brez državne intervencije, prosta konkurenca, delitev dela in družbeno sodelovanje.«
Libertarnega predsednika svet že dvesto let ni videl. Mileijeva stranka se imenuje Svoboda Gre Naprej (La Libertad Avanza), kar je ironično podobno Gibanju Svoboda. V praksi pa ne bi mogla biti bolj različna.
Libertarnega predsednika svet že dvesto let ni videl. Mileijeva stranka se imenuje Svoboda Gre Naprej (La Libertad Avanza), kar je ironično podobno Gibanju Svoboda. V praksi pa ne bi mogla biti bolj različna. Poglejmo, kaj ponuja argentinsko gibanje Svoboda.
Javier Milei nasprotuje splavu, tudi v primeru posilstva. Ker neomajno spoštuje vsako življenje, tudi življenje v maternici ima pravico do obstoja. Tudi otrok v maternici je človek, ki ima kot tak enake pravice kot vsi ostali. Odločanje drugih o končanju življenja je zato nedopusten poseg v njegov t. i. življenjski projekt.
Milei pravi: »Smatram Državo za sovražnika.« S tem ne misli države Argentine, ampak državni aparat. Zakaj? Ker večina državnih organov zgolj otežuje preprosto izmenjavo med polnoletnimi državljani, ki si želijo sodelovanja. Poglejte primer AirBnB v Sloveniji: eni hočejo oddajati, drugi najeti, stvar rešena. Država sedaj želi omejiti, koliko dni kdo sme razpolagati z lastno nepremičnino in jo dajati v najem. Država je kot cokla, bi pripomnil kakšen slovenski predsednik vlade.
»Socialna pravičnost je nasilje«
V podobnem duhu Milei pove, da »država ne prinaša blaginje, ker ničesar ne ustvarja«. Država le omogoča prostor, kjer ljudje prostovoljno sodelujejo in s tem ustvarjajo blaginjo. Iz tega izhaja še ena njegova izjava, da je »socialna pravičnost nasilje«. Ta izjemno zanimiva misel bi v Sloveniji pokopala tistega, ki jo je izrekel, ker je socializem pregloboko zakoreninjen, čeprav je vredna razmisleka: država v resnici lahko samo nekomu vzame in drugemu da. S kakšno pravico nekomu vzame, ki je ta denar pošteno zaslužil? Zakaj se (proti njegovi volji) žrtvuje enega člana skupnosti, da bo drug nekaj dobil? To bi bilo v nasprotju s spoštovanjem življenjskega projekta vsakega posameznika.
Podobno bi Milei ukinil vse subvencije. To pa ne pomeni, da solidarnosti ni: nasprotno, solidarnost je v principu prostovoljno dejanje in nihče tega ne omejuje. Če tat vzame brez dovoljenja, je to kraja. Če država vzame brez dovoljenja, tudi.
Manj ministrstev, nižji davki, svobodna trgovina ...
V sestavljanju ministrstev jih napoveduje precej manj. Celo znan je njegov video, kjer na silo trga oz. ukinja listke z imeni ministrstev. Milei namreč verjame v majhno vlado, ampak ne kot Golob, ki za deset minut sanja, da smo Švica. Liberalizem verjame, da se bodo ljudje sami odločali in dogovorili o stvareh, zato ne potrebujejo državnega aparata, da se vpleta v vsak postopek. Zato ni potrebe po toliko ministrstvih in toliko administracije. Ukinil bi sploh Ministrstvo za Ženske – če smo ljudje enakopravni, ni potrebe po favoriziranju enega od obeh spolov.
Milei zagovarja nižje davke. Svoboda pomeni, da vsak sam razpolaga s svojim denarjem, zato državi da le manjši delež za skupne potrebe. Višji davki pomenijo, da država razpolaga z vse večjim deležem vašega denarja in se odloča namesto vas. Nižji davki so slabe novice za oportuniste, ki živijo na račun države. Ker vedo, da jim vi svojega denarja ne bi dali, država jim pa vaš denar rada deli. Zato v Sloveniji nevladne organizacije in marsikateri oportunist navija za »pravične« davke, kar v resnici pomeni, da rabijo več vašega denarja zase.
Svobodna trgovina. Argentina je v letih socializma vnesla mnoge ovire tako uvozu kot izvozu. Levičarska vlada je špekulirala, da bo z visokimi davki destimulirala izvoz npr. mesa in bo notranji trg imel več izbire in boljšo kvaliteto mesnih izdelkov. Ker je bil davek na izvoz mesa previsok, so rejci preprosto preselili farme v bolj ugoden Urugvaj. V Sloveniji so davki na delo tako visoki, da tedensko slišimo za kakšno podjetje, ki se seli na Balkan ali se vsaj neha širiti pri nas.
Konec državne gradnje. Milei pravi, da vse, kar država zgradi, zgradi slabo ali koruptivno. Če pogledamo na naše preplačane avtoceste, 2. tir in vsak javno financirani gradbeni projekt, to drži tudi pri nas. S tem je povezana tudi privatizacija javnih podjetij. Nihče ne pazi toliko na poslovanje, kvaliteto in dobiček kot lastnik. Če lastnika ni, se v podjetju krade, kvaliteta peša in storitev slabo dela. Če primerjate cene zdravstvenih materialov v javnih zdravstvenih zavodih ali pri zasebnikih, vam je vse jasno.
Javier Milei ima tako čisto ideologijo liberalizma avstrijske šole.
Milei ima tudi bolj šokantne ideje, kot recimo prosta trgovina z organi. Ta ideja je sicer zame kot zdravnika kontroverzna, ampak dobi smisel v Mileijevi ideji popolne svobode. Če sem svoboden in lahko prodam, kar je moje, zakaj ne bi mogel prodati svoje ledvice?
Zaprtje Centralne Banke. Centralna banka Argentine je tiskala toliko denarja, da je postal argentinski peso ničvreden. Ko sem še živel v Argentini, si z enim pesom kupil en dolar. Danes, komaj dvajset let kasneje, z enim dolarjem kupiš lahko skoraj 1000 pesov. Ker državnemu aparatu zmanjkuje denarja za vse subvencije, s katerimi vzdržuje tretjino prebivalstva, tiska vse več denarja, posledično postaja peso vse manj vreden. Milei pravi, da bi gospodarstvo dolariziral, s čimer bi moč valute bila prenešena na ameriško centralno banko, ki naj bi bila bolj vredna zaupanja.
Skratka, Javier Milei ima tako čisto ideologijo liberalizma avstrijske šole. To ni nova ideologija, znana je že desetletja. Razlika je v tem, da si nihče od politikov ni upal ponuditi radikalne svobode; vsak je ponujal neko stopnjo socializma pod krinko lepih besed, kot je svoboda. Socializem pa je vedno in povsod po svetu, kjer je bil uporabljen, prinesel revščino in slabše življenje. Argentina je bila nekoč 6. najbogatejša država sveta, po desetletjih socializma pa obubožana, z inflacijo preko 140 % in skoraj polovico revnih – pristala je na tleh. Zdaj so se Argentinci naveličali revščine in slabega življenja. Vprašanje za nas je, kako nizko moramo v Sloveniji pasti, preden se prav enake mlake naveličamo še mi?
21 komentarjev
Zdaj Smo
Federico je dober kolumnist in provokator z besedami :) Dajte mu večkrat priložnost. Radi ga beremo.
Madison
Friderik je nižje v komentarju zapisal: "Milei bo predsednik tistih Argentincev, ki imajo denar v tujini......po parih letih bo uničeno še tisto, kar je sploh še funkcioniralo. In to z motorko. Štilarco."
**************
Hja... glejte ga, zlomka, Friderik!
Če se bo v Argentini res zgodilo tako tako, kakor napovedujete, potem se tej državi obeta prihodnost, ki bo povsem enaka slovenski sedanjosti!
Kot prvo, v Sloveniji že imamo tajkunico, ki ni predsednica vseh državljanov, temveč le nekaterih in to povečini tistih, ki imajo denar v tujini. Celó tajkuničin mož je imel in morda še zmeraj ima račune na tujem, v davčnih oazah! Poleg tega si je tajkunica za eno glavnih svetovalk izbrala osebo, ki se intenzivno zavzema za uzakonitev evtanazije! Aktualna golobistična oblast intenzivno uničuje še tisto, kar je v slovenskem zdravstvu do neke mere še funkcioniralo. Namesto urejenega javnega zdravstva se nam obeta javno dostopna evtanazija - kar zeló podpira predsednica države, ki ima sama toliko denarja, da si kadarkoli lahko privošči zdravstveno oskrbo v tujini. Namesto da bi se kot vrhovna političarka v državi zavzemala za ureditev vsem dostopnih zdravstvenih storitev, vštevši paliativno oskrbo, se raje zavzema za uzakonitev evtanazije!
Kot drugo, aktualna golobistična oblast intenzivno obremenjuje in uničuje slovensko gospodarstvo z visokimi davščinami, z zapletenimi birokratskimi postopki in zdaj še z obveznim štempljanjem. Tako ubija vsako podjetniško iniciativo! Slovenske davkoplačevalce obremenjuje z vedno novimi, visokimi davščinami in iz države odganja ne le tuje vlagatelje, temveč tudi domača podjetja, ki se zaradi gospodarstvu nenaklonjenega okolja selijo v tujino!
Nadalje, golobisti intenzivno uničujejo slovensko kmetijstvo! Namesto da bi slovensko kmetijstvo in prehransko samooskrbo spodbujali, rekvirirajo kmetom cele črede živine in uničujejo življenja prizadevnim slovenskih državljanom, ki so pripravljeni obdelovati zemljo in gojiti domače živali.
Lahko bi cel dan naštevali, kaj vse od tistega, kar je v Sloveniji sploh še funcioniralo, je že bilo uničeno ali pa bodo v par letih zagotovo še uničile in 'dokrajčile' brezobzirne neokomunistične vlade!
In to brez motorke, kar lastnoročno!
Johan
Mefi, Mefi, občutki so (ali pa niso!) varljivi. Opažam pa, da poskuša biti tvoja zadnja - in dokončna. Sem in tja ti je to zadovoljstvo omogočeno, ponujeno in dopuščeno, vendar (!) časovno omejeno. Sapere aude in Carpe diem, Mefi!
Johan
Igorju pa tole, za dobro jutro. To, kar sem nekoč napisal Kraševki. Šlampasto bereš in še bolj šlampasto razumeš. Nimam ne volje, še manj pa moči in namena, da bi kogarkoli podil iz njegove domovine. Se pa vsakomur ponuja alternativa, ki sem jo nakazal. Sploh vsem trpečim v tem okolju. Morda se ponuja še tebi izredna priložnost, da se umakneš komunajzarskim Johanom. Če se bojiš takšnih kot sem jaz, ti moram povedati, da ima ( tudi tvoj?!) strah velike oči - in majhno pamet.
Me pa veseli, da si z nekaj skepse omilil avtorjev (hvalo)spev argentinski Svobodi in njenemu voditelju.
MEFISTO
Kadar takole pišeš, dobim občutek, da misliš, da se pri tebi vesoljna pamet začne in konča.
Johan
Začne se, začne, to pa, to, imaš prav!
Madison
Milei je motorno žago uporabil kot nazorno prispodobo svojih obljub o velikih finančnih rézih v državno potrošnjo oziroma obljub o zmanjšanju zapravljanja in zadolževanja čez vsako mero ter koncu nemarnega potrošnje davkoplačevalskega denarja.
Poznamo rek britanske političarke Margaret Thatcher, da je težava socializma v tem, da mu sčasoma zmanjka tujega denarja.
Glede na nemarno, neodgovorno in megalomansko golobistično zapravljanje davkoplačevalskega denarja ter zaradi novih, visokih golobističnih davščin, bomo tudi slovenski državljani na naslednjih volitvah nujno potrebovali kandidata z motorko!
Kar se tiče nekulturnosti, ki jo nekateri očitajo Mileiju: ne pozabimo, da je leta 2018 v Sloveniji 13% volivcev glasovalo za nesposobnega komedijanta, ki je o ženskah izjavil, da "baba je žaba, žaba pa člouk ni" in navkljub dejstvu, da ni zmagal na volitvah, prevarantsko sestavil "manjšinsko vlado". Manj kot leto in pol kasneje je kolerično odvrgel puško v koruzo ter neodgovorno razsul lastno vlado že po prvi tretjini mandata!
Tudi župana slovenske prestolnice so volivci ponovno izvolili, čeprav so iz medijev izvedeli, da je - poleg vseh ostalih finančnih barabarij! - zlorabil županski položaj v zameno za spolne usluge in je neko farmacevtko ponižal na raven objekta spolnega izkoriščanja!
O tem, da se aktualni premier obnaša do svoje zakonite žene kot nespoštljiv bigamist, saj se, medtem ko je še vedno poročen, naokoli klati s svojo konkubino, ni vredno niti izgubljati besed.
Zaradi teh dejstev niti slučajno ni verodostojno, da se v Sloveniji kdorkoli zgraža nad argentinskim politikom Mileijem, ki razen ekscesne predvolilne kampanje kot politik ni pokazal še ničesar, sploh pa ne česarkoli hudó moralno spornega, kar mu nekateri po vsej sili hitijo že vnaprej očitati.
Andrej Muren
Argentina je ena od empiričnih potrditev, da socializem ne deluje. Vse gospodarsko najbolj uspešne države na svetu so liberalno kapitalistične. Vsi drugačni poskusi so se v praksi sfižili. Opozoriti pa je treba, da obstoja razlika med socialno pravičnostjo (ki je podoben nesmisel kot podnebna pravičnost) in solidarnostjo, ki je namenjena socialno šibkim, da imajo dostop do temeljnih dobrin moderne družbe (zdravstvo, šolstvo...).
Upajmo, da bo novi argentinski predsednik uspešen, čeprav je že sedaj jasno, da bodo njihovi levičarji naredili vse, da mu bo spodletelo. A če bo uspešen, bo dober zgled za ostale latinskoameriške države, ki so nespametno zajadrale v socialistične vode.
Igor Ferluga
Ne, najbolj uspešne na srečo niso liberalno kapitalistične. Ampak so regulirano kapitalistične. Gospodarska svoboda je omejena z zakoni in predpisi, ki povejo, kaj se in v kakšni meri sme in kaj se ne sme in kakšni izdelki lahko grejo na trg in kakšni ne. In kakšne omejitve izhajajo iz pravic zaposlenih, delavcev. In kakšne davke in trošarine je treba plačevati. Ni popolne svobode za kapital in lastništvo. Že davno ne več. K sreči ne. Za ilustracijo- v normalni uspešni državi se ne dovoli gradnjo velikega kanalizacijskega voda čez varovano področje osrednjega vira pitne vode. Svoboda predpostavlja odgovornost.
Igor Ferluga
Še malo svobodnega kapitalizma. Toyotina reklama, kako se 30 Toyot Hilluxov vozi po prodiscih povirja alpske reke ( Sava Dolinka? Soča?) znotraj Triglavskega narodnega parka. V Veliki Britaniji so reklamo prepovedali, ker je antiekoloska, ne vedoč, da gre celo za področje ( edinega) nacionalnega parka. Pri nas seveda dobili dovoljenje. Gnusno!
Igor Ferluga
https://nova24tv.si/svet/anglezi-prepovedali-oglas-kjer-se-toyote-vozijo-po-slovenski-naravi/
Johan
Aha, po avtorjev se z novimi političnimi in ideološkimi vetrovi Argentina spreminja v raj. V pravo nasprotje zatohli komunajzarski deželi v katero se je (sklepam) od tam vrnil pisec. Torej, ponuja se mu enkratna priložnost, da se vrne in tam svobodno biznisira tudi s svojim medicinskim znanjem. Neizmerna svoboda mu bo tam omogočila neomejeno, dobičkonosno, tudi izvozno usmerjeno trgovino s človeškimi organi. Če prištejem še nekaj biznisa s fetusi od ilegalnih abortusov, mo je zlata prihodnost zagotovljena.
Ampak, še vedno precej slabo, precej poenostavljeno razlikuje med Svobodama. Del pristopa in pogleda se najbrž skriva že v genske zapisu pogleda na sedanjost in prihodnost dežele kjer trenutno domuje. Glede na perspektive bo res najbolj pametno še enkrat pokati kufre. Oh, te večne selitve in iskanje prostora pod svobodnim soncem.
Ostajam, pač nisem rojen za nobeno obliko zdomstva. Tudi moji predniki, niti potomci, ne! Pamet in pridne roke so zasnova in del zagotovila za preživetje v eni in, upam, tudi v drugi Svobodi.
Ne glede na življenjsko odločitev želim piscu vse dobro in srečno v domovini svojih prednikov, ob drugačni odločitvi pa tudi - srečno pot v "svobodnejšo Svobodo". Torej, Argentina znova postaja obljubljena dežela. Preverjam, in sem na zvezi s potomci sorodstvene veje, ki se je, v za domovino usodnem času, odločila drugače od mojih neposrednih prednikov. Izkustveno, dokazano in (samo)priznano - napačno.
Igor Ferluga
Bedak napihnjeni komunajzarski!
Igor Ferluga
Sem bil tudi sam neotesano žaljiv tule, ampak nima nihče pravice Slovencev poditi iz Slovenije, najmanj potomcev tistih, ki so emigrirali pred barbarskimi totalitaristi in skozi več generacij ohranili tako izrazito zvestobo narodu kot tudi visok kulturni in duhovni nivo.
Friderik
Tudi bivši minister Aleš Hojs je navdušen. Še en dokaz več kako tam pri SDS nimajo pojma o tem kaj se po svetu dogaja. Čakam samo še Tonina, tudi ta nima pojma. Drugače je pa fejst fant.
Teodor
To je tista svoboda, ki je Slovenci nočemo, vsaj ne še. Svoboda je za Slovence prosto priklapljanje na državni sesek. Argentinci so pač že izsesali vse mleko in nimajo druge izbire. Upam, da bomo mi prej prišli k pameti. Opozarjam pa Argentince, če bo mož res delal to kar je obljubil, bo nekaj časa še precej slabše, preden bo bolje. Marsikomu se bo kolcalo po egiptovskih loncih mesa in bodo storili vse, da reforme propadejo. Slovenci imamo obilo izkušenj s takimi.
Igor Ferluga
Pustimo se sicer presenetiti, kaj bo novi predsednik realno počel, ker si vsaka demokratično izbrana oblast zasluži priloznost. Kljub temu močno dvomim, da se bo ta glorifikacija Milea s strani F. Potočnika dobro postarala.
V nekih bolj normalnih časih, z bolj normalno presojo ljudi, kaj se spodobi, kaj je razumno in modro tako poudarjeno ekscentričnih, neuravnovešenih in impulzivnih osebnosti volilci pač ne izbirajo za svoje voditelje.
Kandidat z motorno žago in besnim obrazom, samorazglaseni učitelj tantričnega seksa, ki se okoli hvali z udeležbami na skupinskih orgijah, obenem nikoli ni živel v resnejšem osebnem partnerstvu razen s psom ( ker zelo verjetno nihče normalen s takim človekom živeti ne more) zagovornik svobodnega ne le seksa, ampak tudi prostitucije in svobodne konzumacije zaenkrat še nedovoljenih drog ( se pravi svoboden dostop do kokaina, heroina, fentanila in ostalih visoko zasvojljivih in smrtonosnih substanc), neotesanec, ki sogovornike zmerja z izrazi, tudi opolzkimi. Papež je npr.zanj "imbecil" in še kaj. No ja, in ob tem beremo članek kot da gre za zglednega kristjana, ker je Milei menda proti splavu in evtanaziji. Vsaj nekaj.
Res ne vem, odkod to navdusevanje sodobnega časa nad libertarnostjo. Verjetno bolj kot na modrosti temelji na instiktivno-visceralnem podrocju. Morda lahko libertarna vizija dobro funkcionira v idealni družbi izvrstno vzgojenih in visoko odgovornih altruisticnih osebkov. Realnost jasno kaže, da popolna kulturno-družbena svoboda vodi v prevlado kaosa, rastoče izprijenostosti in degeneracije in da popolna ekonomska svoboda povzroča večanje socialnih razdorov in konfliktov, ne gradi skupnosti in sožitja med ljudmi, trči ob omejenosti naravnih virov in gre v avtodestruktivnost ob uničevanju naravnega okolja in neobziru do zdravja in zadovoljstva ljudi, ki bogastvo ustvarjajo. Zato vse spremembe od prvotnega svobodnega kapitalizma 19 stoletja, uveljavljene predvsem skozi 20 stoletja. Najbolj v Evropi, natančneje v zahodnem demokratičnem delu Evrope. In te spremembe so v veliki meri v prid človeku.
In k tem spremembam od prvotnega svobodnega kapitalizma je prispevala pomembno tudi Katoliška Cerkev, zlasti od okrožnice Rerum Novarum papeža Leona. In druga, tudi krščansko navdihnjena gibanja. Politično pogosto kot krščanske demokracije. Še danes veljavni nauk Cerkve temelji na tem, na uravnoteženosti načel solidarnosti in subsidiarnosti, na tretji poti med ekstremoma svobodnega kapitalizma in liberalnosti/libertarnosti na eni strani in kolektivisticnimi odgovori kot je socializem na drugi strani. Večina to imenuje tudi socialno-trzna uravnotežena pot. Torej v osnovi, v temelju ideje socialni nauk Cerkve in libertarnost nista združljivi, enako kot nista niti krščanska demokracija in liberalnost ali libertarnost. Verjamem, da Argentina rabi odmik od svojega specifičnega, verjetno korumpiranega latino socializma. A radikalen odmik v kapitalizem 19 stoletja in s takšno neuravnovešeno, impulzivno konfliktno osebnostjo na čelu, je vsaj po mojem recept za hiter polom. In verjetno vrnitev levice na oblast.
Friderik
Igor Fertuga, to pa podpišem! Odlično povedano.
Friderik
Precej naiven pogled avtorja. Milei bo predsednik tistih Argentincev, ki imajo denar v tujini. Država oz njeno gospodarstvo bo na razprodaji, vklučno s človeškimi organi za presajanje. Skratka, po parih letih bo uničeno še tisto, kar je sploh še funkcioniralo. In to z motorko. Štilarco.
Realist
Lahko da je že prepozno, škoda je ogromna, ne samo gospodarska tudi demografska v obliki izseljevanja..
dragow
Jap
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.