Trump in Juncker kritizirana, ker sta čestitala Putinu. Med Slovenci izrazita razhajanja pri dojemanju Putina in Rusije

Embed from Getty Images
Medtem ko so voditelji držav članic Evropske unije ob novi Putinovi volilni zmagi molčali, sta med Zahodnimi voditelji molk prekršila predsednika ZDA in Evropske komisije. 

Donald Trump in Jean-Claude Juncker sta se zaradi tega znašla pod plazom kritik, češ da je to žalitev za ruske državljane, ki si zaslužijo poštene volitve, še posebej pa čestitke ruskemu voditelju niso primerne v času, ko Velika Britanija Rusiji očita napad z živčnim plinom na njenem ozemlju.

Predsednik Trump se je za čestitko Vladimirju Putinu ob njegovi ponovni izvolitvi na čelo ruske federacije odločil kljub nasvetom s strani številnih svetovalcev za nacionalno varnost, naj tega ne stori.

Po čestitki je Trumpa ostro napadel njegov redni kritik iz republikanskih vrst, John McCain, ki je dejal da ameriški predsednik ne bi smel voditi svobodnega sveta tako, da "čestita diktatorjem za zmago na lažnih volitvah". 

"Ko je to storil, je predsednik Trump užalil vse ruske državljane, ki jim je bila kratena pravica odločati o svoji prihodnosti na svobodnih in poštenih volitvah, kot tudi številne ruske patriote, ki so veliko tvegali s protesti in uporom proti Putinovem režimu," je še dodal zelo cenjenih republikanski senator.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je Putinu čestital v pismu, kjer je med drugim izrazil prepričanje, da so pozitivni odnosi med Evropsko unijo in Rusijo ključni za varnost naše celine.

"Upam, da si boste v svojem četrtem mandatu prizadevali za ta cilj. V tovrstnih prizadevanjih bom vedno vaš partner," je še dodal Juncker.

Bralci Domovine do Rusije, Putina in slovenske zunanje politike razmeroma kritični

Anketo glede dojemanja Putinove Rusije in odnosa Slovenije do nje, smo v minulih dneh izvedli tudi med bralci Domovine. In dobili smo zelo zanimive rezultate, še posebej, ko smo križali vprašanja glede na politične reference 200 sodelujočih v anketi.

Na splošno ste bralci Domovine do Rusije, Putina in slovenske zunanje politike v tem pogledu precej kritični. Večina vas meni, da Ruija ni demokratična država. Glede tega, ali je bi Putin izvoljen na pošten način, pa ste se razdelili točno na polovico:Precej večja enotnost med bralci Domovine je ob vprašanju podpore članstvu Slovenije v zvezi NATO, ki ga podpira 72 % vprašanih.

Nekoliko bolj raznolika pa so mnenja, kdo v mednarodnih odnosih nastopa bolj agresivno. 44 % vas meni, da je to Rusija, 33 % da je to NATO, 23 % pa, da oba približno enako.

 

Glede nedavne zastrupitve nekdanjega ruskega dvojnega agenta Sergeja Skripala v Veliki Britaniji vas je 59 % prepričanih, da je za to odgovorna Rusija. 30 % vas meni nasprotno, ostali se niste opredelili.

 

 

Zanimala nas je tudi vaša ocena, ali je zunanja politika Slovenije preveč prorusko usmerjena.

Tako vas meni skoraj dve tretjini, medtem ko ostali menite, da je slovenska navezanost na Rusijo ravno prava ali celo premajhna.

 

Za konec smo vas še vprašali, na katero državo se po vašem mnenju naj Slovenija v mednarodnih odnosih nasloni. Pri tem smo vam dali možnost, da to ocenite na lestvici od 1 (sploh ne) do 10 (zelo). Rezultati so sledeči:

Med simpatizerji desnice in levice drastična razhajanja pri odnosu do Putinove Rusije

Zelo zanimive rezultate pa je dalo križanje odgovorov na vprašanja glede na politične preference sodelujočih v naši anketi.

Pokazala so se namreč drastična odstopanja, oziroma izrazito nasprotujoča dojemnja, kar Rusija pravzaprav je in kakšen odnos do nje bi morala imeti naša država.

Primerjava odgovorov bralcev, ki preferirajo leve stranke (SMC, SD, Levica, DeSUS, LMŠ) ter desne stranke (SDS, NSi, SLS in Združena desnica) so podani v spodnjih štirih grafih.

Kot je vidno, imajo Slovenci glede na politične preference diametralno nasprotna stališča o demokratičnosti Rusije, o tem, kako se naj do te države obnaša Slovenija, kdo v mednarodnih odnosih nastopa bolj agresivno, pa tudi glede članstva v NATO: