Vse, kar smo spregledali ob tragični smrti pretepene deklice

Lucija Čakš
POSLUŠAJ ČLANEK
V torek je v Kliničnem centru umrla dveletna deklica – podlegla je poškodbam, ki sta ji jih s pretepanjem zadala mama in njen partner, dekličin očim. In vsa Slovenija govori samo še o tem.

Ob tej tragični zgodbi se je Slovencem spet ponudila priložnost za zgražanje in javni linč, da se nam ni treba ozirati vase in ukvarjati s svojimi problemi.

Ne razumite me narobe – do smrti pretepsti lastnega otroka je grozljivo in obsodbe vredno dejanje. Ob novici sem bila tudi jaz pretresena, šokirana, zgrožena in ko sem pogledala svojega ljubkega dvoletnika, kar nisem mogla verjeti, da je kaj takega sploh mogoče storiti.

Ob vsej poplavi čustev pa zagotovo nisem začutila sovraštva do storilcev, prej pomilovanje.

Kaj takšnega lahko storita človeka, ki gotovo tudi sama nista odraščala v urejenih razmerah in v ljubečih domovih. Verjamem, da jima ni vseeno – saj nista pošasti, ampak osebi, ki imata poleg (očitno velikih) napak gotovo tudi svoje dobre strani. In nikakor si ne zaslužita smrtne kazni ali celo mučenja, kot nekateri hujskaško predlagajo na družabnih omrežjih.

Je res treba posebej poudariti, da če mučiš mučitelja, si stopil v njegove čevlje, se ponižal na njegovo raven?!? Bolj kot našega obsojanja sta potrebna odpuščanja – ne nazadnje smo v svetem letu usmiljenja.

Zakaj jo je moral videti ves svet?!?


A v tej zgodbi je v resnici še marsikaj problematičnega. Recimo, da se nihče ni zataknil ob odločitev dekličinega očeta, da je fotografijo uboge pretepene hčerke, ko se je še borila za življenje, podplute, zabuhle in prepikane s cevkami, objavil na Facebooku.

Mar ni dovolj, da o njeni nesreči vsi poslušamo? Ji je res moral vzeti še ta zadnji košček zasebnosti in jo, razgaljeno in ranjeno, pokazati vesoljnem svetu?

Nekoliko nenavadno pa je ne nazadnje tudi to, da naj bi bila deklica trpinčena že prej ali celo daljše obdobje, pa oče – ki je imel nad njo delno skrbništvo – o tem ni poročal nobenemu organu. Morda res tega ni opazil, a če kdo, bi morebiti on to tragično smrt lahko preprečil.
Že dolgo nismo družba, ki bi otrokovo dobrobit postavljala pred naše lastne egoistične želje in potrebe.

Zdaj se zgražamo, sicer pa mižimo


Poleg tega se mi zdi otročje privezovati na pranger osebi, ki sta že v priporu in ju bo roka pravice slej kot prej kaznovala za njuno dejanje, medtem ko med nami še vedno mirno hodijo starši, ki neprimerno ravnajo s svojimi otroki, jih trpinčijo, ponižujejo, ustrahujejo in na vse druge načine z njimi neprimerno ravnajo.

Sama bi si mednje drznila prišteti še tiste, ki jim, ko sredi popoldneva pridejo iz službe, raje kot svojo pozornost namenijo zaslon TV-ja, računalnika ali tablice in se jih tako znebijo do večera.

Dandanes brez pripomb blagoslovimo tudi one, ki od družinske odgovornosti pobegnejo z ljubčkom/ljubico ali z odločitvijo, da s splavom nedolžnemu otroku vzamejo življenje. Vse to dokazuje, da že dolgo nismo družba, ki bi otrokovo dobrobit postavljala pred naše lastne egoistične želje in potrebe.
Če k čemu, bi nas takšen incident moral spodbuditi k razmišljanju o lastnih vzgojnih napakah in pomanjkljivostih.

In kaj sami delamo narobe?


»Zakaj Bog daje otroke ljudem, ki z njimi ne znajo ravnati?« se je vprašala kolegica. Kot da nismo vsi, prav vsi, ki nam je bil dan veliki dar starševstva, presneto neusposobljeni za vzgojo tako popolnih in nedolžnih bitij. Kot da ne naredimo vsi svoje mere napak, ko jih vzgajamo.

Če k čemu, bi nas takšen incident moral spodbuditi k razmišljanju o lastnih vzgojnih napakah in pomanjkljivostih. In k molitvi za ta dva nesrečna človeka, ki bosta vse življenje morala živeti z umorom nedolžnega otroka na vesti.

In za njune še živeče otroke, ki so bili trpinčenju sestrice priča, da jih tragični dogodek ne bi zaznamoval za vse življenje.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Ravnateljica OŠ Lava Celje Marijana Kolenko
Vroča tema: Vse večje prelaganje odgovornosti za vzgojo otrok se kaže tudi v velikih zasvojenostih z elektronskimi napravami
  • 21. 09. 2023
Ko uničujemo Zemljo, uničujemo sebe. Ko uničujemo drugega, škodimo sebi.
  • 13. 08. 2023
V Franciji, kjer velja najvišja stopnja ogroženosti zaradi terorizma, že šestič v tednu dni evakuirali Versajsko palačo
  • 21. 10. 2023