Tožilstvo vložilo zahtevo za sodno preiskavo proti Golobu

Specializirano državno tožilstvo naj bi danes na ljubljansko okrožno sodišče vložilo zahtevo za sodno preiskavo proti predsedniku vlade Robertu Golobu v zadevi Bobnar, poroča MMC. Tudi tožilka Blanka Žgajnar je potrdila, da je v zadevi Bobnar zoper eno fizično osebo vložila zahtevo za sodno preiskavo. 

Tarča je od pravosodnih virov pridobila informacijo, da naj bi bila na ljubljansko okrožno sodišče vložena zahteva za sodno preiskavo v zadevi Bobnar, v kateri se predsedniku vlade Robertu Golobu očita domnevno vmešavanje v delo policije. 

Kot je na X-u zapisala novinarka RTVS Irena Ulčar Cvelbar, je tožilka Blanka Žgajnar potrdila, da je v zadevi Bobnar zoper eno fizično osebo vložila zahtevo za sodno preiskavo. »Vložitev zahteve za sodno preiskavo pomeni, da je tožilstvo zaznalo utemeljen sum – tožilstvo je torej ocenilo, da je kazenski pregon zoper premierja upravičen. Če bo preiskovalni sodnik uvedel sodno preiskavo, bo stekel kazenski postopek, premier pa bo dobil status obdolženca,« so v Tarči navedli pojasnilo njihovih virov. 

Spomnimo, takratna ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar je decembra 2022 obvestila predsednika vlade Roberta Goloba, da zaradi nesoglasij odstopa s funkcije. Golob je njen odstop zaradi, kot se je sam izrazil, izgube zaupanja, sprejel. Bobnarjeva je ob tem tudi napovedala, da bo navedbe o političnih pritiskih naznanila tožilstvu. »Za uspešno nadaljevanje dela in številnih projektov, ki smo jih zastavili, je nujno zagotoviti kontinuirano, strokovno in visoko profesionalno vodstvo policije. Tvoja odločitev, da mojemu predlogu za imenovanje Boštjana Lindava ​na mesto generalnega direktorja policije za polni mandat ne slediš, je brez primere v zgodovini policije in po mojem mnenju predstavlja oviro za učinkovit razvoj sistema. Enako velja za imenovanje Slavka Koroša na mesto direktorja direktorata za policijo in druge varnostne naloge,« je takrat Golobu med drugim očitala Bobnarjeva.

Golob naj bi polni mandat Lindava pogojeval s čiščenjem policije oz. se mu je zdelo, da Bobarjeva in Lindav te naloge nista opravila po njegovih pričakovanjih. Bobnajeva je poudarila, da kot ministrica ne more opravljati svojega dela, če si ne more sestaviti svoje ekipe, ki je strokovna in ki ji zaupa. Dodala je še, da se mora nova vlada zavedati, da depolitizacije policije ne bo mogoče vzpostaviti zgolj z rušenjem tega, kar je policija postala pod prejšnjo vlado. Lindav  je v svojem poročilu podrobno opisal dogajanje in poudaril, da se »okrnjenost neodvisnosti policije in vpliv politike na njeno delo v praksi kaže predvsem pri zahtevah po kadrovanju določenih oseb na položaje, njihovi razrešitvi z določenih položajev in kadrovanju mimo ustaljenih pravil, brez vednosti predstojnika.« Bobnarjeva je takrat tudi javno povedala, da ji je Golob kot možnost povrnitve zaupanja ponudil, da se iz Policije odpusti določeno osebo.

Z Golobom se ukvarja tudi Komisija za preprečevanje korupcije

Na podlagi prijave nekdanje ministrice, zaradi domnevnega nedovoljenega izvajanja pritiskov nanjo in druge zaposlene na ministrstvu je KPK sprožila postopek proti Golobu – senat KPK je preiskavo uvedel novembra 2023 (predhodni preizkus je trajal 10 mesecev), preiskava je bila nato večkrat prekinjena. Avgusta letos so Golobu vročili osnutek končnih ugotovitev. V njih naj bi po neuradnih informacijah ugotovili, da je Golob s političnimi pritiski na policijo kršil zakon o integriteti in preprečevanju korupcije.

Kot je pojasnila namestnica predsednika KPK Tina Divjak, Komisija zaključi preiskavo ali z ustavitvijo postopka ali pa z izdajo osnutka. Na osnutek obravnavana oseba poda izjasnitev, v kateri poda svoje protiargumente, svoje videnje zadeve. To potem komisija preuči, preuči tudi morebitne nove dokaze in se odloči, ali bo izvedla še kakšna zaslišanja. Premier je sicer pred volitvami zatrjeval, da bi odstopil s položaja, če bi KPK ugotovila kršitev zakona o integriteti. V opoziciji so zahtevali, da premier izpolni svojo obljubo.