To je alternativni govor premiera Mira Cerarja ob odstopu, ki je ostal v predalu

Uredništvo
11

Na Domovini nam je uspelo pridobiti osnutek alternativnega odstopnega govora Mira Cerarja, ki pa ga, kot smo slišali, ni uporabil. Škoda. Velika škoda.

“Spoštovani državljanke in državljani,

Odstopam s položaja predsednika vlade Republike Slovenije. Današnja odločitev Vrhovnega sodišča moji vladi očita, da je v referendumski kampanji ravnala protipravno in neetično. Ker ste mi pred štirimi leti mandat podelili zato, ker sem obljubil, da bomo v državi dvignili etične standarde, je moj odstop edina mogoča odločitev.

Priznam, da take sodbe nisem pričakoval. Ne kot pravnik ne kot državljan si nisem mislil, da bi se vrhovno sodišče neke države lahko postavilo proti vladi te iste države in proti projektu, za katerega ostajam prepričan, da je za Slovenijo razvojno izjemno pomemben. Vendar po premisleku ugotavljam, da sem v tem razmišljanju naslednik neke napačne pravne kulture, ki je globoko nedemokratična. Veje oblasti se morajo med seboj nadzorovati, sodna mora nadzorovati izvršilno, ljudstvo pa vse tri. Zdaj razumem, da bi morala imeti državljanska kritika oblasti vsaj enakopravno možnost, da tekmuje z oblastjo. Iskreno se zahvaljujem gospodu Kovačiču za to sicer zelo neprijetno, pa zame osebno in za našo državo še kako pomembno lekcijo.

Odločitev za odstop in posledično za čim prejšnje volitve je lažja tudi zato, ker se je v državi že zdavnaj začela predvolilna kampanja. Sindikati, spodbujeni tudi s strani Socialdemokratov, poskušajo v zadnjih mesecih pred volitvami izsiliti povišanja plač, ki jih naše gospodarstvo in naš proračun preprosto ne preneseta. Odplačati moramo dolgove, ki smo jih naredili v letih krizi in prihraniti nekaj denarja za spopad z naslednjo. Kot predsednik vlade, odgovoren za dobrobit Slovenije, odločno zavračam politikantsko igro, v kateri bi članice vladne koalicije med seboj tekmovale, kdo si bo z davkoplačevalskim denarjem kupil več volilnih glasov.

Slovenija je danes v dobri ekonomski kondiciji. Imamo tretjo največjo gospodarsko rast v EU in najnižjo brezposelnost v zadnjih desetih letih. Za to moram dati priznanje podjetnim ljudem v slovenskem gospodarstvu, predvsem slovenskim izvoznikom. Temelje za okrevanje je postavila vlada Janeza Janše s toliko kritiziranim ZUJFOM. Vlada Alenke Bratušek ga je utrdila. Minister Mramor je na tej podlagi postavil makroekonomske okvirje za naš mandat. Nočem se hvaliti, verjamem pa, da na ekonomskem področju moja vlada vsaj škode ni delala. Pritegnili smo nekatere tuje investicije in iz Slovenije napravili zeleno referenčno državo v digitalni Evropi. Gospodarstvo smo pustili pri miru in ker je zadihalo, je potegnilo državo iz blata krize.

Delali smo tudi napake. Položaj predsednika vlade je tisti, do katerega se lahko prelagajo izgovori. Jaz se ne morem izgovarjati na nikogar. Prelaganje odgovornosti se na moji mizi konča. Marsičesa nismo naredili, za marsikatero področje sem ministrici ali ministru – včasih iz osebnih, včasih iz političnih razlogov –  neutemeljeno zaupal. Če sem se v teh štirih letih kaj naučil, je to, da je politika težji poklic, kot se kaže od zunaj. Da vlada včasih vlada samo na papirju, resnična oblast pa je drugje. Da vladanje državi terja tudi modrost in izkušnje, ki jih ne dobiš v profesorskem kabinetu ali županski pisarni.

Jaz osebno in stranka SMC imamo za sabo štiri leta izkušenj. Ni bilo vse narobe, lahko pa bi bilo boljše. Na napakah smo se nekaj naučili. Ampak moja ocena ne šteje. Koalicijo, njene članice in vsakega od nas posebej boste volivci ocenili na volitvah. V tem, da imajo volivci zadnjo besedo, pa naj bo na volitvah ali pa na referendumu, je lepota demokracije. Na to vrednoto nas je, povsem upravičeno, opozorilo Vrhovno sodišče in to opozorilo jemljem tudi osebno.

Enkrat sem bil rekel, da ne jamram, da iščem rešitve. Po svojih najboljših močeh sem jih iskal ves mandat. Zdaj pa je rešitev, da ljudstvo pove, komu zaupa in komu ne.

Srečno, Slovenija!”

*Ta govor je, če je kdaj obstajal (in najbrž ni), vendarle ostal v dobro zaklenjenem predalu pisalne mize predsednika vlade. Škoda, Slovenci bi si ga zaslužili slišati iz njegovih ust. 

11 KOMENTARJI

  1. pozdravljeni,
    bom se obregnil nad lažnim optimizmom , ki ga je širila koalicija SMC,SD,DESUS, 5 % gospodarska rast ne opraviči, ne reši ničesar , še vedno kot kažejo statistični indikatorji imamo težave z izseljevanjem državljanov v tujino, gre za srednje in višje izobražene, stare med 30-40 let , še vedno imamo 22 % DDV, stopnja revščine se ni bistveno spremenila in ostaja na približno enaki ravni kot 2013-2014 , kupna moč ne narašča in tudi ni bistvenih sprememb, do danes , javni dolg je še vedno krepko višji kot pred krizo in kadarkoli po osamosvojitvi, stanje v vojski in v zdravstvu ravnotako najslabše po osamosvojitvi, ( podatki o stopnji revščine ,izseljevanja so sicer na voljo iz leta 2016) , lanskih ŠE ni. na lestvicah najnovejših o gospodarski konkurenčnosti in ekonomski svobodi smo tudi precej zadaj, če se primerjamo z 9 in več leti nazaj , če se primerjamo z državami višegrajske četverice in primerjamo ta iste indikatorje smo še daleč od tega -uspeha s katerim se je vladna koalicija rada hvalila,

  2. Cerar pravi: “Ni bilo vse narobe, lahko pa bi bilo boljše. ” Vi to razumete? Bi bilo lahko boljše narobe ali narobe boljše!
    Sicer pa Cerar ni odstopil, njega so odstopili strici. In vejo zakaj!

  3. Možnosti, da je to pristen osnutek govora, so praktično neobstoječe. Menim, da bi uredništvo Domovine moralo navesti, da gre za kanček sarkazma (ali pa za cel prispevek navesti, da gre “komentar uredništva”).

  4. Menin, da Cerar ni imel ustrezne vladne ekipe. Cerarju, kot novemu obrazu na politični sceni, so nož v hrbet zabili njegovi levi politični prijatelji. SD kot DESUS sta Cerorja, novinac v politiki, pošteno izigrala. To dela levica že petinvajset let. Na zven hlini neko socialo, v ozadju pa s svojimi tajkuni “hara v slovenskem gospodarstvu”. Hvala Bogu, da se je končala ta vlada.

  5. Nic ne zgleda, vsaj po vcerajsnji Tarci ne, da bi Cerar prisel dlje od besed lastne maters: nas Miro ni za politiko. In stare sile, kucanizem, je to vedel in ga s pomocjo presstitucije podtaknil slovenskemu narodu, drzavljanom in drzavljankam! Banda pokvarjena levicarska in se vecja banda pokvarjena ste volivci, ki ste to gamad volili.

  6. “Temelje za okrevanje je postavila vlada Janeza Janše s toliko kritiziranim ZUJFOM. Vlada Alenke Bratušek ga je utrdila. ”

    Kaj pa je utrdila Alenka Bratušek? Samo vprašam.
    Dvignila je DDV in s tem škodila gospodarstvu in nahranila javni sektor. Sposodila si je denar od “nevemokoga” in s tem odgnala trojko, ki bi zmanjšala vpliv raznih rdečih lobijev in zaprla kakšno korupcijsko pipico. Pa še kredit bi dobili po bolj ugodni obrestni meri, kot ga “odnekje” zrihtala Alenka. Zame slabša premierka od Cerarja, ki je zgolj nadaljeval njeno delo.

    ZUJF je bil res nujen, žal pa je “usekal” po vseh enako. Ni se lotil zapiranja raznih institucij, katerih namen je samo “futranje” pravovernih kadrov. Očitno ga ni junaka, ki bi to zmogel. Poskus pripiranja pipice raznim “kulturnikom” je doživel klavrn konec.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime