Težave z bralno značko
POSLUŠAJ ČLANEK
Pred dnevi je Jelka Godec(SDS) twitnila: ''Mi lahko kdo pove, zakaj je bralna značka v OŠ obvezna? Ker to zamorjenost z bralno značko, ki zasleduje osnovni cilj vzgojiti bralca, ki bo rad bral vse življenje, opazujem pri otrocih že uhuhu let ...''
Zaradi njenega twita je nastal cel hudič.
Mnogi so bili besni nanjo, mnogi so se z njo strinjali. Kakorkoli je že bilo, prav je, da so eni in drugi o Bralni znački začeli razmišljati. Tudi jaz. Čeprav, to moram priznati, mi je bila do letos, ko se je z njo spoprijemal vnuk, nekaj samo po sebi umevnega: brez nje si osnovnošolskih let ne morem niti predstavljati.
S knjigami sem imela velike težave že kot otrok. Če me je mama videla, da berem, je bila jezna. Knjige so ji predstavljale lenobo, brezdelje, kar pa je bilo v naši hiši nezaželeno. A sem se znašla. Pri tem mi je veliko pomagala knjižničarka Gabrijela, za kar sem ji še danes, ko je že zdavnaj med angeli, od srca hvaležna. Še kot študentka sem bila ena prvih, ki se je včlanila v Knjižni klub. Knjige so moja velika ljubezen še danes. Imam jih vsepovsod. Med njimi je veliko otroških.
Vse to vam pripovedujem zato, da boste razumeli, zakaj sem kljub zasvojenosti s knjigami odločno za to, da se Bralno značko dodobra prevetri.
Mali, ki obiskuje drugi razred, je, logično, začel prebirati tudi knjige za bralno značko. Naslovi s seznama so mi bili nekam znani: brali so jih že njegova mami in strici. Med njimi je bila tudi Modra kapica in začarani volk Branke Jurca! Zelo sem se začudila, da je še niso umaknili, saj smo starši nad njo negodovali že pred tridesetimi leti!
V njej, med drugim, tudi piše: ''…V košek sem ti dala malo vina, košček potice in cigarete. naj si dedek natoči kozarec vinca po kosilu in prižge cigareto!''
Si lahko predstavljate, kako danes, v letu 2019, te presnete cigarete bodejo v oči! Branka Jurca gor ali dol, knjigo bi morali nemudoma odstraniti s seznama knjig za bralno značko!
Prav zanima me, kako so lahko skrbniki leposlovja, ki ga priporočajo v branje učencem drugega razreda, te cigarete in alkohol spregledali?!
Na FB je pisateljica Majda Koren podala zelo verjetno obrazložitev, ki ji, kljub temu da država temu projektu namenja precej sredstev, lahko verjamemo: ''Žalostna resnica v zvezi z izborom knjig na posameznih šolah: knjižničarji določijo knjige, ki jih imajo na voljo. Te knjige so po navadi stare, saj že leta varčujemo pri nakupu knjig za šolske knjižnice. Zato se novejše knjige teže znajdejo na priporočilnih seznamih.''
Žal na marsikateri šoli niso ''zastarele'' le priporočene knjige za branje, zastareli so tudi načini, po katerih Bralna značka poteka. Marsikje je še zmeraj tako, kot je bilo nekoč, ko so drgnili šolske klopi starši in tudi stari starši.
Roko na srce: marsikaj je odvisno od iznajdljivosti učiteljev! Presrečna je lahko tista šola, kjer učijo učitelji, ki imajo bogato domišljijo in nore ideje! Tam se zna zgoditi, da postane Bralna značka nepozaben izziv. Takšni učitelji znajo mladež za vse večne čase zastrupiti z branjem, kar pa je pri Bralni znački edino, kar dolgoročno šteje!
Pridružujem se mnenju tistih, ki pravijo, da bi jo bilo treba dodobra prevetriti in jo napolniti z novimi vsebinami. Morda bi se ''sivolasim glavam'', ki bedijo nad njo, pridružil kakšen mlajši z norimi, drugačnimi idejami, s katerimi bi zasvojil tudi tiste mlade, ki nad knjigami vihajo nosove?
V okviru nekaterih splošnih knjižnic se, denimo, srečujemo s tako imenovanimi živimi knjigami, ki si jih obiskovalci lahko ''izposodijo'', se z njimi pogovorijo, kasneje pa na policah poiščejo prave knjige, v kateri najdejo še več informacij o temi, ki je bila vezna nit pogovora z ''živo knjigo''. Zanimiva ideja tudi za Bralno značko?
Zavedam se, da se Slovenci silno radi oklepamo starega in že ob misli, da bi morali spremeniti nekatere ustaljene rituale, mnoge popade sveta jeza.
Glede na žolč, ki ga je zaznati v komentarjih ob Jelkinem twitu, imam občutek, kot da danes vsak povprečen Slovenec - zahvaljujoč Bralni znački - na leto prebere najmanj 200 knjig! In da smo zaradi BZ vsi blazno kulturni! Če nam je pri tem za zgled Ministrstvo za kulturo - ne, hvala!
Če bi Bralna značka rojevala obilne sadove, kot slišimo, bi danes bralo 90 % Slovencev in ne le okoli 7 %.
Moramo vedeti, da ni pa le bralna značka tista, preko katere se poskuša učencem približati knjigo. Tu je še projekt "Rastem s knjigo", ko ministrstvo vsako leto odkupi eno od izdanih knjig in jih potem podari vsem sedmošolcem in dijakom prvih letnikov. Osnovnošolci so nazadnje prejeli knjigo Nataše Konc Lorenzutti: Avtobus ob treh, srednješolci pa so uživali ob Suzani Tratnik, Noben glas. Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS podpira tudi akcijo Beremo skupaj, ki si prizadeva za širjenje zavesti o pomenu branja, bralne pismenosti, bralne kulture. Od 1. oktobra 2016 do 25. novembra 2017 je potekal raziskovalno-razvojni projekt V objemu besed, ki je bil izveden v štirinajstih slovenskih vrtcih.
Ljubezen ne gre le skozi želodec, ustavi se tudi pri denarju. Več informacij o tem, koliko Bralna značka stane, lahko poiščete na aplikaciji Erar, podatke o najbolj branih otroško-mladinskih avtorjih pa najdete na Cobissu.
Z ljubeznijo do knjig se po navadi že rodimo. Če mlade spodbujajo še starši, je to najlepša dota, ki jo dobijo za življenje. Bralna značka je, hočemo ali ne, le jagoda na torti. Če jo znamo servirati, kot se šika, smo na konju, če ne, si pač bralci – primerno spodbujeni- natočijo rujnega vinca in si prižgejo cigareto.
Zaradi njenega twita je nastal cel hudič.
Mnogi so bili besni nanjo, mnogi so se z njo strinjali. Kakorkoli je že bilo, prav je, da so eni in drugi o Bralni znački začeli razmišljati. Tudi jaz. Čeprav, to moram priznati, mi je bila do letos, ko se je z njo spoprijemal vnuk, nekaj samo po sebi umevnega: brez nje si osnovnošolskih let ne morem niti predstavljati.
S knjigami sem imela velike težave že kot otrok. Če me je mama videla, da berem, je bila jezna. Knjige so ji predstavljale lenobo, brezdelje, kar pa je bilo v naši hiši nezaželeno. A sem se znašla. Pri tem mi je veliko pomagala knjižničarka Gabrijela, za kar sem ji še danes, ko je že zdavnaj med angeli, od srca hvaležna. Še kot študentka sem bila ena prvih, ki se je včlanila v Knjižni klub. Knjige so moja velika ljubezen še danes. Imam jih vsepovsod. Med njimi je veliko otroških.
Vse to vam pripovedujem zato, da boste razumeli, zakaj sem kljub zasvojenosti s knjigami odločno za to, da se Bralno značko dodobra prevetri.
Že desetletja enaka
Mali, ki obiskuje drugi razred, je, logično, začel prebirati tudi knjige za bralno značko. Naslovi s seznama so mi bili nekam znani: brali so jih že njegova mami in strici. Med njimi je bila tudi Modra kapica in začarani volk Branke Jurca! Zelo sem se začudila, da je še niso umaknili, saj smo starši nad njo negodovali že pred tridesetimi leti!
V njej, med drugim, tudi piše: ''…V košek sem ti dala malo vina, košček potice in cigarete. naj si dedek natoči kozarec vinca po kosilu in prižge cigareto!''
Si lahko predstavljate, kako danes, v letu 2019, te presnete cigarete bodejo v oči! Branka Jurca gor ali dol, knjigo bi morali nemudoma odstraniti s seznama knjig za bralno značko!
Prav zanima me, kako so lahko skrbniki leposlovja, ki ga priporočajo v branje učencem drugega razreda, te cigarete in alkohol spregledali?!
Na FB je pisateljica Majda Koren podala zelo verjetno obrazložitev, ki ji, kljub temu da država temu projektu namenja precej sredstev, lahko verjamemo: ''Žalostna resnica v zvezi z izborom knjig na posameznih šolah: knjižničarji določijo knjige, ki jih imajo na voljo. Te knjige so po navadi stare, saj že leta varčujemo pri nakupu knjig za šolske knjižnice. Zato se novejše knjige teže znajdejo na priporočilnih seznamih.''
Žal na marsikateri šoli niso ''zastarele'' le priporočene knjige za branje, zastareli so tudi načini, po katerih Bralna značka poteka. Marsikje je še zmeraj tako, kot je bilo nekoč, ko so drgnili šolske klopi starši in tudi stari starši.
Glede na žolč, ki ga je zaznati v komentarjih ob Jelkinem twitu, imam občutek, kot da danes vsak povprečen Slovenec - zahvaljujoč Bralni znački - na leto prebere najmanj 200 knjig!
Roko na srce: marsikaj je odvisno od iznajdljivosti učiteljev! Presrečna je lahko tista šola, kjer učijo učitelji, ki imajo bogato domišljijo in nore ideje! Tam se zna zgoditi, da postane Bralna značka nepozaben izziv. Takšni učitelji znajo mladež za vse večne čase zastrupiti z branjem, kar pa je pri Bralni znački edino, kar dolgoročno šteje!
Sivolasci brez norih idej
Pridružujem se mnenju tistih, ki pravijo, da bi jo bilo treba dodobra prevetriti in jo napolniti z novimi vsebinami. Morda bi se ''sivolasim glavam'', ki bedijo nad njo, pridružil kakšen mlajši z norimi, drugačnimi idejami, s katerimi bi zasvojil tudi tiste mlade, ki nad knjigami vihajo nosove?
V okviru nekaterih splošnih knjižnic se, denimo, srečujemo s tako imenovanimi živimi knjigami, ki si jih obiskovalci lahko ''izposodijo'', se z njimi pogovorijo, kasneje pa na policah poiščejo prave knjige, v kateri najdejo še več informacij o temi, ki je bila vezna nit pogovora z ''živo knjigo''. Zanimiva ideja tudi za Bralno značko?
Zavedam se, da se Slovenci silno radi oklepamo starega in že ob misli, da bi morali spremeniti nekatere ustaljene rituale, mnoge popade sveta jeza.
Glede na žolč, ki ga je zaznati v komentarjih ob Jelkinem twitu, imam občutek, kot da danes vsak povprečen Slovenec - zahvaljujoč Bralni znački - na leto prebere najmanj 200 knjig! In da smo zaradi BZ vsi blazno kulturni! Če nam je pri tem za zgled Ministrstvo za kulturo - ne, hvala!
Če bi Bralna značka rojevala obilne sadove, kot slišimo, bi danes bralo 90 % Slovencev in ne le okoli 7 %.
Moramo vedeti, da ni pa le bralna značka tista, preko katere se poskuša učencem približati knjigo. Tu je še projekt "Rastem s knjigo", ko ministrstvo vsako leto odkupi eno od izdanih knjig in jih potem podari vsem sedmošolcem in dijakom prvih letnikov. Osnovnošolci so nazadnje prejeli knjigo Nataše Konc Lorenzutti: Avtobus ob treh, srednješolci pa so uživali ob Suzani Tratnik, Noben glas. Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS podpira tudi akcijo Beremo skupaj, ki si prizadeva za širjenje zavesti o pomenu branja, bralne pismenosti, bralne kulture. Od 1. oktobra 2016 do 25. novembra 2017 je potekal raziskovalno-razvojni projekt V objemu besed, ki je bil izveden v štirinajstih slovenskih vrtcih.
Ljubezen ne gre le skozi želodec, ustavi se tudi pri denarju. Več informacij o tem, koliko Bralna značka stane, lahko poiščete na aplikaciji Erar, podatke o najbolj branih otroško-mladinskih avtorjih pa najdete na Cobissu.
Z ljubeznijo do knjig se po navadi že rodimo. Če mlade spodbujajo še starši, je to najlepša dota, ki jo dobijo za življenje. Bralna značka je, hočemo ali ne, le jagoda na torti. Če jo znamo servirati, kot se šika, smo na konju, če ne, si pač bralci – primerno spodbujeni- natočijo rujnega vinca in si prižgejo cigareto.
Zadnje objave
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Škandalozno: Vlada namenja visoke nagrade provladnim medijem
18. 4. 2024 ob 12:36
Volitve na Hrvaškem – zmaga tradicionalnih vrednot
18. 4. 2024 ob 8:42
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: Bitka praznikov
5. 4. 2024 ob 19:55
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
18 komentarjev
Nidorfer
Prav je, da se je sprožila debata o pomenu in vrednosti Bralne značke za pomen bralne pismenosti in kulture Slovencev, ne samo otrok in mladine, ampak tudi odraslih.
L. 2018 je bilo evropsko leto kulturne dediščine in je potekal simpozij Knjige kot kulturna dediščina in kulturna dediščina v knjigah http://www.bralnaznacka.si/sl/aktualno/knjige-kot-kulturna-dediscina-in-kulturna-dediscina-v-knjigah-2 tudi v organizaciji Bralne značke. Tam bi se lahko poslanka Jelka Godec (in še marsikateri drugi poslanec) poučila, kaj vse nudi projekt Bralna značka. In naslednje leto bo že 60 let tega projekta, kjer so sodelovala vsaj že tri generacije (starši, otroci, vnuki). Pomembna tradicija, ki bi jo škoda bilo zavreči zaradi nekih ozkogledih političnih interesov, ampak bi lahko postala »blagovna znamka« bralne pismenosti in kulture.
Moja osebna izkušnja je, da sem ves čas v osnovni šoli sodeloval pri bralni znački, tudi v srednji šoli smo imeli Miklošičevo bralno značko. In seveda sedanja izkušnja z odraslimi, ko že sedem let (od l. 2012) organiziram Bralno značko za odrasle v Slovenski vojski po vzoru knjižničarke, pravljičarke Liljana Klemenčič iz ptujske mestne knjižnice kot začetnice bralne značke za odrasle. Izkušnja je z odraslimi zelo pozitivna, saj nihče ni obremenjen s priporočilnimi seznami in zahtevo 5 knjig v enem letu. Nekateri berejo tudi, ker želijo biti vzor svojim otrokom, da bi jih spodbudili k branju. In to se mi zdi najpomembnejše, saj po mojem mnenju nizko zanimanje otrok/mladine za branje izhaja iz nezanimanja branja staršev.
Po neki raziskavi, koliko knjig imajo starši doma, je odvisna tudi stopnja bralne pismenosti otrok, npr. če imajo starši doma od 26 do 100 knjig, je ta pismenost boljša, če imajo manj kot 25 knjig, je ta bralna pismenost nizka. In pri Slovencih je 75 % staršev, ki ima manj kot 25 knjig doma v lastni knjižnici (raziskava Ljubice Umek). Seveda se ves čas pritožujemo, da so konkurenca sodobni informacijski mediji (internet, pametni telefoni, Facebook etc.). Vendar so to samo orodja, pripomočki, ki si jih lahko človek podredi, če ima dovolj visoko zavest, razvito osebno identiteto, samopodobo … Seveda je že l. 1967 John Culkin zapisal: »Mi oblikujemo naša orodja in nato orodja oblikujejo nas.«
Žal se tudi nam Slovencem to dogaja in tu bi seveda politika lahko zastavila svoja vsebinska videnja pri ozaveščanju Slovencev oz. se kaj naučila vse od l. 1868, ko smo Slovenci zastavili prve svoje politične programe, ki so še danes aktualni in delno tudi nerealizirani.
To, da v nekem obdobju bere več generacij iste naslove knjig, ni nič narobe. Res je, da se v stoletni književni zgodovini spreminjajo pomeni besed, miti, da je danes z raznimi skrajnimi feminističnimi gibanji, varstvom osebnih podatkov marsikaj postavljeno na glavo, in potem bi morali črtati ne samo Branko Jurca, ampak tudi Ivana Cankarja in še koga. Ampak s cenzuro so tako zmeraj težave in Slovenci imamo tako že slabe izkušnje (sramoto!) s kurjenjem protestantskih knjig, Jegličevim preganjanjem Cankarjeve Erotike, cenzuro emigrantske literature. Pač bili smo papeški bolj od papeža.
Mislim, da ima v bralni kulturi izredno veliko vlogo družina/starša (prvi socialni krog). In lani je tako v okviru Bralne značke, Bralnega društva, projekta Berimo skupaj bil velik poudarek na družinski pismenosti in jutri (torek, 29. 1. 2019) bo v Mestni knjižnici Kranj potekala mednarodna konferenca o družinski pismenosti https://www.mkk.si/2018/12/21/druzinska-pismenost-konferenca-2019/
Bomo videli, koliko slovenskih poslancev bo to zanimalo in se bodo dali podučiti na osnovi dobrih praks tako v Sloveniji kot v tujini.
Morda samo za zaključek, da antroplog, logoterapevt dr. Jože Ramovš priporoča, da bi bilo potrebno prebrati vsaj po eno leposlovno ali duhovno knjigo na mesec »za dušo« in po eno strokovno ali modroslovno »za pamet«. Kje je kdo, pa si naj vsak sam odgovori.
IgorP
AlojzZ 25. januarja 2019 ob 23:52
” Otroci v večini enostavno radi berejo”
Saj se šalite, kajne?
Razmislite AlojzZ!
Kdor bere, seme s tal pobere! Če ne bomo brali, nas bo pobralo!
Za mene ste, kar se tega tiče "g..j na kvadrat!"
AlojzZ
Ne, vi se ne šalite. Vi ne razlikujete med željami in resnico.
IgorP
AlojzZ Zabij si v svojo glavo, da bralna značka ni obvezna, da se otroci prostovoljno javijo! Zakaj! Ker so željni branja!!! Potem pa ukinite še knjižnice, zaslepljenci desničarski!!!!!!111
AlojzZ
Hm! Vi niti ne vidite svojih želja, niti resnice. Zato niti ne morete razlikovati med njima. Mimogrede, resnično mislite, da se pogovor vodi z besedami, ki jih vi uporabljate?
IgorP
Eni SDS-ovi poslanki se je malo zahotelo, da pošinfa socialistične pozitivne vrednote(veselje do branje) in že so janševiki v luftu in vse veselo sprejmejo, kot sveto resnico! Gospa Godec pa sploh ni vedela, da bralna značka ni obvezna! Otroci v večini enostavno radi berejo in zakaj bi jim to jemali?????
AlojzZ
" Otroci v večini enostavno radi berejo" Saj se šalite, kajne?
MEFISTO
Tole ni direktno povezano z bralno značko, lahko pa vliva na to, da se bo lahko manj otrok potegovalo za bralno značko.
Guverner zvezne države New York Andrew M. Cuomo je v torek ukazal, da se One World Trade Center, most guvernerja Maria M. Cuoma, most Kosciuszko in zgradba Alfreda E. Smitha u Albanyju obarvajo v rožnato.
In kaj so slavili?
Nov zakon, po katerem lahko ženske splavijo tudi v devetem mesecu nosečnosti.
Ker pri nas bolj vlečejo slabi kot dobri zgledi, lahko pričakujemo, da bodo v našem imenu podaljšali pravico do splava še na deseti, enajstin dvanajsti mesec nosečnosti, da bi s tem zmanjšali število detomorov in poudarlili vsestransko korist od uporabe splava.
martin1
BRALNA ZNAČKA ŠE ENA NADLOGA VEČ V ŠOLI!
Milena Miklavčič
medtem je izšlo na siolu tudi razmišljanja S. Ruglja. Njegovemu članku na rob sem zapisala: - v Sloveniji dva od petih prebivalcev v preteklem letu nista prebrala niti ene knjige,
- polovica Slovencev v zadnjem letu ni kupila niti ene knjige,
- učbeniški trg v Sloveniji že predstavlja približno tretjino celotnega knjižnega trga, kar je značilnost manj razvitih držav.
- Vsak četrti Slovenec težko razume preprosta besedila https://www.delo.si/.../vsak-cetrti-slovenec-tezko-razume...
- stanje obče kulture od Ministrstva za kulturo navzdol je več kot zaskrbljujoče
glede na to, da imamo BZ že 60 let, so ti podatki (nekaj si jih navedel ti, zadnja dva sem dodala sama) zelo zaskrbljujoči in bolj govorijo o tem, da BZ obstaja kje drugje, pri nas pa ne.
Da ne bo pomote: sem zelo ZA bralno značko, s knjigami živim že vse življenje, enako moji otroci in sedaj vnuki. Čeprav- žal- vsi ne kažejo enakega navdušenja do njih.
O BZ nisem več kot toliko nikoli razmišljala. Po nekem zanimivem naključju danes tudi vnuki berejo iste knjige, kot so jih brali njihovi starši, kar pomeni, da imam večino teh knjig doma, nekatere sem dokupila.
Ker je jelka Godec sprožila kar nekaj polemik, so se pojavila (vsaj pri meni) nekatera vprašanja, na katera ne najdem odgovora.
1. Obstaja Društvo za BZ, istočasno pa mi je bilo rečeno, da sezname knjig za bralno značko naredi vsaka šola sama. Namreč: ker za knjige NI denarja, učenci berejo pač tisto, kar leži na zaprašenih OŠ- policah v knjižnici. To mi je malo skregano z logiko: če se od učencev pričakuje in želi, da berejo, naj tisti, ki si tega želi, tudi poskrbi, da ima šolska knjižnica dovolj novih knjig in ne, da otroci potem berejo isto, kot so brali njihovi starši in babice (primer. Modra kapica in začarani volk)
2. Znanka, ki je na neki OŠ knjižničarka, pravi, da OŠ ne dobijo ''nič denarja'' za BZ, oziroma, da morajo sami plačati tudi obisk enega od pisateljev, ki ga povabijo ob zaključku. Glede na dotacije, vidne preko ERAR-ja, ki se dotekajo v Društvo BZ, me zanima, če to res drži?
3. Tisti, ki se spoznajo na te reči, pravijo, da je sama vsebina in tudi potek BZ na posamezni OŠ odvisen od iznajdljivosti učitlejice, ki vodi spremljajoče dejavnosti BZ. Hm, čemu potem služi društvo?
4. To mi prav tako ni čisto jasno: če je BZ državni projekt, zakaj so v izvedbi tako drastične razlike od ene šole do druge?
5. Glede na uvodnih 5 alinej se mi zdi, da se je BZ ali izpela, ali je postala utrujena, ali so se je učitelji mičkeno naveličali in vanjo ne vlagajo več toliko energije, zato me zanima, kaj pa, če bi BZ mičkeno posodobili, prevetrili, obogatili knjižni fond na posameznih OŠ, da bi postala bolj privlačna? V 60 letih si doma zamenjamo pohištvo, včasih tudi partnerja, pa da si ne bi BZ zaslužila kakšne spremembe?
6. Sprašujem neobvezno.... pri nas berejo z BZ ali brez, knjige kupujemo zato, ker jih imamo radi. In ker je tako, si tudi drznem vprašati, pa ne najdem pravih odgovorov.
7. če mene vprašaš, bi me bilo GROZA reči, kako fajn smo Slovenci, ker imamo BZ, istočasno pa smo za narodi, ki BZ nimajo- daleč zadaj.
8. če za kaj, BZ ni ''poskrbela'' za dvig neke splošne kulture. Glede na število ''policajev'', ki skrbijo zato, kaj se reče in kaj se misli, se bojim, da kulturno tonemo in ne, da se dvigamo.
9. pa oprosti, če se vtikam. Lahko tole izbrišeš, samo ne reci mi, da sem tečna. https://siol.net/.../ali-res-potrebujemo-bralno-znacko...
MEFISTO
Njega dni smo brez bralne znaćke brali knjige z lepimi vsebinami, zdaj pa morajo brati LGBT literaturo in partizanske pravljice.
pozdrav
Pa ne le za javni nastop. Tudi sicer je besedni zaklad koristen.
Današnji mediji se pogosto bohotijo z izničevanjem svojega plemenitega poslanstva.
Npr: Včasih je imela igralka, ki poklicala po telefonu receptorja v RTV oddaji Studio city, v ustih cigareto. Ker pa so bile pritožbe gledalcev nad cigareto, je cigareto zamenjala s polnimi usti tako, da jo težko razumeš, kaj hoče povedati. Očitno z namenom, da bi to počeli še gledalci.
Očitno imajo danes nesmisli za nekatere veliko težo.
pozdrav
Briljantno na kubik1 Čestitam avtorici prispevka!
Seveda je potrebna reforma ¨bralne značke, vse z namenom, da bodo imeli otroci radi slovenski jezik in da bodo radi brali.
Zato morajo biti knjige zanimive in poučne. Zlasti pa je pomembno, da otroci obvladajo smisel in koristnost branja za zdravje, koncentracijo in znanje.
Vse kar se dogaja okoli bralne značke ne bi smelo biti suhoparno, dolgočasno, ampak nasprotno. Tako, da bi jo otroci vzljubili.
Podobno velja za slovenski jezik. ne pa da se dogaja, da ga mnogi zamrzijo, ker ga pedagogi učijo na odvraten način.
Najprej je potrebna reforma tistih, ki organizirajo bralne značke in učijo slovenski jezik!!!
Eden mnogih pozitivnih učinkov branja knjig je velik besedni zaklad, ki ga človek pridobi z branjem. Čim pa ima velik besedni zaklad, ima tudi dober javni nastop!
BARBARA RAKUN
"Zavedam se, da se Slovenci silno radi oklepamo starega in že ob misli, da bi morali spremeniti nekatere ustaljene rituale, mnoge popade sveta jeza."
To je to, Milena. To se vidi na vseh področjih, zato pa imamo Slovenci zelo veliko težav najprej sami s sabo, s potlačenimi čustvi, s hlapčevanjem. Ko pa nekdo predlaga spremembe, pa je lažje biti doma, kritizirati že, ampak da bi jaz kaj spremenila, to pa ne.
BARBARA RAKUN
Odlično, Milena!
helena_3
"Pridružujem se mnenju tistih, ki pravijo, da bi jo bilo treba dodobra prevetriti in jo napolniti z novimi vsebinami. Morda bi se ”sivolasim glavam”, ki bedijo nad njo, pridružil kakšen mlajši z norimi, drugačnimi idejami, s katerimi bi zasvojil tudi tiste mlade, ki nad knjigami vihajo nosove?"
Se bojim, da bodo te nove vsebine LGBT usmerjene ...
helena_3
Ali pa, da bodo cigarete in kozarec vina zamenjale kakšne še hujše substance, ki so moderne v današnjem času ...
BARBARA RAKUN
Helena, se pridružujem tvojemu pisanju, vse kar smo že včeraj pisali, ko je bila omenjena peticija staršev za spremembe v šolstvu, se nanaša tudi na to, kar Milena piše.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.