Težave z bralno značko

Prav je, da se je sprožila debata o pomenu in vrednosti Bralne značke za pomen bralne pismenosti in kulture Slovencev, ne samo otrok in mladine, ampak tudi odraslih.
L. 2018 je bilo evropsko leto kulturne dediščine in je potekal simpozij Knjige kot kulturna dediščina in kulturna dediščina v knjigah http://www.bralnaznacka.si/sl/aktualno/knjige-kot-kulturna-dediscina-in-kulturna-dediscina-v-knjigah-2 tudi v organizaciji Bralne značke. Tam bi se lahko poslanka Jelka Godec (in še marsikateri drugi poslanec) poučila, kaj vse nudi projekt Bralna značka. In naslednje leto bo že 60 let tega projekta, kjer so sodelovala vsaj že tri generacije (starši, otroci, vnuki). Pomembna tradicija, ki bi jo škoda bilo zavreči zaradi nekih ozkogledih političnih interesov, ampak bi lahko postala »blagovna znamka« bralne pismenosti in kulture.
Moja osebna izkušnja je, da sem ves čas v osnovni šoli sodeloval pri bralni znački, tudi v srednji šoli smo imeli Miklošičevo bralno značko. In seveda sedanja izkušnja z odraslimi, ko že sedem let (od l. 2012) organiziram Bralno značko za odrasle v Slovenski vojski po vzoru knjižničarke, pravljičarke Liljana Klemenčič iz ptujske mestne knjižnice kot začetnice bralne značke za odrasle. Izkušnja je z odraslimi zelo pozitivna, saj nihče ni obremenjen s priporočilnimi seznami in zahtevo 5 knjig v enem letu. Nekateri berejo tudi, ker želijo biti vzor svojim otrokom, da bi jih spodbudili k branju. In to se mi zdi najpomembnejše, saj po mojem mnenju nizko zanimanje otrok/mladine za branje izhaja iz nezanimanja branja staršev.
Po neki raziskavi, koliko knjig imajo starši doma, je odvisna tudi stopnja bralne pismenosti otrok, npr. če imajo starši doma od 26 do 100 knjig, je ta pismenost boljša, če imajo manj kot 25 knjig, je ta bralna pismenost nizka. In pri Slovencih je 75 % staršev, ki ima manj kot 25 knjig doma v lastni knjižnici (raziskava Ljubice Umek). Seveda se ves čas pritožujemo, da so konkurenca sodobni informacijski mediji (internet, pametni telefoni, Facebook etc.). Vendar so to samo orodja, pripomočki, ki si jih lahko človek podredi, če ima dovolj visoko zavest, razvito osebno identiteto, samopodobo … Seveda je že l. 1967 John Culkin zapisal: »Mi oblikujemo naša orodja in nato orodja oblikujejo nas.«
Žal se tudi nam Slovencem to dogaja in tu bi seveda politika lahko zastavila svoja vsebinska videnja pri ozaveščanju Slovencev oz. se kaj naučila vse od l. 1868, ko smo Slovenci zastavili prve svoje politične programe, ki so še danes aktualni in delno tudi nerealizirani.
To, da v nekem obdobju bere več generacij iste naslove knjig, ni nič narobe. Res je, da se v stoletni književni zgodovini spreminjajo pomeni besed, miti, da je danes z raznimi skrajnimi feminističnimi gibanji, varstvom osebnih podatkov marsikaj postavljeno na glavo, in potem bi morali črtati ne samo Branko Jurca, ampak tudi Ivana Cankarja in še koga. Ampak s cenzuro so tako zmeraj težave in Slovenci imamo tako že slabe izkušnje (sramoto!) s kurjenjem protestantskih knjig, Jegličevim preganjanjem Cankarjeve Erotike, cenzuro emigrantske literature. Pač bili smo papeški bolj od papeža.
Mislim, da ima v bralni kulturi izredno veliko vlogo družina/starša (prvi socialni krog). In lani je tako v okviru Bralne značke, Bralnega društva, projekta Berimo skupaj bil velik poudarek na družinski pismenosti in jutri (torek, 29. 1. 2019) bo v Mestni knjižnici Kranj potekala mednarodna konferenca o družinski pismenosti https://www.mkk.si/2018/12/21/druzinska-pismenost-konferenca-2019/
Bomo videli, koliko slovenskih poslancev bo to zanimalo in se bodo dali podučiti na osnovi dobrih praks tako v Sloveniji kot v tujini.
Morda samo za zaključek, da antroplog, logoterapevt dr. Jože Ramovš priporoča, da bi bilo potrebno prebrati vsaj po eno leposlovno ali duhovno knjigo na mesec »za dušo« in po eno strokovno ali modroslovno »za pamet«. Kje je kdo, pa si naj vsak sam odgovori.

AlojzZ 25. januarja 2019 ob 23:52
” Otroci v večini enostavno radi berejo”

Saj se šalite, kajne?

Razmislite AlojzZ!
Kdor bere, seme s tal pobere! Če ne bomo brali, nas bo pobralo!

Za mene ste, kar se tega tiče "g..j na kvadrat!"

Eni SDS-ovi poslanki se je malo zahotelo, da pošinfa socialistične pozitivne vrednote(veselje do branje) in že so janševiki v luftu in vse veselo sprejmejo, kot sveto resnico! Gospa Godec pa sploh ni vedela, da bralna značka ni obvezna! Otroci v večini enostavno radi berejo in zakaj bi jim to jemali?????

Tole ni direktno povezano z bralno značko, lahko pa vliva na to, da se bo lahko manj otrok potegovalo za bralno značko.

Guverner zvezne države New York Andrew M. Cuomo je v torek ukazal, da se One World Trade Center, most guvernerja Maria M. Cuoma, most Kosciuszko in zgradba Alfreda E. Smitha u Albanyju obarvajo v rožnato.

In kaj so slavili?

Nov zakon, po katerem lahko ženske splavijo tudi v devetem mesecu nosečnosti.

Ker pri nas bolj vlečejo slabi kot dobri zgledi, lahko pričakujemo, da bodo v našem imenu podaljšali pravico do splava še na deseti, enajstin dvanajsti mesec nosečnosti, da bi s tem zmanjšali število detomorov in poudarlili vsestransko korist od uporabe splava.

BRALNA ZNAČKA ŠE ENA NADLOGA VEČ V ŠOLI!

medtem je izšlo na siolu tudi razmišljanja S. Ruglja. Njegovemu članku na rob sem zapisala: - v Sloveniji dva od petih prebivalcev v preteklem letu nista prebrala niti ene knjige,
- polovica Slovencev v zadnjem letu ni kupila niti ene knjige,
- učbeniški trg v Sloveniji že predstavlja približno tretjino celotnega knjižnega trga, kar je značilnost manj razvitih držav.
- Vsak četrti Slovenec težko razume preprosta besedila https://www.delo.si/.../vsak-cetrti-slovenec-tezko-razume...
- stanje obče kulture od Ministrstva za kulturo navzdol je več kot zaskrbljujoče
glede na to, da imamo BZ že 60 let, so ti podatki (nekaj si jih navedel ti, zadnja dva sem dodala sama) zelo zaskrbljujoči in bolj govorijo o tem, da BZ obstaja kje drugje, pri nas pa ne.
Da ne bo pomote: sem zelo ZA bralno značko, s knjigami živim že vse življenje, enako moji otroci in sedaj vnuki. Čeprav- žal- vsi ne kažejo enakega navdušenja do njih.
O BZ nisem več kot toliko nikoli razmišljala. Po nekem zanimivem naključju danes tudi vnuki berejo iste knjige, kot so jih brali njihovi starši, kar pomeni, da imam večino teh knjig doma, nekatere sem dokupila.
Ker je jelka Godec sprožila kar nekaj polemik, so se pojavila (vsaj pri meni) nekatera vprašanja, na katera ne najdem odgovora.
1. Obstaja Društvo za BZ, istočasno pa mi je bilo rečeno, da sezname knjig za bralno značko naredi vsaka šola sama. Namreč: ker za knjige NI denarja, učenci berejo pač tisto, kar leži na zaprašenih OŠ- policah v knjižnici. To mi je malo skregano z logiko: če se od učencev pričakuje in želi, da berejo, naj tisti, ki si tega želi, tudi poskrbi, da ima šolska knjižnica dovolj novih knjig in ne, da otroci potem berejo isto, kot so brali njihovi starši in babice (primer. Modra kapica in začarani volk)
2. Znanka, ki je na neki OŠ knjižničarka, pravi, da OŠ ne dobijo ''nič denarja'' za BZ, oziroma, da morajo sami plačati tudi obisk enega od pisateljev, ki ga povabijo ob zaključku. Glede na dotacije, vidne preko ERAR-ja, ki se dotekajo v Društvo BZ, me zanima, če to res drži?
3. Tisti, ki se spoznajo na te reči, pravijo, da je sama vsebina in tudi potek BZ na posamezni OŠ odvisen od iznajdljivosti učitlejice, ki vodi spremljajoče dejavnosti BZ. Hm, čemu potem služi društvo?
4. To mi prav tako ni čisto jasno: če je BZ državni projekt, zakaj so v izvedbi tako drastične razlike od ene šole do druge?
5. Glede na uvodnih 5 alinej se mi zdi, da se je BZ ali izpela, ali je postala utrujena, ali so se je učitelji mičkeno naveličali in vanjo ne vlagajo več toliko energije, zato me zanima, kaj pa, če bi BZ mičkeno posodobili, prevetrili, obogatili knjižni fond na posameznih OŠ, da bi postala bolj privlačna? V 60 letih si doma zamenjamo pohištvo, včasih tudi partnerja, pa da si ne bi BZ zaslužila kakšne spremembe?
6. Sprašujem neobvezno.... pri nas berejo z BZ ali brez, knjige kupujemo zato, ker jih imamo radi. In ker je tako, si tudi drznem vprašati, pa ne najdem pravih odgovorov.
7. če mene vprašaš, bi me bilo GROZA reči, kako fajn smo Slovenci, ker imamo BZ, istočasno pa smo za narodi, ki BZ nimajo- daleč zadaj.
8. če za kaj, BZ ni ''poskrbela'' za dvig neke splošne kulture. Glede na število ''policajev'', ki skrbijo zato, kaj se reče in kaj se misli, se bojim, da kulturno tonemo in ne, da se dvigamo.
9. pa oprosti, če se vtikam. Lahko tole izbrišeš, samo ne reci mi, da sem tečna. https://siol.net/.../ali-res-potrebujemo-bralno-znacko...

Njega dni smo brez bralne znaćke brali knjige z lepimi vsebinami, zdaj pa morajo brati LGBT literaturo in partizanske pravljice.

Pa ne le za javni nastop. Tudi sicer je besedni zaklad koristen.

Današnji mediji se pogosto bohotijo z izničevanjem svojega plemenitega poslanstva.
Npr: Včasih je imela igralka, ki poklicala po telefonu receptorja v RTV oddaji Studio city, v ustih cigareto. Ker pa so bile pritožbe gledalcev nad cigareto, je cigareto zamenjala s polnimi usti tako, da jo težko razumeš, kaj hoče povedati. Očitno z namenom, da bi to počeli še gledalci.
Očitno imajo danes nesmisli za nekatere veliko težo.

Briljantno na kubik1 Čestitam avtorici prispevka!

Seveda je potrebna reforma ¨bralne značke, vse z namenom, da bodo imeli otroci radi slovenski jezik in da bodo radi brali.

Zato morajo biti knjige zanimive in poučne. Zlasti pa je pomembno, da otroci obvladajo smisel in koristnost branja za zdravje, koncentracijo in znanje.
Vse kar se dogaja okoli bralne značke ne bi smelo biti suhoparno, dolgočasno, ampak nasprotno. Tako, da bi jo otroci vzljubili.
Podobno velja za slovenski jezik. ne pa da se dogaja, da ga mnogi zamrzijo, ker ga pedagogi učijo na odvraten način.

Najprej je potrebna reforma tistih, ki organizirajo bralne značke in učijo slovenski jezik!!!
Eden mnogih pozitivnih učinkov branja knjig je velik besedni zaklad, ki ga človek pridobi z branjem. Čim pa ima velik besedni zaklad, ima tudi dober javni nastop!

"Zavedam se, da se Slovenci silno radi oklepamo starega in že ob misli, da bi morali spremeniti nekatere ustaljene rituale, mnoge popade sveta jeza."

To je to, Milena. To se vidi na vseh področjih, zato pa imamo Slovenci zelo veliko težav najprej sami s sabo, s potlačenimi čustvi, s hlapčevanjem. Ko pa nekdo predlaga spremembe, pa je lažje biti doma, kritizirati že, ampak da bi jaz kaj spremenila, to pa ne.

Odlično, Milena!

"Pridružujem se mnenju tistih, ki pravijo, da bi jo bilo treba dodobra prevetriti in jo napolniti z novimi vsebinami. Morda bi se ”sivolasim glavam”, ki bedijo nad njo, pridružil kakšen mlajši z norimi, drugačnimi idejami, s katerimi bi zasvojil tudi tiste mlade, ki nad knjigami vihajo nosove?"

Se bojim, da bodo te nove vsebine LGBT usmerjene ...