Težave z bralno značko

POSLUŠAJ ČLANEK
Pred dnevi je Jelka Godec(SDS) twitnila: ''Mi lahko kdo pove, zakaj je bralna značka v OŠ obvezna? Ker to zamorjenost z bralno značko, ki zasleduje osnovni cilj vzgojiti bralca, ki bo rad bral vse življenje, opazujem pri otrocih že uhuhu let ...''
Zaradi njenega twita je nastal cel hudič.

Mnogi so bili besni nanjo, mnogi so se z njo strinjali. Kakorkoli je že bilo, prav je, da so eni in drugi o Bralni znački začeli razmišljati. Tudi jaz. Čeprav, to moram priznati, mi je bila do letos, ko se je z njo spoprijemal vnuk, nekaj samo po sebi umevnega: brez nje si osnovnošolskih let ne morem niti predstavljati.

S knjigami sem imela velike težave že kot otrok. Če me je mama videla, da berem, je bila jezna. Knjige so ji predstavljale lenobo, brezdelje, kar pa je bilo v naši hiši nezaželeno. A sem se znašla. Pri tem mi je veliko pomagala knjižničarka Gabrijela, za kar sem ji še danes, ko je že zdavnaj med angeli, od srca hvaležna. Še kot študentka sem bila ena prvih, ki se je včlanila v Knjižni klub. Knjige so moja velika ljubezen še danes. Imam jih vsepovsod. Med njimi je veliko otroških.

Vse to vam pripovedujem zato, da boste razumeli, zakaj sem kljub zasvojenosti s knjigami odločno za to, da se Bralno značko dodobra prevetri.

Že desetletja enaka


Mali, ki obiskuje drugi razred, je, logično, začel prebirati tudi knjige za bralno značko. Naslovi s seznama so mi bili nekam znani: brali so jih že njegova mami in strici. Med njimi je bila tudi Modra kapica in začarani volk Branke Jurca! Zelo sem se začudila, da je še niso umaknili, saj smo starši nad njo negodovali že pred tridesetimi leti!

V njej, med drugim, tudi piše: ''…V košek sem ti dala malo vina, košček potice in cigarete. naj si dedek natoči kozarec vinca po kosilu in prižge cigareto!''

Si lahko predstavljate, kako danes, v letu 2019, te presnete cigarete bodejo v oči! Branka Jurca gor ali dol, knjigo bi morali nemudoma odstraniti s seznama knjig za bralno značko!

Prav zanima me, kako so lahko skrbniki leposlovja, ki ga priporočajo v branje učencem drugega razreda, te cigarete in alkohol spregledali?!

Na FB je pisateljica Majda Koren podala zelo verjetno obrazložitev, ki ji, kljub temu da država temu projektu namenja precej sredstev, lahko verjamemo: ''Žalostna resnica v zvezi z izborom knjig na posameznih šolah: knjižničarji določijo knjige, ki jih imajo na voljo. Te knjige so po navadi stare, saj že leta varčujemo pri nakupu knjig za šolske knjižnice. Zato se novejše knjige teže znajdejo na priporočilnih seznamih.''

Žal na marsikateri šoli niso ''zastarele'' le priporočene knjige za branje, zastareli so tudi načini, po katerih Bralna značka poteka. Marsikje je še zmeraj tako, kot je bilo nekoč, ko so drgnili šolske klopi starši in tudi stari starši.
Glede na žolč, ki ga je zaznati v komentarjih ob Jelkinem twitu, imam občutek, kot da danes vsak povprečen Slovenec - zahvaljujoč Bralni znački - na leto prebere najmanj 200 knjig!

Roko na srce: marsikaj je odvisno od iznajdljivosti učiteljev! Presrečna je lahko tista šola, kjer učijo učitelji, ki imajo bogato domišljijo in nore ideje! Tam se zna zgoditi, da postane Bralna značka nepozaben izziv. Takšni učitelji znajo mladež za vse večne čase zastrupiti z branjem, kar pa je pri Bralni znački edino, kar dolgoročno šteje!

Sivolasci brez norih idej


Pridružujem se mnenju tistih, ki pravijo, da bi jo bilo treba dodobra prevetriti in jo napolniti z novimi vsebinami. Morda bi se ''sivolasim glavam'', ki bedijo nad njo, pridružil kakšen mlajši z norimi, drugačnimi idejami, s katerimi bi zasvojil tudi tiste mlade, ki nad knjigami vihajo nosove?

V okviru nekaterih splošnih knjižnic se, denimo, srečujemo s tako imenovanimi  živimi knjigami, ki si jih obiskovalci lahko ''izposodijo'', se z njimi pogovorijo, kasneje pa na policah poiščejo prave knjige, v kateri najdejo še več informacij o temi, ki je bila vezna nit pogovora z ''živo knjigo''. Zanimiva ideja tudi za Bralno značko?

Zavedam se, da se Slovenci silno radi oklepamo starega in že ob misli, da bi morali spremeniti nekatere ustaljene rituale, mnoge popade sveta jeza.

Glede na žolč, ki ga je zaznati v komentarjih ob Jelkinem twitu, imam občutek, kot da danes vsak povprečen Slovenec - zahvaljujoč Bralni znački - na leto prebere najmanj 200 knjig! In da smo zaradi BZ vsi blazno kulturni! Če nam je pri tem za zgled Ministrstvo za kulturo - ne, hvala!

Če bi Bralna značka rojevala obilne sadove, kot slišimo, bi danes bralo 90 % Slovencev in ne le okoli 7 %.

Moramo vedeti, da ni pa le bralna značka tista, preko katere se poskuša učencem približati knjigo. Tu je še projekt "Rastem s knjigo", ko ministrstvo vsako leto odkupi eno od izdanih knjig in jih potem podari vsem sedmošolcem in dijakom prvih letnikov. Osnovnošolci so nazadnje prejeli knjigo Nataše Konc Lorenzutti: Avtobus ob treh, srednješolci pa so uživali ob Suzani Tratnik, Noben glas. Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS podpira tudi akcijo Beremo skupaj, ki si prizadeva za širjenje zavesti o pomenu branja, bralne pismenosti, bralne kulture. Od 1. oktobra 2016 do 25. novembra 2017 je potekal raziskovalno-razvojni projekt V objemu besed, ki je bil izveden v štirinajstih slovenskih vrtcih.

Ljubezen ne gre le skozi želodec, ustavi se tudi pri denarju. Več informacij o tem, koliko Bralna značka stane, lahko poiščete na aplikaciji Erar, podatke o najbolj branih otroško-mladinskih avtorjih pa najdete na Cobissu.

Z ljubeznijo do knjig se po navadi že rodimo. Če mlade spodbujajo še starši, je to najlepša dota, ki jo dobijo za življenje. Bralna značka je, hočemo ali ne, le jagoda na torti. Če jo znamo servirati, kot se šika, smo na konju, če ne, si pač bralci – primerno spodbujeni- natočijo rujnega vinca in si prižgejo cigareto.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike