Temna stran Francesce Albanese

Ravno ko je civilizirani svet spregledal njeno antisemitsko in antizahodno politično aktivnost, ona na glas pohvali Slovenijo, da je ena redkih držav, ki zavzema stališče o izraelskem genocidu nad Palestinci, ob tem pa ji predsednik vlade ploska in poziva k dodatnim ukrepom. Ulični aktivizem je tako prevzel slovensko zunanjo politiko.

Pred davnimi leti sem stopil z letala na takratnem letališču Brnik, ravno takrat sem se namreč vračal iz Tampe. V začudenju sem skušal ugotoviti, katera zvezda bo obiskala Slovenijo, kajti huronske množice so se v ekstazi drenjale pred letališčem, po Ljubljani in drugih slovenskih mestih. Rolling Stones? Madonna? Ne, prišla je Esmeralda in spravila vsaj četrtino Slovenije v stanje nirvane. Podoben občutek sem imel prejšnji teden, ko je Slovenijo obiskala zvezda mednarodne revolucionarne levice, poročevalka Združenih narodov za palestinske teritorije Francesca Albanese. Albanesejeve sicer niso pričakale kričeče množice na letališčih in mestnih trgih, vzhičenost pa je bila dovoljšnja za polnjenje dvoran, vzklikanje gesel, obiske slovenskih vladnih predstavnikov ter medijsko onaniranje brez vsakršnega občutka za kritiko dotične gospe.

Spornost Francesce Albanese

Zakaj je Francesca Albanese problematična? Ali so očitki o njenem antisemitizmu upravičeni ali gre le za orožje izraelske vlade, ki ga sicer uporablja tudi za splošne in upravičene kritike Izraela? Albanesejevi nihče ne bi očital kritike širjenja izraelskih naselbin na okupiranem Zahodnem bregu in nasilja judovskih priseljencev nad palestinsko populacijo. V tem primeru izraelska uporaba antisemitizma ne bi vzdržala vode. Toda Albanesejeva je v mnogih svojih izjavah opravičevala genocidni napad 7. oktobra, ko je bil dejanski cilj uničenje judovske populacije, tudi žensk in otrok. Nikoli ni zares obsodila množičnih posilstev, načrtnih pokolov civilistov, strelskega lova na obiskovalce festivala in ugrabitev civilistov, celo dojenčkov. Albanesejeva je posredno celo okrivila vse te žrtve, da so same krive za svojo usodo, in pozvala, da se genocidno ravnanje Hamasa postavi v kontekst. S tem je prikazala vse svoje sovraštvo do žrtev 7. oktobra.

Slovenske nevladne organizacije, redko nepolitične, a bolj ali manj sledijo ciljem, ki so del boja proti Zahodu, kapitalizmu, ZDA in Natu, so z veseljem sprejele predstavnico Hamasa v Združenih narodih. Zakaj pravim predstavnico Hamasa? Albanesejeva namreč nikoli ni obsodila palestinskega terorizma. Pred njenimi očmi je Hamas zgradil skoraj 600 kilometrov vojaških tunelov za namene napadov na Izrael, hranjenje arzenala orožja, vojaško komunikacijo in hrambo raket. Tunele so povezali s civilnimi objekti, kot so bolnišnice in šole, ki so celo pod okriljem Združenih narodov in Evropske unije! Pokazatelj tega je zadnji primer evropske bolnišnice v Khan Younisu, pod katero se je skrival šef Hamasa Yahya Sinwar, ki ga je IDF upravičeno eliminiral. Za tiste, ki menijo, da Izrael namenoma napada bolnišnice, naj omenim izraelsko pazljivost pri napadu, kajti delo v bolnišnici je medtem potekalo normalno, zgradba pa je ostala nepoškodovana.

Albanesejeva je opravičevala genocidni napad 7. oktobra, ko je bil dejanski cilj uničenje judovske populacije, tudi žensk in otrok. Nikoli ni zares obsodila množičnih posilstev, načrtnih pokolov civilistov, strelskega lova na obiskovalce festivala in ugrabitev civilistov, celo dojenčkov.

Albanesejeva je ali izjemno naivna ali skrajna ideologinja. Vsekakor pa ne govori resnice, kajti v mnogih intervjujih in izjavah za Združene narode je trdila, da ni dokazov o vojaški infrastrukturi Hamasa. Še enkrat: po skoraj 600 kilometrih vojaških tunelov, raketah, dronih in drugem vojaškem arzenalu ona trdi, da ni dokazov o oboroževanju Hamasa! V šolah ZN, ki jih je sama nadzirala, so otroke učili, kako učinkovito ubijati Jude, se pripravljati na mučeništvo, medtem ko so zaposleni v šolah, torej učitelji in ravnatelji, v prostem času trenirali vojaške manevre in izvajali vojaške napade na Izrael. Nekateri med njimi so bili med morilci 7. oktobra. Vse to se je dogajalo z vedenjem predstavnikov ZN in EU, oboji pa so mirno zamižali na obe očesi.

Albanesejeva ne govori resnice, kajti v mnogih intervjujih in izjavah za Združene narode je trdila, da ni dokazov o vojaški infrastrukturi Hamasa.

Odrekanje pravice do samoobrambe

Verjetno je najbolj problematičen pogled Albanesejeve na izraelsko pravico do samoobrambe. Ona namreč popolnoma odreka Izraelu pravico do samoobrambe, kajti z njenega gledišča Izrael okupira tako Zahodni breg, Golansko planoto kot tudi Gazo. V njenem videnju Izrael nima pravice do obrambe, vse dokler se ozemlja, ki so po njenem mnenju okupirana, ne vrnejo Palestincem, Jordancem in Siriji. V tem primeru sicer nikoli ne omeni dejstva, da so ta ozemlja prišla pod okrilje Izraela po napadih arabskih držav, Egipta, Sirije, Iraka in Jordanije. Golanska planota je bila strateška pri sirskih vpadih v Izrael, zato je jasno, da je Izrael nikoli ne bo vrnil. Enako velja za Jeruzalem, ki je bil sprva v načrtih Balfourjeve deklaracije in kasnejših pogajanj mišljen kot prestolnica nove judovske države. Toda kasneje, pred razglasitvijo države Izrael, je Zahod načrt spremenil, kajti pritisk arabskih držav, ki so imele nafto, zahodne države pa željo po zavezništvu z njimi, je bil prevelik. Jeruzalem je enako svet obema religijama, tako judovski kot islamski, zato bo verjetno v prihodnosti obveljala razdelitev mesta in souporaba lokacije Al Akse in Zidu objokovanja. Naj še omenim, da so košarico dobili samo kristjani, ki so ostali brez vsega.

Zato Albanesejeva vidi vsakršno samoobrambo Izraela kot kršenje človekovih pravic, kajti po njenem mnenju Izrael te pravice nima, ker še vedno okupira ozemlja. Ne upošteva, da so do zdaj Palestinci zavrnili vse pobude za ustanovitev lastne države! Ignorira teroristične napade, ki potekajo že desetletja. Miži na obe očesi, ko omenimo več napadov na državo Izrael s strani njenih sosed, kar je bila potem posledica izgube njihovih ozemelj! In niti slišati noče o dolgotrajnem miru med Egiptom in Jordanijo, ki je rezultiral v vračilu Sinaja Egiptu pod pogojem miru. Takšne predloge za mir so zavrnili Arafat, Abas in seveda Hamas. Albanesejeva je gluha in slepa za ta opozorila, kajti če bi sprejela ta dejstva, bi priznala, da se moti, njena doktrina le enega krivca in le ene žrtve pa bi v trenutku propadla.

Predstavljajmo si njeno videnje še na ta način – Italijani bi lahko potemtakem tretirali Piran in Koper kot ozemlje pod slovensko okupacijo, kajti večinsko prebivalstvo je bilo nekoč italijansko. Zato bi si vzeli pravico do vdora v Vipavo, kjer bi pobili preko 300 prebivalcev, od tega večino civilistov, potem pa jih okoli 50 še ugrabili ter z njimi paradirali po Udinah. Vse pretepene in mučene bi nato poskrili v kraške jame. Po morilski orgiji, ki bi jo posneli in dali na ogled celotnemu svetu na splet, ali po zabavnem streljanju najstnikov na festivalu Okusi Vipavske bi italijanski prebivalci mejnih občin še izropali trgovine in zmetali granate v zaklonišča. V Udinah pa bi medtem potekala proslava pokola s sladicami, morilci bi s ponosom klicali svoje mame, ki bi jih spodbujale in prosile, da ubijejo še kakšnega Slovenca zanje. Medtem bi se našla neke vrste Albanesejeva, ki bi upravičevala ta pokol, kajti Italijani naj bi vendarle imeli pravico do neke vrste upora proti slovenski okupaciji, zato je takšne pokole treba videti v širšem kontekstu. Združeni narodi pa bi zato negirali pravico Slovenije do samoobrambe in reakcije na ta pokol, ne glede na enake grožnje v prihodnosti. Pustimo zdaj ob strani zmožnost Slovenije, da bi sploh lahko vojaško reagirala.

Po mnenju Albanesejeve Izrael nima pravice do samoobrambe. Ne upošteva, da so do zdaj Palestinci zavrnili vse pobude za ustanovitev lastne države.

Toleriranje ekstremizma

Švicarski parlament je pred dvema letoma preiskoval pomoč UNRWA. Razlog je bil neodzivnost agencije in skrivanje dokazov, da so njihova ravnanja v neposredno pomoč Hamasu in spodbujajo sovraštvo do judovskega prebivalstva v šolskem kurikulumu. Preiskavo je vodila Monitoring Peace and Cultural Tolerance in School Education (IMPACT). UNRWA ni dovolila vpogleda v šolska gradiva prosvetnih institucij, ki jih nadzira sama agencija. Prav tako ob obisku švicarskih poslancev agencija ni dovolila odgovorov učencev na preprosta vprašanja, ki so se jim zdela sporna. Kakšna so bila ta vprašanja? Eno izmed vprašanj je bilo, ali si predstavljajo živeti ob Izraelcih v svobodi in miru. IMPACT je ugotovil tudi, da so zaposleni UNRWA množično proslavljali 7. oktober, učitelji UNRWA so na primer peli slavo pokolom tistega jutra, medtem ko so v enem od terorističnih avtomobilov našli diplomo UNRWA. Vse to pomeni, da je UNRWA tolerirala sovraštvo in teroristično aktivnost svojih zaposlenih v Gazi. Albanesejeva, samooklicana ekspertka za izraelsko-palestinski konflikt, je nadzirala delo UNRWA in imela popoln pregled nad kurikulumom šolskega sistema, porabo denarja in zaposlenimi osebami v omenjenih institucijah. Nikoli ni storila ničesar, da bi preprečila sovraštvo do Judov. Ponovno se vprašajmo, ali gre za naivnost ali za namerni politični aktivizem.

Toda Albanesejeva nima le aktivističnih pretenzij v konfliktu med Palestinci in Izraelci, ampak gre tudi za monetarni interes. V Avstraliji je nastopala na sporni konferenci v organizaciji skupin, ki podpirajo teroristične organizacije, kot so Hamas in Islamski džihad. Albanesejeva se je javno zlagala, da ni prejela nikakršnega plačila, vendar je celo sam organizator, Australian Friends of Palestine Association (AFPA), sporočil, da so Albanesejevi plačali 20.000 ameriških dolarjev in stroške na konferenci. AFPA je organizacija, kjer citirajo besede vodij terorističnih napadov kot poezijo. UN Watch, ki je razkril ta debakel Albanesejeve, je še poročal, da je gospa, ki se ima za nevtralno poročevalko, lagala večkrat, na primer o svojem možu Massimilianu Calìju, ko je 'pozabila' navesti, da ga Palestinska uprava plačuje za svetovanje. Laže vsakič, ko trdi, da je odvetnica; čeprav je italijanski novinar Antonino Monteleone ugotovil nasprotno, se ona izmika odgovoru na to vprašanje. Enako trdi novinar Francesco Giubilei, ki je razkril že več uradnih oseb, ki so lagale o svojih akademskih referencah. Ali lahko torej zaupamo Združenim narodom v izraelsko-palestinskem konfliktu? Ali sta UNRWA in Albanesejeva neodvisna? Seveda ne; to je tako, kot da bi zaupali madžarski vladi sredi leta 1944, da bo poskrbela za judovsko prebivalstvo.

Albanesejeva, samooklicana ekspertka za izraelsko-palestinski konflikt, je nadzirala delo UNRWA in imela popoln pregled nad kurikulumom šolskega sistema, porabo denarja in zaposlenimi v teh ustanovah. Nikoli ni storila ničesar, da bi preprečila sovraštvo do Judov.

Ulica prevzame slovensko zunanjo politiko

Kako pa celotno zadevo vidi Slovenija? Če pustimo ob strani, da je tragedija tako Palestincev kot Izraelcev hrana za slovenske nevladnike, ki jo izrabljajo za svoje revolucionarne govore in načrte, je celotna zadeva postala razlog za mednarodno smešenje slovenskih predstavnikov oblasti. Po feministični politiki, poplesavanju na Madagaskarju, opolnomočenju mongolskih gozdark, ad hoc priznanju Palestine, demonizaciji Izraela, laganju o vrhu Nata in posledično referendumu o izstopu iz Nata itd. smo zdaj povrhu dobili še novo zvezdo – Francesco Albanese. Sprejel jo je predsednik vlade Golob, sprejela jo je predsednica države Musarjeva in mnogi drugi politiki, s čimer je Slovenija ponovno dokazala, da smo banana republika Evropske unije.

Točno takrat, ko ZDA uvedejo sankcije proti Albanesejevi zaradi antisemitizma, laganja in podpore terorističnim organizacijam, se slovenske oblasti ne le formalno srečajo z njo, ampak prepevajo hvalnice ženski, ki je zavajala pri financiranju v Gazi, nadzoru UNRWA in zanikanju terorizma. Točno takrat, ko civilizirani svet nasprotuje njenemu ponovnemu imenovanju za posebno poročevalko, se poslanec Nemec odloči, da bi jo predlagal za Nobelovo nagrado! Še huje, ravno ko je civilizirani svet spregledal njeno antisemitsko in antizahodno politično aktivnost, ona na glas pohvali Slovenijo, da je ena redkih držav, ki zavzema stališče o izraelskem genocidu nad Palestinci, ob tem pa ji predsednik vlade ploska in poziva k dodatnim ukrepom. Ulični aktivizem je tako prevzel slovensko zunanjo politiko.

Medtem ko je politika pokleknila in izgubila vsakršen občutek za moralo in varnost, je pokleknila tudi univerza, saj se njen rektor opravičuje Albanesejevi zaradi sodelovanja z Izraelom. Vprašanje, koliko sodelovanja bo v prihodnosti ob takšnem odnosu, slovenske raziskovalne institucije in podjetja pa bodo vsekakor izgubila ogromno, kajti Izrael je ena vodilnih tehnoloških držav na svetu. Ploskanje politični aktivistki Albanesejevi, medtem ko poziva h gospodarskemu bojkotu edine demokracije v regiji ter edini državi, kjer imajo arabski državljani enake pravice kot judovski, je za Slovenijo neke vrste sepukku. Že tako smo se v zadnjih letih izkazali kot nezanesljiva država, ki deluje kot neke vrste zabavni projekt za vladajočo politiko, zdaj pa bi zarezali še v podjetja.

Točno takrat, ko civilizirani svet nasprotuje ponovnemu imenovanju Albanesejeve za posebno poročevalko, se poslanec Nemec odloči, da bi jo predlagal za Nobelovo nagrado!

Dejstvo, ki se ga mnogi zavedajo

Slovenija se očitno ne zaveda, da je podpora poročevalki Albanesejevi, ki je oklicala Izrael za Tretji rajh, ki izvaja rasno čiste zakone, nemoralna. Ali je podpora človeku, ki trdi, da je masaker 7. oktobra upravičen, torej vključno z umori dojenčkov, moralna? Ali naši vodilni politiki menijo, da je oseba, ki pravi, da Hamasov izraz Yehudi v kontekstu ubijanja ne pomeni ubijanja Judov, primerna za neodvisno poročevalko v Gazi ali na Zahodnem bregu? Ali naša vlada verjame, da je oseba, ki sodeluje na tiskovni konferenci teroristične organizacije Hamas, lahko avtoriteta na področju dajanja nasvetov, kako ravnati z Izraelom? Ali lahko verjamemo trditvam o genocidu osebi, ki kritizira izraelsko raketiranje teroristične organizacije Islamski džihad, medtem pa sama podpre njeno raketiranje izraelskih civilnih ciljev? In na koncu, ali so slovenske oblasti resnično pomirjene z osebo, ki je praktično razpečevalka propagande teroristične organizacije Hamas?!

Tudi Slovenija bo sokriva za nadaljevanje morije. Če Izrael odločno ne onemogoči Hamasa, tako kot je onemogočil Hezbolah, potem se bo celoten cikel trpljenja tako za Izraelce kot za Palestince ponovil. Največji sovražnik Palestincev so Hamas in ostale teroristične organizacije ter koruptivna Palestinska uprava, ki jim Albanesejeva in podobni dotakajo gorivo. Palestinci so predolgo časa orodje za doseganje ciljev drugih – arabskih držav, ki odvračajo pozornost od lastnih težav; odlično plačanih koruptivnih politikov in birokratov; zahodnih političnih aktivistov in nevladnikov, ki so v palestinski tragediji našli orožje za boj proti kapitalizmu in zahodnemu načinu življenja. Prišel je čas, tudi v luči Abrahamskega sporazuma, da se desetletja stara metastaza fanatizma, sovraštva in korupcije ustavi. Palestina brez UNRWA, Albanesejeve, nevladnikov, terorizma in verskega ekstremizma, samostojna in s priznanjem Izraela. Sicer miru ne bo.

Tudi Slovenija bo sokriva za nadaljevanje morije. Če Izrael odločno ne onemogoči Hamasa, tako kot je onemogočil Hezbolah, potem se bo celoten cikel trpljenja tako za Izraelce kot za Palestince ponovil.

(D209: 40-42)