Tatjana Bobnar ne bi smela odstopiti, saj s tem lajša delo tistim, ki so jo izsiljevali

Za razumevanje afere s političnimi pritiski na Policijo se ozrimo v začetek letošnjega leta, ko je tedanja opozicija z Robertom Golobom na čelu obljubljala spremembe. Obljubljali so več demokracije. Obljubljali so strokovnost in depolitizacijo.

Po razkritjih, ki sta jih v nedavno objavljenih zapisih javnosti predstavila notranja ministrica Bobnarjeva in v. d. direktorja Policije Lindav, je postalo jasno, da državljani na uresničitev takšnih obljub ne moremo upati. Grobi poskusi političnega kadrovanja s strani predsednika vlade Goloba osebno niso strokovnost in depolitizacija, niti niso demokracija.

To je nedemokratična politizacija sistema v korist bodisi osebnih interesov, bodisi interesov centrov moči, ki za to osebo stojijo. Strokovnost je iz takšnih procesov načrtno izrinjena. Kako takšno kadrovanje škoduje že tako oslabljenemu varnostnemu sistemu, ni potrebno posebno poudarjati.

"Pravi" kadri za "pravo" delo

Ministrica Bobnarjeva je tako "izgubila zaupanje" predsednika vlade, ker ni hotela odpustiti nekoga, ki mu ni bil po volji. A vendarle bi si ministrica lahko rešila stolček: "... bilo mi je rečeno, da si bom pridobila zaupanje samo na ta način, da bo določena oseba izgubila službo oziroma bo prekinjeno delovno razmerje," je dejala.

 

Vladna stran sicer trdi, da ni šlo za vmešavanje in vplivanje na postopke, ki jih vodi policija. To drži. A šlo je v vmešavanje v kadrovanje, kar pa je posledično najbolj trdno zagotovilo, da bo delo Policije s "pravimi" kadri potekalo v skladu z željami tistega, ki kadruje.

S pritiski na Policijo je Golob hotel na primer ponovno ustoličiti nekdanjega prvega moža NPU Darka Muženiča, čeprav je bil takrat v preiskavi evropskega tožilstva v zvezi z morebitnim pranjem denarja. Slišati je, da naj bi Golob želel kadrovske spremembe, da NPU ne bi preiskoval njegovih energetskih poslov. Iz tega je moč sklepati o nameri, da NPU s "pravim" vodstvom ne bi služil odkrivanju, pač pa zaščiti nezakonitih dejanj. Torej kriminalu.

Nadaljujmo v tem duhu: Tudi ustanavljanje policijske enote za varovanje predsednika vlade strokovno ni utemeljeno. Dosedanji sistem varovanja je utečen in se je izkazal za učinkovitega, Golobov pristop pa pomeni prilaščanje oborožene sile interesom ene osebe; če je enota podrejena Generalnemu sekretariatu vlade, je de facto podrejena predsedniku vlade osebno, po poročanju nekaterih medijev pa naj bi bili pripadniki izbrani glede na politično pripadnost.

Načelen politik, ki vsaj na videz sledi načelom etike in morale, bi v takšni situaciji odstopil. Sedaj, paradoksalno, namesto Goloba odstopa Bobnarjeva.

Golob kot Kadirov?

Neposredni vpliv enega politika nad oboroženo silo s politično motivacijo ni v skladu z demokracijo, kot si jo predstavljamo Slovenci. To je korak stran od demokracije. Politično motivirane oborožene sile so v preteklosti ustanavljali v Nemčiji in v Rusiji. Vemo, kako se je končalo.

Poteza predsednika vlade predstavlja korak stran od demokratičnega nadzora nad represivnimi organi. Golob sicer ni Ramzan Kadirov, ki z javno financirano zasebno paravojsko vlada v Čečenij, a nedavna dejanja kažejo podoben modus operandi. Če se v primežu tovrstnega kadrovanja znajdejo policisti, je meja med tem, na kateri strani zakona v resnici delujejo, zelo tanka.

Poročilo Lindava se resnično bere kot kriminalka. Njegovo prvo srečanje z Golobom je zaznamovala prisotnost neznane osebe, ki naj bi "skrbela za varnost predsednika vlade", čeprav ni bila zaposlena v nobeni od pristojnih struktur. Kasneje smo izvedeli, da naj bi šlo za nepravnomočno obsojenega nekdanjega policijskega specialca Miloša Njegoslava Miljevića.

Vse skupaj močno spominja na satirični Palomar Tilna Artača in ekipe, kjer se po vladnih hodnikih sprehajajo neimenovane osebe iz kriminalnega podzemlja in krojijo usodo slovenske politike.

Legitimnost na preizkušnji

Na drugi strani pa sta tako ministrica Bobnarjeva kot v. d. direktorja Lindav pokazala profesionalnost in integriteto, zato menim, da Bobnarjeva ne bi smela odstopiti. Z odstopom lajša delo tistim, ki so jo v dani situaciji izsiljevali. Rekel, bi, da je Bobnarjeva še vedno legitimna ministrica, Robert Golob pa ni več legitimen predsednik vlade. Storil je namreč točno tisto, kar je do sedaj z moralno vzvišenostjo očital drugim.

https://twitter.com/ZigaTurk/status/1601628049703067649

Načelen politik, ki vsaj na videz sledi načelom etike in morale, bi v takšni situaciji odstopil. Sedaj, paradoksalno, namesto Goloba odstopa Bobnarjeva.

Če Slovenija še premore kanček demokratičnosti in pravičnosti, bo afera dočakala preiskavo in sodni epilog. A skozi prizmo dosedanjih izkušenj lahko zaključimo, da je Golobova usoda odvisna od tega, kakšen domet ima njegov vpliv na pravosodje in medije.