Tanja Fajon, sodobne ženske ne potrebujejo osvoboditve od štedilnika, temveč osvoboditev, da bodo lahko za štedilnikom!

Osnovna fotka: Shutterstock

Feminizem je nadvse priročna in moderna beseda. Da se jo odlično uporabiti za raznorazne manipulacije in tega se politiki zelo dobro zavedajo. Slovenija ima baje po novem feministično zunanjo politiko, je povedala zunanja ministrica in okrcala svojega predhodnika, ki se je obregnil ob njeno predstavljanje Slovenije v svetu. Kritikom vsebinsko ni odgovorila, pač pa jih je označila za nazadnjake, ki skušajo ženske poriniti nazaj za štedilnik: "Gre za zavzemanje za zatohlo, nazadnjaško Slovenijo, v skladu s katero je ženskam mesto za štedilnikom," je zabrusila Anžetu Logarju.

Ker stvari vendarle niso tako zelo preproste, da bi bili vsi zagovorniki ženskih pravic skoncentrirani v stranki SD (še zdaleč ne), nasprotniki ženske dobrobiti pa v SDS, poglejmo dejstva o tem, kdo hoče danes ženske poriniti nazaj za štedilnik in kdo s pojmom feminizem manipulira za svoje politične točke.

Ideološka zloraba feminizma


Feministke, ki so se pred stoletjem borile za ženske pravice, so že davno odložile kopja in bi bile verjetno zgrožene nad tem, v kaj se je preobrazil sodobni feminizem, ki že dolgo ne služi več ženskam, pač pa je postal ideološki pojem manipulacije. Postal je bizarno skrajen in z realnimi težavami sodobnih žensk nima več nobenega stika. Je pa priročno orodje, ki se ga lahko poslužimo vedno, ko želimo doseči svojo agendo in diskreditirati nasprotnika.

Osvoboditev žensk?


Osvoboditev žensk je bila in je žal še v mnogih delih sveta potrebna. Toda skrajni feminizem je danes na zahodu izgubil stik z ženskami iz realnosti. Feminizem je danes postal politično orožje v rokah levice. Ukvarja se s tistim, kar mu politično ustreza, ženske in njihov resnični blagor so pri tem drugotnega pomena.

Zato je za zahodne feministke ženska opolnomočena, če je za drobiž služkinja delodajalcu, medtem ko njenim otrokom minevajo ključna leta brez nje, in zatirana, če svobodno izbere, da bo služila svojemu možu in otrokom, ko jo ti najbolj potrebujejo.

Zato za feministke danes pomeni, da ima ženska izbiro, če se znebi svojega nenačrtovanega otroka, brez da bi ji kdorkoli celostno predstavil, kaj to pomeni zanjo in za njenega otroka. Ter zatiranje, če ji neka organizacija, pred verjetno najpomembnejšo odločitvijo v njenem (in otrokovem!) življenju, skuša predstaviti dejstva in še druge možnosti.

Sodobnih feministk ne skrbi deklica (in na vsaki šoli je nekaj takih primerov), ki se bo po otroštvu in končani osnovni šoli vrnila v Albanijo in se poročila, skrbijo jo spletni komentatorji, ki se obregajo ob barvo čevljev nadvse emancipirane političarke. Ki je slučajno tudi primerne politične barve. Ob čevlje tiste, ki to ni, se lahko mirno obregate. V tem primeru gre za politično satiro.

Sodobnih feministk ne skrbi totalno razvrednotenje ženskega telesa v pornografski industriji, niti se ne ukvarjajo s problemom trgovine z ljudmi, ki je je v prostituciji tudi v zahodnih državah veliko. Raje se ukvarjajo z neposrečeno izjavo političnega nasprotnika, ki ga je treba pred volitvami razglasiti za sovražnika žensk.

Ta feminizem je vreden točno toliko kot natisnjena slika umetnine. Nič.

Dolga in naporna pot


Zahodna civilizacija, zrasla na temeljih krščanstva, je prehodila dolgo in naporno pot samovzgoje. Od tega, da je bilo to, kar doživlja ženska, tako nepomembno, da si ni zaslužilo niti prepovedi v 10. božji zapovedi, do tega, da danes stojimo eden ob drugem kot ljudje. Danes iz trdnjave konservatizma, Katoliške cerkve namreč, papež poziva voditelje tretjih držav, da naj opolnomočijo ženske in jim dajo mesta na vodstvenih položajih, sicer njihove dežele ne bodo imele prihodnosti.

Sodobne zahodne ženske danes ne potrebujejo in ne želijo osvoboditve od štedilnika. Potrebujejo in želijo pogoje, da bodo lahko za štedilnikom, ko to potrebujejo in želijo same in njihova družina.
Sodobne zahodne ženske danes ne potrebujejo in ne želijo osvoboditve od štedilnika. Potrebujejo in želijo pogoje, da bodo lahko za štedilnikom, ko to potrebujejo in želijo same in njihova družina.

Kdo v resnici tišči ženske za štedilnik?


Prva asociacija na to vprašanje je, da danes to počnejo predvsem Gordon Ramsay in raznorazni kulinarični guruji, ki so iz kuharije naredili višjo obliko umetnosti.

Ker pa je treba jesti vsak dan in otroci navadno višjo kulinariko takoj zamenjajo za pomfri in pohan šnicel, cvetijo tudi kuharske influenserke, ki ženski za štedilnikom kažejo, kako naj skuha preprosto, dobro in zdravo. Kajti tudi za tisti pohani šnicl ni niti malo vseeno, kako ga pripravite, in je med enim in drugim zrezkom lahko kako leto svetlobne razlike. Ki je v tem, da bo ljubi mož rekel, da je bil ta zrezek poezija, ali pa v tem, da bo zvečer iskal Rupurut. Prav tako, kot je lahko razlika med zrezkoma, je tudi razlika med tistimi, ki žensko rinejo za štedilnik. Kakšna?

Nekateri žensko rinejo za štedilnik, ker jo želijo imeti na varnem, ker mislijo, da ji ne pripada mesto v družbi, ker mislijo, da je manjvredna in nesposobna. Drugi so drugačni. Ženske sicer ne rinejo v kuhinjo, ji pa ponujajo polno opremljeno kuhinjo s polnim hladilnikom, varnostjo in ljubeznijo, če bi morda imela veselje z oblikovanjem ljubečega in toplega doma za svojo družino.

Prvih se izogibajte kot zrezka, po katerem rabite Rupurut. Drugi pa tudi ravno ne ležijo po cesti, ampak če jih najdete, se z njimi poročite. (Če ste moški, pa takšni postanite.) :)

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike