Tako se lahko trajnostno obleče in obuje cela družina
Črni petek je – dan brezglavega nakupovanja, ko je čisto v redu, če ne kupite sploh nič, razen če je na voljo ravno tisto, za kar ste že dolgo šparali. Ker kot ve povedati Greta, okoljski strokovnjaki in zdrava pamet, je trajnostno, čim manj potrošniško življenje tudi trendovsko. Pa še evropski teden zmanjševanja odpadkov obeležujemo, jutri pa dan brez nakupov.
Živeti trajnostno je precej preprosto, pomeni prihranek denarja in manj odpadkov. Je pa ob tem dobro poznati različne možnosti izmenjav, izposoj, odkupv in nakupov iz druge roke. Za vas smo jih nekaj, predvsem za področje trajnostnega oblačenja, zbrali spodaj.
Mnoge družine si oblačila in obutev izmenjujejo med seboj, kar je posebej koristno, saj jih majhni otroci hitro prerastejo in lahko brez posebnih znakov uporabe zamenjajo kar nekaj lastnikov. Če imate to možnost med sorodniki, prijatelji, v župniji, pri skavtih ... jo le izkoristite.
Nekaj podobnega ponujajo tudi izmenjave rabljenih oblačil. V Ljubljani so te redno mesečno na Walfdorski šoli (pravila so na spletni strani Tekstilnice, ki jo organizirajo Ekologi brez meja), organizirajo pa jih tudi druge organizacije in skupine (npr. Mladinski center Bob, zveze prijateljev mladine, skavti, taborniki, društva ...).
Tako za otroke kot tudi odrasle je mogoče rabljena oblačila kupiti v trgovinah z oblačili iz druge roke (Second hand). Kar nekaj jih je najti v Mariboru in Ljubljani, kjer najdete tako tiste, ki oblačila pridobivajo iz vse Evrope do tistih majhnih in bolj osebnih. V Domžalah rabljena oblačila tako sprejemajo kot tudi prodajajo, v trgovini s socialno noto pa delajo osebe s posebnimi potrebami. Prav tako rabljena oblačila sprejemajo v Kobaridu, kjer so dobrodošla tudi ne povsem ohranjena. Oblačila namreč tam tudi predelujejo.
Čeprav otroška oblačila prodajajo tudi v večjih second hand trgovinah, pa so nekatere na otroška oblačila posebej osredotočene. V Otroškem kotičku v Mozirju boste našli tako otroška kot tudi nosečniška rabljena oblačila – vaša oprana in nepoškodovana otroška oblačila za vas lahko tudi prodajo. Sarina omara v Ivančni Gorici prav tako ponuja raljena oroška oblačila. V Žalcu se lahko iz druge roke obleče vsa družina, prav tako v trgovini Daja v Žalcu.
Prav tako rabljena oblačila ponujajo Centri ponovne uporabe, ki posredujejo, predelujejo in prodajajo tudi druge reči, ki bi sicer šle v smeti.
Marsikaj je mogoče prihraniti z izposojo reči. To ponujajo knjižnice reči, ki izposojajo najrazličnejše aparate, stroje, gradbene pripomočke, instrumente, fotoaparate, igre, opremo za prosti čas, orodje itd.
Na podoben način delujejo tudi izposojevalnice v nekaterih manjših krajih, v Ljubljani pa deluje tudi izposojevalnica oblačil visoke mode.
Kar nekaj posrednikov oblačil iz druge roke pa tudi pohištva, igrač in drugih reči je najti tudi na družabnih omrežjih – od posameznih profilov, skupin pa do Facebookovega Marketplaca. Dober kraj za iskanje rabljenih reči, ki bi lahko prišle prav, so tudi aplikacije. Svojo ima tako vseslovensko priljubljena spletna stran Bolha, najdejo pa se še LetGo, ki pridejo prav precej širše kot le pri oblačilih.
Če pa že kupujete nova oblačila in obutev, čemur se je pri nekaterih kosih težko izogniti, pa premišljeno kupite kvalitetna, za katera boste morda odšteli kak evro več, a jih boste lahko nosili dolgo, bodo dolgo tudi zdržala in bodo po koncu življenjske dobe lahko na voljo za reciklažo, ne samo še za na odpad. Enako velja tudi za druge izdelke.
Živeti trajnostno je precej preprosto, pomeni prihranek denarja in manj odpadkov. Je pa ob tem dobro poznati različne možnosti izmenjav, izposoj, odkupv in nakupov iz druge roke. Za vas smo jih nekaj, predvsem za področje trajnostnega oblačenja, zbrali spodaj.
Oblačila prek sorodstva, izmenjav in trgovin z obleko in obutvijo iz druge roke
Mnoge družine si oblačila in obutev izmenjujejo med seboj, kar je posebej koristno, saj jih majhni otroci hitro prerastejo in lahko brez posebnih znakov uporabe zamenjajo kar nekaj lastnikov. Če imate to možnost med sorodniki, prijatelji, v župniji, pri skavtih ... jo le izkoristite.
Nekaj podobnega ponujajo tudi izmenjave rabljenih oblačil. V Ljubljani so te redno mesečno na Walfdorski šoli (pravila so na spletni strani Tekstilnice, ki jo organizirajo Ekologi brez meja), organizirajo pa jih tudi druge organizacije in skupine (npr. Mladinski center Bob, zveze prijateljev mladine, skavti, taborniki, društva ...).
Tako za otroke kot tudi odrasle je mogoče rabljena oblačila kupiti v trgovinah z oblačili iz druge roke (Second hand). Kar nekaj jih je najti v Mariboru in Ljubljani, kjer najdete tako tiste, ki oblačila pridobivajo iz vse Evrope do tistih majhnih in bolj osebnih. V Domžalah rabljena oblačila tako sprejemajo kot tudi prodajajo, v trgovini s socialno noto pa delajo osebe s posebnimi potrebami. Prav tako rabljena oblačila sprejemajo v Kobaridu, kjer so dobrodošla tudi ne povsem ohranjena. Oblačila namreč tam tudi predelujejo.
Čeprav otroška oblačila prodajajo tudi v večjih second hand trgovinah, pa so nekatere na otroška oblačila posebej osredotočene. V Otroškem kotičku v Mozirju boste našli tako otroška kot tudi nosečniška rabljena oblačila – vaša oprana in nepoškodovana otroška oblačila za vas lahko tudi prodajo. Sarina omara v Ivančni Gorici prav tako ponuja raljena oroška oblačila. V Žalcu se lahko iz druge roke obleče vsa družina, prav tako v trgovini Daja v Žalcu.
Prav tako rabljena oblačila ponujajo Centri ponovne uporabe, ki posredujejo, predelujejo in prodajajo tudi druge reči, ki bi sicer šle v smeti.
Po aparat, instrument, stroj ... ki ga potrebujemo le redko kar v posebno knjižnico
Marsikaj je mogoče prihraniti z izposojo reči. To ponujajo knjižnice reči, ki izposojajo najrazličnejše aparate, stroje, gradbene pripomočke, instrumente, fotoaparate, igre, opremo za prosti čas, orodje itd.
Na podoben način delujejo tudi izposojevalnice v nekaterih manjših krajih, v Ljubljani pa deluje tudi izposojevalnica oblačil visoke mode.
Kar nekaj posrednikov oblačil iz druge roke pa tudi pohištva, igrač in drugih reči je najti tudi na družabnih omrežjih – od posameznih profilov, skupin pa do Facebookovega Marketplaca. Dober kraj za iskanje rabljenih reči, ki bi lahko prišle prav, so tudi aplikacije. Svojo ima tako vseslovensko priljubljena spletna stran Bolha, najdejo pa se še LetGo, ki pridejo prav precej širše kot le pri oblačilih.
Če pa že kupujete nova oblačila in obutev, čemur se je pri nekaterih kosih težko izogniti, pa premišljeno kupite kvalitetna, za katera boste morda odšteli kak evro več, a jih boste lahko nosili dolgo, bodo dolgo tudi zdržala in bodo po koncu življenjske dobe lahko na voljo za reciklažo, ne samo še za na odpad. Enako velja tudi za druge izdelke.
Zadnje objave
Robert Golob ne opravlja niti tekočih poslov več
24. 4. 2026 ob 22:47
Prenova tržnice dobila zeleno luč, obeta se upravni spor
24. 4. 2026 ob 16:40
Evropski parlament potrdil drastičen načrt za deportacije, levica na nogah
24. 4. 2026 ob 15:35
Desnosredinske stranke ocenjujejo, da so predlagani ukrepi slabi
24. 4. 2026 ob 15:30
Kanal C0: ko varnostniki postanejo nevarni
24. 4. 2026 ob 12:01
Posledice energetske krize se še poglabljajo
24. 4. 2026 ob 8:46
Ekskluzivno za naročnike
Kanal C0: ko varnostniki postanejo nevarni
24. 4. 2026 ob 12:01
Panika v parku mamil
24. 4. 2026 ob 6:00
Zemlja, hvala!
22. 4. 2026 ob 8:54
Prihajajoči dogodki
MAJ
01
Mučenci med Slovenci – 26
19:00 - 20:33
MAJ
16
MAJ
17
Pohod za življenje 2026: Koper
12:00 - 14:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
4 komentarjev
lavrict
Če bi prepovedali uvoz iz držav,ki uporabljajo suženjsko ali otroško delovno silo - bi dobili industrijo nazaj, razvili bi inovacije in postali bi varčni.
Friderik
Morda bi bilo dobro, da bi se zavedali, da je zadaj za poceni robo vedno suženjsko delo , tudi otrok. Trgovce to seveda nič ne zanima, moralo pa bi nas.
Friderik
Leta 1986 mi je partnerka kupila brezrokavnik. Še vedno ga imam in nosim. In ga še bom. Material je v bistvu nesmrten, če lepo ravnaš z njim. To noro nakupovanje potem konča v čilski Atacami, kjer so nepregledna polja, gore , tisoče ton, odvrženih oblačil, ki ne bodo nikoli razpadla.
Stajerska2021
Črni petek - eno samo marketinško zavajanje.
Pri nas v Sloveniji so ti skromni popusti raztegnjeni kar na dva tedna.
Pravi primer "črnega petka" je v Ameriki, kjer traja samo en dan in so popusti izjemni, zato tudi takšen promet, ki si ga trgovec lahko samo želi.
V CCC sem preverila in je večina obutve označena s popustom 15 %. To ni noben popust za oglaševani "črni petek"!
Ne nasedajte, saj v decembru bodo še kako ponujali blago, ki ga ne potrebujemo in je predrago ter pogosto slabe kvalitete.
KUPUJTE TAKRAT, KO POTREBUJETE!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.