Tako nekoč kot danes: revolucija je pomembnejša od zdravja in življenja ljudi

Rok Čakš
Slika - družabna omrežja
V Sloveniji epidemije ni, virus je brezvezen. Tako bi človek, če bi v torek na Prešernov trg padel z Marsa, sklepal po gneči v središču prestolnice. Dvometrska distanca, ki preprečuje prenos SARS-COV-2 na odprtem, je bila zgolj pravljica. Nekateri pa so vendarle nosili maske.

Odločitev, da je čas primeren za protivladni shod, je nedvomno (med drugim) podžgala nedavna presoja Ustavnega sodišča, ko je tesna večina sodnikov ocenila, da pravica do shodov pretehta nad škodljivimi posledicami za javno zdravje. Kot smo prebrali v obrazložitvi zadržanja sklepa o prepovedi zbiranja, se škodljive zdravstvene posledice namreč da »preprečiti, oziroma bistveno omejiti z epidemiološkimi ukrepi«. S katerimi in na kak način, niso navedli. So pa dodali, da se ne strinjajo z vlado, da je na takšnih shodih težko preprečiti, da bi se zbralo več ljudi od dovoljenega ter da na njih ne bi bilo mogoče nadzirati spoštovanja epidemioloških ukrepov. Če je to mogoče pri zbiranjih v verske namene, je mogoče tudi pri protestniških zborovanjih, je sledilo iz njihove nadaljnje argumentacije.

Zvočni posnetek Čakševega komentarja je na voljo na dni teksta


Danes o tej »epidemiološki ekspertizi« petih ustavnih sodnikov ni vredno izgubljati besed. Vlada je resda shode dovolila in število najprej omejila na 100, potem pa na 10, ker od ustavnega sodišča ni prejela pojasnil, kateri epidemiološki ukrepi bi adekvatno nadomestili prepoved zbiranja večjega števila ljudi.

Čeprav je očitno, da se je vlada iz bizarnosti utemeljitve ustavnih sodnikov nekoliko ponorčevala, je torkovo dogajanje pokazalo, da je imela prav, ko je prst odgovornosti za posledice usmerila na US. Jasno je, da četudi bi število omejili na 100 ali celo 1.000, bi bilo (brez da policija razžene protestnike s solzivcem in vodnim topom, kot to denimo počnejo Belgijci) nemogoče preprečiti, da bi se zbralo več ljudi od dovoljenega. Kot tudi ni bilo mogoče učinkovito nadzirati spoštovanja epidemioloških ukrepov. Ja, solzivec in vodni top bi najbrž dosegla svoje – ampak verjetno se vsi strinjamo, da si Janša v svoji »represivni diktaturi« metod, ki se jih poslužujejo jedrne evropske države, brez posledic ne more privoščiti. Janšizem pač ima svoje omejitve.
Bistvo vsega je, da ko gre za uresničevanje smotrov revolucije, žrtve niso pomembne.

Revolucija in OF nimata cene


A bistvo vsega je, da ko gre za uresničevanje smotrov revolucije, žrtve niso pomembne. In navsezadnje je za to v torek šlo. Ker izvajalci revolucije post festum radi zanikajo osnovni smoter svojega boja, poudarjam, da si tega nisem izmislil jaz, temveč so »revolucija, revolucija«! vzklikali zbrani na Prešercu. Ter dodali, da se »danes tu rojeva nova osvobodilna fronta, združena fronta vseh prebivalcev Slovenije,« če citiram prvega "upornika", Jašo Jenulla ter pred njim še predsednika ZZB za vrednote NOB.

In veste kaj, veseli smo lahko, da so glede teh stvari tako odkriti. Slednje namreč razblini meglo, ki jo spuščajo na dogajanja izpred 80 let, ko je skupina okrog Društva prijateljev Sovjetske zveze ustanovila Protiimperialistično fronto s ciljem izvedbe komunistične revolucije po vzoru tovarišev Sovjetov. Pozneje, po zahrbtnem Hitlerjevem napadu na SZ, so jo preimenovali v Osvobodilno fronto Slovenskega naroda, ki je, pod patronatom komunistov, na koncu revolucijo tudi izpeljala.

Danes, ko po zgledu tistega časa ustanavljajo »novo Osvobodilno fronto«, je jasno, da je bil »okupator« v tej enačbi tako zdaj kot takrat pogrešljiva spremenljivka. Tako kot je nova »OF« uperjena proti »domačim izdajalcem«, saj, (če mednje slučajno ne štejejo zaveznikov v EU in NATO), okupatorja ni, je bil tudi OF, po kateri se zgledujejo, prvenstveno uperjena proti »notranjemu sovražniku«. Upor proti okupatorju je bil takrat tako za zraven, kot sredstvo za izpeljavo revolucije in njeno legitimizacijo ter kasneje za njeno prikrivanje, ko je čas naplavil revolucionarne zločine.
Danes, ko po zgledu tistega časa ustanavljajo »novo Osvobodilno fronto«, je jasno, da je bil »okupator« v tej enačbi tako danes kot takrat pogrešljiva spremenljivka.

Kdo dela revolucijo (ki to ni), v mojem imenu?!?


Vse to me po malem jezi predvsem iz dveh razlogov. Prvo, ker so komunisti za svojo revolucijo in vse spremljajoče svinjarije, najprej izkoristili domoljubni čut mojih starih očetov, ki sta se v partizanskih vrstah borila za svobodo, kakršno smo dočakali šele njuni potomci leta 1991, ko se je njihova revolucionarna tvorba razletela. In drugič, ker me kot vnuka partizanov vlečejo v nekakšno novo OF, »združeno fronto vseh prebivalcev Slovenije«, ki je seveda to ravno toliko, kot je bila (oziroma ni bila) »izvorna« OF pred 80 leti.

V samem jedru gre namreč za isti smoter. Revolucija takrat in revolucija danes sta zgolj vzvoda za prevzem in ohranjanje oblasti ozke skupine ljudi za vsako ceno. Tudi za ceno človeških življenj, pričajo jarki in brezna, prepolni kosti izpred 75 let ter polne intenzive danes, ko na protestih skupinsko kršijo zaščitne ukrepe. Množice, krive zgolj toliko, da nasedejo ideološkim puhlicam o višjih idealih, ki jim jih prodajajo, so zgolj orodje za dosego tega cilja.

S to razliko, da je pred 80 leti to bila revolucionarna sprememba družbenega sistema, ki je ustoličila »Novi razred«, kot ga je v svojih študijah imenoval nekdanji zagreti komunist Milovan Đilas. Danes pa se pod vzkliki »revolucija« v bistvu skriva upor proti spremembam statusa quo na vseh družbenih področjih, ki ga obvladujejo kot klika, ki je vse od takrat pretežno na oblasti. Njihove interese, ki so v prvi vrsti šelesteče otipljivi in šele nato ideološki, namreč ogroža ravno tisti »domači izdajalec«, za eliminacijo katerega so v prvi vrsti ustanovili PIF/OF. In tega je treba odstraniti z oblasti za vsako ceno.

In navsezadnje, današnja revolucija (kot takratna) ni uperjena le proti političnim nasprotnikom, temveč tudi, oziroma v prvi vrsti, proti malemu človeku. Proti kmetu, obrtniku, gostincu, trgovcu, frizerju … ki v razmerah hudo nalezljivega virusa striktno upošteva ukrepe in dela še več kot je potrebno, samo da lahko izvaja svojo dejavnost.

Množično protestiranje brez spoštovanja epidemiološke realnosti je tako v posmeh vsemu temu trudu običajnih ljudi, da preživijo ta težki čas.

Ampak kot je bilo tisti peščici komunistov za malega človeka vseeno takrat, je peščici njihovih dedičev zanj vseeno danes. Ko gre za ohranjanje pridobitev revolucije pač od nekdaj velja, da cilj posvečuje vsa sredstva.

https://twitter.com/SamoGlavan/status/1387313516030406658

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

protest, oktober 2021, policija
Želijo povsem uničiti slovensko policijo?
  • 12. 02. 2025
emilia perez
[Gledali smo] Sprememba spola, duše, družbe?
  • 15. 03. 2025
stiska, otrok, mati, custva, stres
Floskule
  • 15. 03. 2025