Ta vlada sploh ne želi nobenih sprememb v zdravstvu, pravi predsednik Fidesa Damjan Polh. Stavkajoči zdravniki preklicujejo soglasja za nadurno delo

vir: sindikatfides.si

Na seji glavnega stavkovnega odbora so v Fidesu sprejeli odločitev, da v sredo aktivirajo preklice soglasij povsod tam, kjer so jih izbrali. »To je bil nujen ukrep, ki smo ga morali narediti prav zaradi tega, da opozorimo, da si ta vlada sploh ne želi nobenih sprememb v zdravstvu. Varna obravnava pacientov, primeren čas za pacienta pa je za nas imperativ. Naloga javnih zavodov bo, da upoštevajo nove pogoje in da sestavijo urnike in delo tako, da se prilagodijo tem novim urnikom, ki jih evropska direktiva določa,« je povedal predsednik Fidesa Damjan Polh.

»Pogrom nad zdravniki, ki ga zaznamo v medijih, pri katerem gre pogosto za sovražni govor, je daleč od tega, kako ljudje v resnici razumejo delo zdravnikov. Takšen odnos je še bolj strnil zdravniške vrste, zato pričakujem, da se bodo števili odločili, da delajo skladno z zakonodajo, torej enako kot večina državljanov – 40 ur oziroma pet dni tedensko,« so pri Zdravniški zbornici zapisali v sporočilu za javnost.

Delovni procesi bodo zelo hitro moteni

»Danes na glavnem stavkovnem odboru smo soglasno sprejeli sklep, da se z jutrišnjim dnem, 31. 1. 2024, vodstvom bolnišnic vroči umike soglasij o delu preko 48 ur tedensko in 16 ur neprekinjeno. S tem bomo delali v skladu s standardi evropske direktive, ki bi jih morala država vpeljati že od vstopa v EU. Naloga vodstev zdravstvenih ustanov pa je, da na osnovi teh dejstev organizira delovne procese. Glede na veliko pomanjkanje zdravnikov v Sloveniji in število zbranih umikov bodo delovni procesi v zdravstvenih ustanovah zelo hitro moteni. Na kar opozarjamo zdravniki že leta. Na to pa so opozorili tudi že direktorji zdravstvenih ustanov na sestanku z ministrico za zdravje. Ta korak je nujen, saj se vlada ne želi resno soočiti s prepotrebnimi spremembami v zdravstvu,« so zapisali pri sindikatu FIDES v sporočilu za javnost.

»Primanjkuje jih predvsem zato, da bi lahko delali varno s pacienti in da bi bila obravnava dovolj časovno opredeljena, da bi lahko tudi pacient imel dovolj časa, da bi postavil zdravniku potrebna vprašanja in da bi zdravnik lepo obrazložil pacientu primerno diagnozo in zdravljenje. Skratka, vse to je tisto, kar želimo v tem prihodnjem zdravstvenem stebru, ki se ga vlada nekako otepa, nam daje samo obljube in zavlačuje s pogajanji. Dovolj imamo obljub in zavlačevanja, zahtevamo resne, jasne zaveze in jamstva, da bo ta zdravstveni steber formiran,« je še pojasnil na tiskovni konferenci Polh.

Nekatera soglasja bodo začela veljati takoj, tak primer naj bi bila Splošna bolnišnica Celje in Onkološki inštitut Ljubljana. V nekaterih primerih pa bo umik soglasij začel veljati v 30 dneh, kar bo vodstvom posameznih zavodov kupilo nekaj časa pri organizaciji dela. Po oceni Fidesa naj bi soglasja umaknila približno polovica vseh zdravnikov. Na onkološkem inštitutu se je pozivu k preklicu soglasij odzvalo približno 80 odstotkov od tistih zdravnikov, ki delujejo na področjih, kjer je treba zagotavljati tudi dežurstva. V tistih zdravstvenih domovih, kjer zdravniki ne pokrivajo nujne medicinske pomoči, pa bo ta motnja po besedah predsednika Fidesa manj očitna.

Odločitev Fidesa je dr. Igor Muževič na omrežju X komentiral z naslednjimi besedami: »Odločitev je skladna z lansko obrazložitvijo US, da je delo, ki presega zgornjo omejitev protiustavno, ker ogroža zdravje in življenja ljudi. Po ZZDej bodo sedaj delodajalci dolžni preklicati soglasja za delo zunaj matičnega zavoda. Kar je tudi s stališča spoštovanja obrazložitve US nujno. Pojavljajo se pomisleki, če bo zdravstvo ob umikih lahko normalno funkcioniralo. Tako, kot smo navajeni, ne bo. Res pa je, da to, na kar smo navajeni, tudi nikoli ni bilo normalno. Dilema je resnična in se poleg našega US zaveda skoraj ves razviti svet. Preprečevanje zdravniške preobremenjenosti je postala tako pomembna tema, da so leta 2017 zaradi tega dopolnili zdravniško prisego (gre za ženevsko deklaracijo) s sledečim stavkom: 'Skrbel bom za svoje lastno zdravje, dobro počutje in sposobnosti z namenom zagotavljanja oskrbe po najvišjih standardih.' Teh standardov oskrbe v Sloveniji pogosto ne dosegamo. Pojavljajo se celo civilne iniciative, ki bi rade zdravnike prisilile, da jih dodatno znižajo. Te problematike po moji oceni slovenska javnost ne razume najbolje.«

Ekonomist dr. Matej Lahovnik je v svojem komentarju za Slovenske novice zapisal naslednje: »Za spor sta potrebna dva in tudi za stavko zdravnikov sta krivi obe strani, sindikat Fides in vlada. Vlada je ob začetku mandata napovedala, da bo zdravstvena reforma ključna prioriteta, kot rok za začetek pa postavila 1. 1. 2024. Namesto reforme imamo rekordne čakalne dobe ter nezadovoljne zdravstvene delavce in paciente ... Svoj del odgovornosti pa nosi tudi sindikat Fides. Namesto da bi izpostavil zahteve za boljše pogoje dela, od katerih bi imeli koristi zdravniki in pacienti, se osredotoča na plače zdravnikov. Vlada se je sama zapletla pri pogajanjih o plačah, ko je najprej zdravnikom obljubila poseben plačni sistem, nato pa vsem ostalim sindikatom, da posebnih ločenih sistemov ne bo. Fides pa je odgovoril z iracionalno zahtevo o visokem dvigu fiksnih plač.«

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike