SVIZ v politični akciji proti ministrici za izobraževanje

Uredništvo

Zajem slike sviz.si, D. Kustec Twitter
POSLUŠAJ ČLANEK
Sindikalni zaupniki po slovenskih šolah, vrtcih in drugih vzgojno-izobraževalnih ustanovah so včeraj zvečer prejeli nalogo Glavnega odbora SVIZ, da med zaposlenimi zberejo čim več podpisov pod poziv k odstopu ministrice za izobraževanje, znanost in šport, dr. Simone Kustec.

Kot je na včerajšnji novinarski konferenci poudaril generalni tajnik SVIZ-a Branimir Štrukelj, bistvo akcije ni v odstopu ministrice, temveč je pomembno, "da se ve, kaj zaposleni v  VIZ o vodenju šolske politike v zadnjem letu mislimo in to povemo na glas".

V komentarju uredništva pa ugotavljamo, da še ena spolitizirana akcija sindikata vzgoje in izobraževanja ne odstopa od njegovih dosedanjih aktivnosti, kjer so se v času koronakrize izkazali prej kot del problema, namesto da del rešitve pri njenem premagovanju. 

"Po letu dni, odkar v zapletenih okoliščinah vodi izjemno zahteven resor, je postalo povsem očitno, da prof. dr. Simona Kustec ni kos nalogam, da njeno vztrajanje na čelu ministrstva škoduje kakovosti vzgoje in izobraževanja v naši državi, zato jo zaposleni v slovenskih vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, osnovnih šolah in zavodih za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, glasbenih šolah, dijaških domovih ter na fakultetah pozivamo, naj odstopi."

Tako se glasi uvodni del enostranskega poziva ministrice k odstopu, pod katerim od danes do petka, 14, maja zbirajo podpise učiteljev, vzgojiteljev, hišnikov, kuharjev in ostalih zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, ki se "strinjajo z očitki o vodenju področja vzgoje in izobraževanja v zadnjem letu dni," kot piše v spremljajočem mailu. S tem se bo podpisnik pridružil oceni, "da ministrica škoduje ciljem in interesom vzgoje in izobraževanja v naši državi."

V nadaljevanju dopisa, ki si ga lahko preberete tukaj, ministrici očitajo, da "v prvi vrsti ministrica vlade pod vodstvom Janeza Janše, ne pa ministrica za izobraževanje, znanost in šport, ki bi izpostavljala in zagovarjala specifične cilje, potrebe in interese vzgoje in izobraževanja". Ter še, da je prav ona "najbolj odgovorna za zgrešene ukrepe Vlade RS pri spoprijemanju z epidemijo COVID-19 na področju VIZ. Zaradi vseh razlogov se podpisniki poziva k odstopu sprašujejo, ali se ni prof. dr. Simona Kustec v letu dni bolj kot ministrica za izobraževanje izkazala kot ministrica proti izobraževanju." 

"Ministrica škodi kakovosti vzgoje in izobraževanja v državi"


Kot je na novinarski konferenci povedala predsednica glavnega odbora SVIZ Jelka Velički, se je po mnenju večine članov odbora v zadnjem letu dni izkazalo, da Kustečeva preprosto ni kos nalogam ter da njeno vztrajanje na čelu ministrstva škodi kakovosti vzgoje in izobraževanja v naši državi. ministrica naj ne bi prednostno izpostavljala niti zagovarjala ciljev, potreb in idej vzgoje in izobraževanja, niti ni pokazala volje in pripravljenosti za dialog z zaposlenimi. Prav tako je vztrajno odklanjala in ignorirala njihove pozive, da bi lahko odločali pri oblikovanju ukrepov, ki posegajo na področje VIZ. In prav odklanjanje spoštljivega in enakovrednega dogovarjanja, ki so ga želeli in pričakovali, je eden od ključnih razlogov, da so se ukrepi na šolskem polju sprejemali prehitro, da so bili velikokrat nedorečeni ali pa celo zgrešeni in škodljivi.

Bili so preprosto ponižani v izjavalce ukrepov in zahtev, niso imeli pravice podati mnenja, opozarjati, še manj pa enakopravno sodelovati pri sprejemanju ukrepov v področjih, ki jih zares dobro poznajo. Šole in vrtci so bili vsekakor zaprti predolgo, kar se bodo kazale velike sposledice na učencih, dijakih, študentih.

"Dejanja ministrice so bila nedorečena. Na eni strani je idealizirala kakovost izobraževanja na daljavo v Sloveniji, na drugi strani pa se je do učiteljev in učiteljic vedla skrajno žaljivo, ko je namigovala, da do epidemije COVID-19 nismo znali niti prižgati računalnika," je povedala Veličkijeva ter dodala oceno, da da so šole in vrtci vsekakor bili zaprti predolgo, kar se bodo kazale velike posledice na učencih, dijakih, študentih.

"Ravnanje ministrice jih je pripeljalo do vprašanja, kdo pravzarpav resor izobraževanja v Sloveniji vodi - ona po vsej verjetnosti ne," je še mnenje predsednice glavnega odbora sindikata SVIZ.

Branimir Štrukelj: v državi se je razpustila izobraževalna politika


"Dejstvo je, da mi v zadnjem letu nimamo več izobraževalne politike, ta se je razpustila. Ta se oblikuje izven področja resorja VIZ - da jo na nek način zelo arbitrarno, naključno vodijo enkrat predsednik vlade, drugič minister za zdravje, tretjič neke skupine, ki na to vplivajo," pa je ocena generalnega tajnika SVIZ-a Branimirja Štruklja.

Glavni problemi ministrovanja Kustečeve so po njegovem odločanje v zadnjem trenutku, nejasnosti, nelogičnosti ... "v državi se je razpustila izobraževalna politika, kar je skrito v ozadju in bo imelo najbolj dolgoročne posledice," se boji Štrukelj.

Po prepričanju Štruklja vlada ni v celoti  razumela, kako pomembno je izobraževanje za ohranjanje delovanja družbe in to je plačalo nerazumno in nepotrebno veliko ceno. "Največja žrtev tega nismo zaposleni, temveč otroci - učenci in učenke, dijaki, dijakinje, študenti, študentke - plačali bodo nepotrebno visoko ceno," je še dodal.

Štrukelj je še dejal, da ni bistveno ali bo ministrica sledila njihovem pozivu, temveč da želijo dati jasno sporočilo, kako ocenjujejo ministričino delo v zadnjem letu.

Simona Kustec: želim si konstruktivnega dialoga s SVIZ-om


Ministrica Kustečeva je v odzivu na potezo sindikata poudarila, da so v času korone sprejeli številne tako sistemske kot tudi posebne protikoronske ukrepe, vezane na delovnopravno zakonodajo na področju vzgoje in izobraževanje, po 12 letih sistemsko spremenili pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, Povečali proračun za plače zaposlenih, v času epidemije covida-19 omogočili številne nove možnosti zaposlovanja, predvsem v pomoč učiteljem in profesorjem. Sistematizirali so tudi dodatna delovna mesta računalničarjev in pomožnega osebja.

"Trudimo se, ves čas to počnemo v dialogu, v komunikaciji, sledimo potrebam šol in ravnateljev. Tudi vse, kar smo do zdaj sodelovali s Svizom, mislim, da je bilo konstruktivno narejeno, in takšnega načina si želim tudi v prihodnje; torej da predvsem za skupno mizo z enim konstruktivnim dialogom skušamo poiskati še ukrepe in rešitve, ki bodo omogočale še boljše, še bolj kakovostno delo vseh naših zaposlenih v vzgoji in izobraževanju," je še dejala.

KOMENTAR: Uredništvo
Že dalj časa je jasno, da je SVIZ pri soočanju z izzivi koronakrize del problema in ne rešitve
Politična akcija sindikata proti sedanji vladi, poznavajoč politično ozadje glavnega ideologa tudi tega poziva, seveda ne preseneča. Branimir Štrukelj je pač zavzet politični aktivist, nekoč kandidat radikalno leve stranke Levica in ni prvič, da mu SVIZ služi v ideološko-politikantske namene v boju proti sebi nasprotni politični opciji. Sicer je res, da je bil odziv in delovanje Ministrstva za izobraževanje v času koronakrize pogosto daleč od optimalnega, ministrica Kustečeva pa morda premehka in na trenutke komunikacijsko nespretna za čase, v katerih se je znašla na tem mestu, še posebej v kontekstu vsesplošnega ostrega političnega napada na vlado, ki spremlja njen boj z epidemijo. A ministrici nikakor ni moč očitati, da ni za svoje področje delala s srcem in dušo ter da  bi se pod njenim ministrovanjem šolnikom kaj hudega godilo. Nasprotno, kot je dejala Kustečeva sama, so mednje razdelili več denarja kot kadarkoli, zagotovili nova delovna mesta za namene soočanja s koronavirusno situacijo. Zato so obtožbe, da je v resnici ministrica proti izobraževanju, milo rečeno nekorektne, da ne rečemo zlonamerne. Ker, po drugi strani se lahko upravičeno vprašamo, kaj je bil SVIZ-ov doprinos k premagovanju izzivov, ki jih je prinesla epidemija nalezljivega virusa. So razumeli nepredvidljivost situacije, se prilagajali izzivom, prihajali z rešitvami, bili inovativni, kreativni, se trudili po najboljši močeh?!? Če pogledamo njihova dejanja in oglašanja v zadnjem letu, bi težko dejali, da je z njihove strani prišlo kaj veliko konstruktivnega. Namesto kaj je mogoče narediti in kako, smo se naposlušali, česa ni mogoče narediti in zakaj ne. V prvem valu so jim bili v ospredju boji za dodatke za nevarnost, nato zgodaj jeseni upor, oziroma problematiziranje uporabe mask v šolah, probleme namesto rešitev so iskali tudi, ko je šlo za uvajanje obveznega testiranja učiteljev, organizacije cepljenja in nazadnje samotestiranja dijakov. Če bi v kriznih trenutkih, ko je jasno, da tudi tisti zgoraj vseh odgovorov in podrobnih navodil ne morejo imeti in podati, od prosvete pričakovali pozitiven, samoiniciativen, kreativen pristop k reševanju problemov, so od njih v glavnem prihajale le pripombe in pritožbe ter zahteve po "dodatnih navodilih". Upravičeno se lahko vprašamo, če tudi naše otroke v šolah vzgajajo v tej miselnosti.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike