Svet EU in Evropski parlament dosegla dogovor o aktu o svobodi medijev, ki predvideva večje zagotavljanje pluralnosti in neodvisnosti medijev
Svet EU in Evropski parlament sta dosegla politični dogovor o aktu o svobodi medijev. Ta med drugim predvideva, da morajo države članice zagotavljati pluralnost medijev, hkrati pa naj bi ščitile tudi njihovo neodvisnost pred raznimi interesi.
Med drugim akt tudi ureja odnos med veliki spletnimi platformami in mediji ter vzpostavlja Evropski odbor za medijske storitve. Odbor bo sestavljen iz nacionalnih medijskih organov, svetoval pa bo tudi Evropski komisiji pri spodbujanju dosledne uporabe določb akta o svobodi medijev.
Po besedah Sveta EU akt predstavlja odziv na vse večjo zaskrbljenost v Evropski uniji zaradi vedno večje politizacije medijev ter pomanjkljive preglednosti lastništva medijev.
Povezani članki
Zadnje objave
Kako smo zidali hiše (8/10): Vsi smo bolj nadarjeni, kot si mislimo
6. 9. 2026 ob 19:00
Uporaba drog: zakaj Ljubljana še nima varnih sob?
6. 9. 2026 ob 16:30
Mag. Darja Barborič Vesel: Ne bojte se otrok
6. 9. 2026 ob 14:30
Volitve na Saškem – AfD upa na absolutno zmago
6. 9. 2026 ob 14:07
Ivankine in Žanove sledi (9/10): Žanova velika uspešnica – Janezov bariton
6. 9. 2026 ob 12:00
Ob 80. obletnici umora župnika Izidorja Zavadlava
6. 9. 2026 ob 9:00
Bunker, ki je postal kapela sv. Edith Stein
6. 9. 2026 ob 7:30
[Duhovna misel] Pogoji za obstoj skupnosti
6. 9. 2026 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Kako smo zidali hiše (8/10): Vsi smo bolj nadarjeni, kot si mislimo
6. 9. 2026 ob 19:00
Ivankine in Žanove sledi (9/10): Žanova velika uspešnica – Janezov bariton
6. 9. 2026 ob 12:00
[Gledali smo] Produkcijsko ambiciozen, a dramaturško zastarel
5. 9. 2026 ob 19:00
Prihajajoči dogodki
SEP
09
Srce in razum v šoli
11:00 - 12:00
SEP
10
Egipčanska zbirka v Narodnem muzeju Slovenije
17:00 - 18:00
SEP
10
SEP
11
61. študijski dnevi Draga
09:00 - 19:00
6 komentarjev
Andrej Muren
Tega političnega sporazuma se slovenski levaki zagotovo ne bodo držali, saj bi sicer desnemu polu morali prepustiti polovico svojih medijev, kar bi pomenilo njihov konec.
Sonatine
Bolj kot se različne institucije ukvarjajo z medijsko svobodo, manj medijske svobode imamo. Pogrešam čase, ko se z mediji ni ukvarjal pretirano nihče.
rasputin
Kdaj so pa bili časi, ko se nihče ni pretirano ukvarjal z mediji? V praskupnosti?
Sonatine
rasPutin, nerodno sem se izrazila. Pogrešam čase, ko se z mediji ni ukvarjalo v smislu woknjenske politične korektnosti, torej ko se ni predpisovalo, kaj vse naj bi bil sovražni govor, cenzuriralo v imenu spolne nevtralnosti in t.i. politične korektnosti, in reguliralo medijsko svobodo na načine, ki smo jim priča danes. K medijem štejem tudi internetne platforme. Kdaj točno se je začelo regulirati medije z zakoni o mediji, ne vem, za ZDA mi je morda zmotno ostala v spominu letnica 1900, zagotovo pa vem, da regulacije masovnih medijev v praskupnosti ni bilo, prav tako ne masovnih medijev. V zahodnih demokracijah bi mejo potegnila tam nekje do leta 2000, potem je po mojem razumevanju vse začelo zgolj toniti navzdol. Bolj, kot so države začele predpisovati, kako smejo in kako ne smejo poročati mediji, bolj se nam prostor medijske svobode oži. Tudi v komunizmu so vse predpisovali. Če so nam po milosti Božji objavili kakšen ameriški film, je pred filmom sledila enourna ideološka instrukcija tv voditelja ali voditeljice, v okviru katere so nas poučili, kako smemo film, ki ga bomo gledali, razumeti. Danes imamo zelo podobno situacijo. Prej je medijem in njim odjemalcem nagobčnike nadevala partija, sedaj pa to za stranko 5 % počne sovraštva do vseh, ki niso krvavordeči, neka netolerantna Nika. V imenu neke nestrpne, da ne rečem, "fašistične" (po izključevanju vseh drugače mislečih) ideologije pa danes po državi gromi in se politično linča urednike samo zato, ker o nekem dogodku poročajo celovito in ne pristransko, z zamolčanjem dejstev, ki pokvarijo željeno ideološko sliko. EU uredba, ki jo skrbi "politizacija medijev", je podobna: nikakor je ne zanima pošteno in verodostojno poročanje s prikazovanjem vseh dejstev, temveč ravno nasprotno: v imenu nekakšne politične korektnosti je sedaj dejstva treba zamolčati, sicer si lahko kaj hitro obtožen orbanizacije mefijev. Če si jih po stalinistično podtediš, a pihaš v isti rog, kot gospoda, ki sprejemajo na stotine teh raznih predpisov ter ovir svobodi govora, ki naj bi se preko medijev udejanjala, potem si "baš" in seveda ni problema. Zato mi vsak nov predpis smrdi, kajti v ozadju je vedno omejitev in nikoli širjenje prostora medijske svobode in pluralnosti.
rasputin
Sonatine, v vsaj relativni demokraciji ima vsako ljudstvo takšne medije, kakršne si zasluži. Slovenci si želijo ideološko enostranskih in nestrpnih medijev - in to imajo, ker so tudi sami taki. Pri tem "odjemalci" medijev spregledajo, da so pri ključnih temah levi in desni medji povsem složni. Oboji izpolnjujejo agendo, ki jo diktira Bruselj. Razlike izvirajo v glavnem iz ideološkega spora, ki izhaja iz državljanske vojne med 2. svetovno vojno. Te razlike levi in desni na vso moč izpostavljajo in bijejo nesmiseln, nepotreben in kontraproduktiven ideološki "kulturni boj" z namenom pridobivanja volivcev. Slednji so vedno bolj siti ideologov, ki jim prodajajo meglo, zato pa vedno znova nasedejo novim obrazom, ki jih lansira stara plenilska politika.
rasputin
Politizacija medijev, le kaj je to? Ali je morda mišljena instrumentalizacija medijev s strani politike?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.