Suša pesti vse več delov države. Med najbolj prizadetimi so Gorenjska, Goriška, Notranjska in Primorska. Večjih padavin tudi v prihodnjih desetih dnevih ni pričakovati, sploh v Slovenski Istri ne. V Slovenski Istri so bile redukcije vode nazadnje leta 1987, grozile so še v letih 2003 in 2012.
Vročinski valovi s sušo postajajo zaradi podnebnih sprememb vse pogostejši. Vodnih virov za namakanje bo v prihodnje manj, bomo zelenjavo namakali z vodo iz čistilnih naprav? Kje se lomijo kopja med skrbjo za naravo, interesi preživetja kmetijstva ter oskrbovanja prebivalstva s čisto pitno vodo.
Zajetji Suhorica in Padež nimata veliko podpornikov
Podpora gradnji zadrževalnika Padež-Suhorica temelji na dolgoročni preskrbi s pitno vodo za Obalno-Kraško regijo, saj naj bi ta vodni vir predstavljal rešitev za naslednjih 50 let. Za preskrbo regije bi ta po mnenju dela gradbeno inženirske in hidrološke stroke zagotavljal dovolj velike količine vode, iz katere bi se napajali trije vodovodi – rižanski, kraški in ilirskobistriški. Vsi trije imajo zdaj za oskrbo pitne vode na voljo le en vodni vir, zato bi izven svojega porečja potrebovali še rezervnega z relativno majhnim in obvladljivim prispevnim območjem, kjer ni industrije in kjer je izredno malo kmetijstva, da bi v akumulaciji ohranjali dobro kakovost vode.
Zagovorniki gradnje izpostavljajo tudi dejstvo, da so bili prvi načrti za izgradnjo akumulacije Padež aktualni že pred 100 leti, vendar drugi viri zatrjujejo, da so že pod italijansko oblastjo načrte gradnje tako velikega zajetja zaradi plitke flišne sestave tal dokončno opustili.
Minister za okolje Uroš Brežan si je dopoldne ogledal skoraj suho strugo potoka Suhorce pri Škocjanskih jamah. Od tam naj bi se namreč napajal vodni vir za Slovensko primorje, ki ga je načrtovala prejšnja vlada.
Predstavnik civilne iniciative Ohranimo Brkine Mario Benkoč je povedal, da so ministru predstavili razloge, zaradi katerih menijo, da akumulacija Suhorce in Padeža ni primerna in da to ni rešitev težav z vodooskrbo za celotno regijo. Kot rešitev so predlagali povezavo vseh vodovodov, kar ne bi bila rešitev le za Slovensko Istro, ampak tudi za Kras in zaledje ter s tem za celotno notranjsko-primorsko regijo.
Direktor Rižanskega vodovoda Martin Pregelj je lani na javnem posvetu menil, da so zadrževalniki danes prava rešitev - ne samo Padež in ne samo za pitno vodo, temveč še drugi: “Kubed, Mola, Dragonja in drugod. Za oskrbo s pitno vodo, za namakanje ali druge namene. Se pa strinjam, da moramo to delati v soglasju z naravo.”
Povsem drugačnega mnenja je bil dr. Janko Urbanc z Geološkega zavoda Slovenije, ki je leta 2008 sodeloval pri velikem preizkusu vodnega vira Klariči. V najbolj sušnem mesecu, avgustu, so mesec dni iz treh vodnjakov črpali 470 litrov vode na sekundo in izkazalo se je, da “Klariči omogočajo oskrbo Krasa in Obale s kakovostno vodo tudi v sušnih pogojih”.
“Ni mi jasno, zakaj se informacij tega črpalnega preskusa ne upošteva. Upošteva pa se Padež, ki je star projekt,” je ob tem dejal Stojan Ščuka, direktor Parka Škocjanske jame, kjer bodo Padežu nasprotovali, dokler ne bodo izčrpane vse druge možnosti za zagotovitev dodatnih virov vode za Istro. Vprašljivi bi bili ukinitev dotoka reke Reke ter kakovost vode, zbrane v zadrževalniku. Pod vprašajem bi bila tudi ohranitev statusa Škocjanskih jam na seznamu svetovne dediščine Unesca ter statusa mokrišča v okviru Ramsarske konvencije, prebivalci Brkinov pa naj bi dobili zadrževalnik v velikosti Bohinjskega jezera (dolžine 4,1 km, globine 18 m, zajetje bi v najširšem delu merilo 260 metrov).
Ob sušah se pogosteje pojavljajo požari, čemur smo priča v zadnjih tednih.
Povezovanje treh vodovodov tudi ne bi bil majhen projekt
Povezovanje treh vodovodov je bilo aktualno že od leta 2007, ko so občine in upravljavci vodovodov podpisali pismo o nameri, pogodbe pa so bile podpisane v letu 2011. V petih kraških občinah (Sežana, Divača, Komen, Hrpelje-Kozina in Miren-Kostanjevica), ki jih oskrbuje Kraški vodovod Sežana, ter v občini Ilirska Bistrica, kjer je upravljavec JP Komunala Ilirska Bistrica, je lani na posvetu Slovenskega društva za zaščito voda o tej tematiki prevladovalo mnenje, da bi z nadgradnjo oziroma sanacijo obstoječih vodovodov lahko pridobili potrebne količine vode v Rodiku s pol nižjimi investicijskimi stroški.
To naj bi bila tudi okolju bolj prijazna rešitev, saj bi uporabila obstoječo degradirano traso, s potrebno obnovo obstoječe infrastrukture ob preprečevanju vodnih izgub pa bi zagotavljala stalni vir pitne vode iz treh vodnih virov (Klariči, Bistrica in Rižana) za Obalno-Kraško regijo za naslednjih 30 let. Na vodnem viru Klariči bi se povečala kapaciteta črpanja vode za 220 L/s in povečala tudi pretočnost transportnih cevovodov. Iz izvira Bistrice na vodovodnem sistemu Ilirske Bistrice bi lahko na stično točko Rodik za Obalo steklo 70 litrov vode na sekundo, potrebno pa bi bilo zgraditi tudi manjkajoči primarni in sekundarni cevovod na področjih, ki še niso priključena na javni vodovodni sistem, ter z rekonstrukcijo dotrajanih cevovodov zmanjšati vodne izgube in tako prispevati k racionalizaciji izkoriščanja vodnih virov in stroškov upravljanja vodovodnih sistemov.
Predvidene investicije z novogradnjami ali rekonstrukcijami bi vključevale 47,3 km transportnih cevovodov in 14 objektov na transportnih cevovodih, 118,1 km primarnih in sekundarnih cevovodov in 26 objektov ter dograditev objekta za zajem in/ali pripravo pitne vode. Za izvedbo tega projekta naj bi tedanjih 9 občin s kraško-obalne regije skupaj z Ilirsko Bistrico kandidiralo za pridobitev sredstev iz Kohezijskega sklada EU in RS, potencialni vodni viri za izvedbo projekta pa naj bi bili vodni vir Malni na Planinskem polju, vodni vir Klariči pri Brestovici, obstoječe akumulacije Mola in Klivnik, Kubed na Rižani, Pinjevec na Dragonji in novo zajetje Padež, voda iz vodovoda v Ilirski Bistrici, dovod vode iz Italije ter možnost desalinizacije morske vode. Projekt povezovalnega vodovoda, katerega nosilca sta bila Kraški vodovod Sežana in Občina Sežana, ni bil realiziran.
Kmetijstvo resno ogroženo
Kmetje, tržni pridelovalci zelenjave in drugih pridelkov na Primorskem, kjer so sušne razmere najbolj zaostrene, so po prepovedi uporabe vode iz javnega vodovoda obupani. Računsko sodišče je že pred 15 leti oštelo državo, da izjemno negospodarno in neracionalno ravna v primeru suše. Od vsote, ki jo država nameni za pomoč za škodo, zgolj 4 odstotke vloži v preprečevanje posledic suše. Žal se v tem času ni dosti spremenilo.
Poleg tega voda iz namakalnega razvoda Vogršček do preklica ni več na razpolago. Ponoči se je namreč pokvarila še tretja od petih črpalk, s katerimi so improvizirano polnili namakalni razvod. Po napovedih sklada bo znova obratoval, ko bo na voljo voda iz akumulacije Vogršček.
Manjše načrtovanje projektov proti suši se vidi tudi pri izvajanju Načrta za okrevanje in odpornost v okviru Direkcije za vodo. Cilj Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) so naložbe v zmanjševanje poplavne ogroženosti z dvigom protipoplavne varnosti in preprečevanjem posledic poplav. Direkcija Republike Slovenije za vode je prejemnik sredstev za poplavno varnost iz mehanizma NOO v višini 310 milijonov evrov. S številnimi občinami so tudi podpisani že sporazumi. Vendar pa se ukvarjajo izključno s poplavami.
Dogajajo pa se tudi mali premiki. Pred dnevi je potekalo odprtje namakalnega sistema v Selcah v občini Lenart. Gre za 81,96 hektarjev velik namakalni sistem, pri katerem je investitor in lastnik namakalnega sistema občina. Gradnja je bila 100 % sofinancirana s strani ministrstva. Za izgradnjo je bilo namenjenih 469.000 evrov. Izgradnja namakalnega sistema Selce je za 1,5 % povečala površino namakalnih sistemov v Sloveniji. Z namakalnimi sistemi imamo v Sloveniji trenutno opremljenih zgolj 6500 hektarjev kmetijskih zemljišč.
Na otvoritvi je ministrica za kmetijstvo Irena Šinko dejala: "Letošnje leto je in bo izredno sušno in vroče. V zadnjih 20 letih je 17 let takih, ko smo v Sloveniji imeli sušo in vročinske valove, kar je seveda posledica podnebnih sprememb ... Mislim, da se bomo morali zavedati, da brez namakanja v bodoče ne bo šlo. Tam, kjer bo možnost namakanja, se bomo morali tega posluževati. Trenutno velik del Slovenije pesti suša, in če v prihodnje želimo stabilno proizvodnjo in višjo samooskrbo, bomo morali na tem področju narediti preboj."
Vendar trenutno je v strateškem načrtu slovenske kmetijske politike do leta 2027 za intervencije namakanja predviden enak obseg sredstev kot do zdaj. Mogoči viri za namakanje v prihodnje so tudi zadrževanje deževnice in raba vode iz čistilnih naprav. "Za namakalno vodo obstajajo standardi, in če tem standardom zadostimo, ni nobene potrebe za skrb," pojasnjuje Marina Pintar z Biotehniške fakultete za portal MMC.
Zastarela zakonodaja, ki ne odraža realnosti
Država na pomanjkanje vode še vedno ni pripravljena, opozarjajo kmetje in pridelovalci. Kmetijska dejavnost je ostala brez dostopa do vode. To se je zgodilo pridelovalcem, ki so za namakanje vezani na Rižanski vodovod, ki je zaradi sušnih razmer od petka uvedel prepoved nenujne rabe vode, in pozval gospodarske subjekte, naj porabo vode zmanjšajo za 30 odstotkov.
Za primer, ko brez vode ostane kmetijstvo samo v enem delu države, rezervnega načrta ni. Država bi lahko pomagala v skladu zakonom o naravnih nesrečah, če bi bil pridelek na ravni cele države prizadet več kot 30 odstotkov in bi škoda v kmetijstvu presegla prag 0,03 promila BDP-ja. Ta prag še ni bil dosežen.
Meteorološka stroka sicer državo že več let opozarja, da zakon o naravnih nesrečah ni dovolj in da bi morali problematiko suše reševati celostno, ne samo s stališča kmetijstva, ampak tudi drugih sektorjev.
Da je suša podzemnih voda vedno bolj pereč problem potrjuje tudi raziskava dr. Urške Pavlič z Agencije za okolje, ki v članku z naslovom "Suša v medzrnskih vodonosnikih v letu 2019 in 2020" navaja: "Suša podzemne vode v Sloveniji je vse bolj razširjen pojav (Pavlič, 2013; Pavlič, 2018, Cunja in sod., 2019), kar se kaže s postopnim zviševanjem deleža merilnih postaj, na katerih ugotavljamo sušo v vodonosnikih v dolgoletnem obdobju meritev ... Podzemne vode zaradi boljše odpornosti na sušo z večjimi volumni uskladiščenja sicer zagotavljajo naravno rešitev za prilagoditev na podnebne spremembe, vendar bo v prihodnje zaradi varovanja in zagotavlja nja kakovostne pitne vode, kot to med drugim določa tudi najvišji zakonodajni akt države, treba pripraviti državno strategijo upravljanja suše podzemnih voda. Podlaga za strategijo mora med drugim biti ustrezna evidenca vplivov preteklih suš podzemne vode po različnih sektorjih."
@Mefisto nam zakaj imaš take težave z mojimi komentarji. Ne rabim biti kmet, da bi kaj razumel o kmetijstvu. Živim blizu večjih kmetij in se z kmeti pogovarjam, imam sorodnike, ki so kmetje. Od vseh teh ljudi še nikoli nisem slišal, da so delali za izgubo. Ali da so brez denarja. Seveda pa pridno delajo. In vse prodajo.
Če je tebi težko razumeti koncept recipročnosti, potem je to tvoj problem. Meni osebno pa ne gre skupaj, da so kmetje od države dobili pomoč in jo bodo tudi še dobili, sami pa ne bi prišli državi naproti z neko smiselno ceno odkupa v blagovne rezerve. In od tega ne odstopim. Če mi je država pomagala, da sem nekaj pridelal, potem je ne bom izsiljeval z najvišjo možno ceno pri odkupu pridelka, ker da bom sicer prodal v tujino. Ker takoj naslednje leto veš, bodo spet mantrali staro ploščo. " Država mora pomagati..."
@Slovenc sm, očitno si spregledal marsikaj.
Najprej, nvm koliko dobicka je 40 eur na tono, vem pa, da to ni izguba kot so lagali v kamere še 2 tedna nazaj.
Potem, ja, so majhne kmetije in sicer polkmetov vecinoma, ker imajo še službe.
O kakšni izgubi govoriti? Kmetje nikoli nimajo izgube.
Tudi ob ujmah, suši, toči skupaj z pobranimi 40% zavarovalnine in povrnitvijo škode, ki jo vedno terjajo od države, na koncu zaslužijo več, kot če bi pridelek prodali. To je bilo lepo enkrat prikazano v Tarči.
In na koncu še, kmetje bodo dobili pomoč v višini 222 milijonov, plus odskodnino za sušo, ki je bila razglasena, sedaj pa še izsiljujejo z najvisjo mozno ceno. Kdo je torej komunist?
Naj jim pa tujci potem pomagajo ne?
slovenc sm
20. 07. 2022 15:04:210
Potem pa ne nakladaj o dobičkih, če ne veš, koliko dela je treba za 40 EUR/tono pšenice. Glede izgube so povedali, da bi jo imeli, če bi pšenico prodajali po lanski odkupni ceni. zato ne zavajaj.
Glede zavarovalnine vam lahko iz prve roke povem, da si jo privoščijo samo nekateri kmetje. Lahko vprašate na zavarovalnico. Večina si ne more privoščiti še tega stroška. Tudi zavarovanje ni poceni.
Glede pomoči pa raje nebi. Večina je izplačana za sanacijo škode, ne pa za izgubo prihodka. Na izplačila se pa čaka leto ali več.
Odškodnino za sušo naj dobi vsak kmet, ki nima možnosti dobiti pogojev od države za namakanje. Kdo pa bo prevzel riziko, če ga ne more zmanjšati? Vsako podjetje se bori za pogoje zmanjševanja rizikov, kmet naj se pa znajde brez tega.
Ne kritizirajte nekaj, kar ne poznate. Kmetovati ni enostavno. Ogromno okoljskih rizikov. Država pa ne omogoča, da bi se le ti zmanjšali na sprejemljivo raven. Potem so omejili še snovi proti škodljivcem brez da bi ponudili nadomestne. Kmet naj se pa znajde kakor more.
kdorkoli
20. 07. 2022 20:15:000
"Kmetje nikoli nimajo izgube."
Ti si pa res zarukan, da pišeš take neumnosti! Si že kdaj videl kmeta?
Zakaj se pa ti ne lotiš kmetovanja, če gre kmetom tako dobro, teslo neumno?
Opuščenih kmetij je kolikor hočeš, saj vsi mladi, če le imajo priložnost, zbežijo iz kmetij med lenuhe v mesta in stanujejo raje v stolpnici, kot na tako "bogati" kmetiji, ki po tvojem "nikoli nima izgube"...
Peter Klepec
20. 07. 2022 20:27:250
Pridelovanje hrane je strateska zadeva, zato se vse drzave trudijo imeti vsaj nekaj lastne pridelave.
Kar pa ne pomeni, da to ni proizvodnja kot vse druge. S stroski, tveganji in potrebnimi zasluzki. Kalkulacija mora dati prodajno ceno. Ce je to prevec za biti konkurencen glede na uvozeno hrano, mora drzava subvencionirati domaco hrano. Mimogrede, ogromen del EU budgeta gre za subvencije kmetijstva. Jasno, da mora proizvajalec imeti zavarovanje proti tveganjem, susi, poplavam, magari kobilicam itd. To mora iti v ceno. Ce se ladjarju potopi ladja, je enako, mora imeti zavarovanje.
Popolnoma noro je reci, da si kmet ne more privosciti zavarovalnine in zato zahteva povrnitev od drzave.
uros.samec
21. 07. 2022 06:35:440
Človek božji, saj nisem proti temu, da se kmetom razdeli pomoč za škodo. Sem pa proti temu, da kmetje vztrajajo pri najvišjih cenah odkupa, namesto da bi prišli vsaj zdaj, ko je pred vrati morda prehranska kriza, državi naproti in ponudili smiselno ceno za odkup v blagovne rezerve. In ne rabim nobenih podukov o delu na kmetijah. Delo je delo. Kjerkoli. In toliko kmetov že desetletja poznam, da vem, da ne bi nikoli delali za izgubo. Kmet proda vse kar pridela. Tako zabitih kmetov kot trdiš ti, ki bi kar naprej prodajali z izgubo, tega ni. Ne obstaja. Ni zaman pregovor, če ima kdo denar, potem ga ima kmet. Mladi odhajajo iz kmetij iz različnih vzrokov. Sorodnik, ki je kmet, pravi, da v prvi vrsti zato, ker SE JIM NE DA DELATI IN KER NIMAJO NAVEZANOSTI NA ZEMLJO.
Kmetje in podjetniki so vedno imeli "težave" z razumevanjem razlike med dvema pojmoma in sicer med IZGUBO in IZGUBO DOBIČKA. Upam, da sedaj razumeš.
uros.samec
21. 07. 2022 06:37:590
Namesto napihovanja ponudi dejstva.
slovenc sm
21. 07. 2022 09:26:480
No, pri nas je še iz komunističnih časov razširjeno negativno mnenje do kmetov. In takšen način imate tudi vi. Kar posplošeno brez točnih izračunov. Takoj obtožite kmete glede cene, pa sploh ne preverite, kaj to za njega pomeni. Mladi pa odhajajo iz kmetih zaradi takšnega mnenjskega ozračja in politike države. Če bi videli prihodnost v kmetijstvu, bi brez skrbi ostali tam. Kdo pa ne želi delati v perspektivni panogi? Tudi, če je potrebno fizično delo.
Vsem skupaj! Brez urejenih hudournikov in vodotokov ni vode! Po vodnih ujmah v 70. letih 19.stoletja so še v Avstro-Ogrski ugotovili, da se Tirolci in Korošci v zvezi z vodami obnašajo preventivno, Kranjci in drugi z ozemlja sedanje Slovenije pa kurativno. V sedanji Avstriji cca 150 let nadgrajujejo začetke tedanjega urejanja vodotokov, pri nas je to do 1931. leta spoštovala Kraljevina Jugoslavija, v SRS in RS pa se je vse to neštetokrat spremenilo. Zato smo brez hudourničarjev in brez vodarjev in posredno brez vode za katerokoli potrebo. Sicer pa mi je urednik ob podobnem vremenu dejal, kaj bomo pisali o nekdanjih vodnih ujmah, ko je tako vreme, o tem bomo poročali dan ali dva, ko bo spet znaten del neke pokrajine doživel hudourniško havarijo ali pa poplavo nižinskega vodotoka. Pa še to, z vsemi oblikami pozidave in tlakovanja ter množičnim žaganjem gozdov zgubljamo tisoče kubikov padavin in vode. Na primer, gradbeniško saniran potok Žabnica je pri nas sedaj dejansko brez vode in brez življenja. Pa to nikogar nič ne briga in ne boli. Ne domačinov, ne množice priseljencev od HRV do KOSova in dlje. Primorci in Kraševci - desetletja vas pestijo isti problemi. Se je res tako težko zmeniti nekaj koristnega za vse skupaj?
mihec
20. 07. 2022 11:35:400
Ja res je urejanje vodotokov je tipičen problem gradbeniškega pogleda na svet, beton, malo železa da takoj ne poči konstrukcija in veeeelik objekt ali bolje zakopaaaan objekt, da lahko delamo s hruškami in da centimetri v dolžini zagotovijo razliko.
Hudourniki, prav sedaj enega urejajo v Žlebah pri Medvodah, speljan naravnost brez zadrževanja, da bo ja hudournik povzročil čim večjo hitrost, hitrejše odnašanje zemlje. Potem pa jokajoče gospe srednjih let o varovanju narave pa smo tam, vsi imajo del. Eni da so pametni, eni pa v prostem času, da ne mislijo na neumnost se pač spogledujejo o zaščiti narave pa ne vedo kaj to pomeni.
Gradnja jezov z manjšimi zadrževalnimi količinami in brez betoniranja brežin bi bilo prelepo, ker to ni v gradbeni domeni. Mora biti čim več betona in hiter pretok vode. Saj poznate strokovnjake iz hudournikov!!!! Prave perle.
V drugih evropskih državah učinkovito upravljajo z vodo, kolikor jo pač imajo in za namakanje izkoriščajo tako vodna zajetja kot tudi velike reke, pri nas pa alpski hudourniki takoj odtečejo, reke pa mirno tečejo naprej od Soče, do Mure. Zeleni nas zaje.... v mozeg in se v resnici zavzemajo za črni scenarji s sušo in požari, da bo njihova zlagana agenda o tem kako bo človek rešil Zemljo pred segrevanjem prejemala še več milijard za čisto meglo. Toliko vode kot jo ima Slovenija, pa jo mirno spuščamo naprej, Golob bo pa sončne elektrarne gradil, namesto vodnih zajetij in hidroelektrarn, recimo vsaj 3 bi lahko bile na Muri, res bedasto.
mihec
20. 07. 2022 10:13:380
Ja res zanimivo so suha mokrišča ob Muri, namesto da bi bila živa mokrišča ob reki Muri. Samo zato moraš imeti nekaj znanja ne pa dnevno potrebo po dveh sendvičih ter six paku!
Upajmo da bo dovolj velika suša, da bodo mokrišča ob Muri pokazala svoj pravi obraz s kopico komarji in brez ptic. To bi bilo vzgojno! Res pa je da bodo prekmurski zeleni sedaj raje ob morji drgnili jadrnice za prekmursko jesensko regato v Splitu, saj poznate nerazvito Prekmurje ne more brez jesenke regate, ker drugače ne bi pokurili presežnega denarja, ki ga imajo kot nerazviti.
Zraven pa bodo na radiu vrteli brezposelnost in kazali nekaj domačinov še, ki niso zaposleni, ker jim ni treba!!! To je prava slika Prekmurja!!!
Vsak, ki se le malo zastopi na upravljanje vodovodov ve, da je v vsakem vodovodnem omrežju v Sloveniji med 30 do 40% nekontroliranega izliva ali po domače izgub.
Torej zanikrno vzdrževanje.
Pri nas je tortura oblikovalcev javnega mnenja tako vsemogočna ali bi rada bila, da smo nori in napišemo pravico do vode v USTAVO. V Nemčiji pa vsakega direktorja vodovoda, ki ima izgub več kot 8% ZAMENJAJO. Morda je za kontrabantasrko dušo sSlovenca to prehudo pa župani tega ne počno. In praviloma v nizkocenovnih hotelih imajo ob tuširni pipi števec porabe vode.
Zanimivo za slovenske novinarje, ali ne? Ne sploh ne, take objave niso zanimive, ker netijo nemir med državljani. Vsesplošno nakladanje o suši, ko je bilo že spomladi jasno, da bo problem, to pa je sedaj zanimivo.
Kaj ko bi si nastavili malo ogledala in vzeli k srcu, če že razmišljamo o drugačni kulturi in smislu življenja?
O-la, Friderik, tako se govori, istega mišljenja sva, kar je za pohvalit, ker je dandanes redkost!
Ampak "Eden ni nobeden, dva se kar pozna", pravi ona lepa pesmica...
Ne vem, zakaj tolikšna zaskrbljenost in jamranje!
Zakaj ne omenjate enostavne rešitve: pravica do vode za Primorce se zapiše v ustavo (vsaj v oklepaju navesti Kraševce!), pa je zadeva rešena! Vode bo potem toliko, da bomo z njo lahko po mili volji razmetavali, pa še popilo se bo manj terana in malvazije!
Še se spominjamo, kako lepo nam je bilo, ko smo v Ustavo ponosno zapisali pitno vodo! Res da to nekaj stane, ampak vseeno dosti manj kot izgradnja štirne, kala ali akumulacijskega jezera - dejmo no to prvi na svetu zapisat v Ustavo, da enkrat za vselej rešimo ta pereč problem Primorcev in se bomo tudi mi lahko tuširali trikrat na dan!
Ali nismo že "rešili" ta problem? " Vodo" smo zapisali v ustavo in še referendum smo imeli pred kratkim. Ne bi več smelo biti problemov .
slovenc sm
20. 07. 2022 08:29:010
Če je pravica do pitne vode zapisana v ustavi, ima država resen problem. Primorci, ki vode nimajo, naj vložijo ustavno obtožbo proti državi, ker ne izponjuje, kar je zapisala v ustavo.
uros.samec
20. 07. 2022 14:58:520
A dej no? Kaj pa so počeli 30 let? Kam pa so vtaknili ves denar od turizma? Kaj so počeli župani?
uros.samec
20. 07. 2022 16:46:590
Ne razumem vaše logike. Sedaj se kmetje naj primerjajo z dr Golobom. Zakaj pa? Napisal sem samo dejstva. Vi ste napisali, da razmišljam kot komunist, jaz pa sem vam plastično prikazal kdo je zares komunist v tej zadevi. Da vam bo lažje, imam kolega v Avstriji, kjer je popolnoma enako glede tega, kar je takrat prikazala Tarča. Kmet nima nikoli izgube. Ne vem koliko dela vloži, to pa res ni moj problem. Vem pa, da če se mu ne bi splačalo pač ne bi NE sejal in NE žel. Tudi tega je v EU veliko, ker nekje dobijo višje subvencije, da nečesa ne počno, kot bi bil dobiček, če bi nekaj počeli. Kar jaz poudarjam je to, da kmetje želijo državo ožeti za vsak cent, pri čisto vsaki zadevi, ki jim ni v prid, niso pa pripravljeni popustiti niti ped pri prodaji v blagovne rezerve, da bi bila Slovenija samozadostna. Torej njihov modus operandi je zgolj jemati, ko pa je čas prodaje, gredo pa raje k tujcem. Takoj po prodaji, pa bodo pričeli nov krog izsiljevanja države.
Peter Klepec
20. 07. 2022 20:09:360
V ustavi ne pise, da vsak drzavljan dobi vodo, pise le, da ima pravico.
Nedavno sem v oddaji HRT gledal prispevek o krajih zahodno od Opatije. Prikazovali so izvire sladke vode na morski obali, vode, ki priteka iz Brkinov !!! Ker sem dolga leta spremljal in pisal o hudourničarjih in vodarjih, sem bil presenečen nad to informacijo, saj o njen nisem slišal prav nikjer med slovenskimi vodarji. Bo ob teh sušah kdo od vodarjev in komunalnih delavcev s Primorske upal povprašati od kod in zakaj odteka voda v Kvarner? Kmetje in voda? Žal so vodarji morali ubogati takratnega predsednika vlade SRS, ki je zakuhala s Srbijo, da je potrebno zravnati vse vodotoke in narediti polja za pridelovanje pšenice. Zravnani vodotoki, pa pomenijo hiter odtok vode in siromašenje podtalnice. Širše. Vipavska dolina in Prekmurje. Predsednik ZVSS inž Anton Kovač jr predlagal izgradnjo visokogorskih zadrževalnikov po vzoru alpskih držav, pa so tedanji ekologi ta projekt spodnesli. Sicer pa o vodah sedaj ves čas govorijo vremenoslovci in odločajo komunalci, čeprav to ni njihovo področje delovanja. Le te pripadajo hudourničarjem in vodarjem, komunala pa je le koristnik pridobljenega, če je, seveda pametna skupaj z vsemi drugimi. Tudi s kmetijstvom. Žal jim je minister Miha Jazbinšek nekaj let po vodni usmi 1990. leta oklestil denarna sredstva za tri četrtine in od tedaj se ti dve osiromašeni panogi, pomembni za vzdrževanje 27.000 km vodotokov v Sloveniji, ne moreta pobrati. PUH-a pa dejansko ni več in temu primerno hudourniki pogubno razigrano uničujejo vse pod sabo in okrog sebe. Oni ne poplavljajo, ampah z neopisljivo močjo uničujejo!
helena_3
20. 07. 2022 07:51:500
Hvala za vaša zanimiva pojasnila, g. Stanislav!
Tukaj bo morala vlada nekaj ukreniti, tudi finančno, ne pa, da bogato plačuje NVO-je v Ljubljani, ki samo meglo mešajo in agitirajo za levičarje.
Kje je zdaj tista Nika "za pitno vodo"?
uros.samec
20. 07. 2022 10:48:300
Dejansko ste edini ki kaj zares ve o zadevi. Oglasite se večkrat.
ko bodo kmetje s traktorji zaprli vse dovoznice do Ljubljane potem bom verjel, da želijo nekaj premakniti. Dokler pa samo jamrajo ter volijo Goloba in podobne tipe iz Kumrovca jim ni tako zelo hudo.
uros.samec
20. 07. 2022 10:47:210
Zakaj pa? Kaj pa bi ti pohlepnezi še radi? Kaj?
slovenc sm
20. 07. 2022 14:55:500
Predlagam, da pridete enkrat na naš konec delat na kmetijo. Me zanima, če boste potem še nakladali o pohlepnežih. Pohlepnež je recimo Robert Golob, ki dobi nagrado ob koncu leta v višini MIO EUR. Zdaj mi pa najdite kmeta, ki si lahko na koncu leta izplača tako nagrado. Pa vemo, da mora delati bistveno več, če bi hotel upravljati s takimi sredstvi.
V Ljubljani imajo neomejeno svobodo in Golobi letijo, Urške plešejo......
Toda na obali, kjer so tudi ljudje ki živijo od KMETIJSTVA, pa ne morejo plesati.
Če jim zaprejo vodo za namakanje, jim usahnejo pridelki, brez pridelka ni dohodkov in ne hrane?
Nekateri se lahko v kopalnici kopajo po 3x dnevno, kmet pa naj gleda, kako mu pridelek usiha?
To je neživljensko.
Naj tudi v Ljubljani v stanovanjskih blokih nekaj ur na dan zaprejo dotok vode.
Če je KRIZA, naj bo za vse!
uros.samec
20. 07. 2022 06:09:450
Dajte se malo spraviti k sebi. Česa pa naj bi bili mi krivi? Da država v 50 letih recimo, ni uredila stanje vode na obali kot je potrebno? Vi bi pa kaznovali nas, ki ne živimo tam? Zakaj pa?
In nikar ne nakladajte o ubogih kmetih. Smo imeli poučno zgodbo. Jamrali so in jokali kako ne bo pridelka po pričakovanju, sedaj je pridelek domala enak lanskemu.. Ob vseh izračunih povišanih stroškov enrgentov, je torej strošek tone pšenice 250, do 260 eur na tono, prodajna cena pa konkretno čez 300 eur na tono. Izgube ni nobene. Je pa pohlep in pogoltnost kmetov, ki najprej hočejo pomoč države ( čez 200 milijonov ) sedaj pa še v duhu samooskrbe ( NOT ) izsiljujejo najvišjo možno ceno ( 350 eur / tona ) za prodajo v državne rezerve, sicer pa da bodo prodali na tuje. Tako torej, država; pomagaj mi, jaz pa te bom izsiljeval z ceno. Vi pa boste šteli kolikokrat se kdo kopa v Ljubljani in bi nam kar zaprli vodo.
slovenc sm
20. 07. 2022 08:27:250
Vaše kritiziranje kmetov nima nobene osnove. Kot prvo me zanima, če bi vi delali za 40 EUR/tono pridelka. Da ne govorim o tem, da imamo pri nas majhne kmetije in zaradi tega velike stroške amortizacije. Zakaj je tako, vemo iz zgodovine. Tudi ne razumem, zakaj bi morali kmetje delati z izgubo? In tudi ne razumem, zakaj kmetje ne bi smeli prodati po višji ceni boljšemu ponudniku? Kmetje niso stokali za pomoč države ampak so ponudili ceno, po kateri bi državi prodali pšenico, če bi se le ta odločila za celoten odkup zaradi kontrole cene na trgu. Država je pa tako ali tako potem izvedla klasičen odkup najboljšega ponudnika in torej je konkretno predsednik vlade pojedel svojo besedo, ko je prej govoril drugače. Namreč do pogajanj sploh ni prišlo. Jasno pa je, da bodo kmetje želeli iztržiti toliko, kolikor bi lahko trenutno dobili na trgu. A vi nebi? Vaše razmišljanje je klasično komunistično. Kmetje naj delajo, a ob tem naj ne zaslužijo. Dolžni pa so državi prodajati pridelke po čim nižji ceni.
Stanislav Jesenovec, operativni zastavoslovec
20. 07. 2022 14:07:500
To je bilo v socializmu v stolpnicah in blokih v škofjeloških naseljih nekaj povsem normalnega. Toliko in toliko ur boste dnevno brez vode, se je glasilo obvestilo. Kot večkratni predsednik hišnih svetov pa sem ugotovil, da se tedaj porabi največ vode. Ljudje natočijo vodo v vse mogoče posode, banje, itn, itn. Ko voda priteč, pa vse skupaj spustijo v odtoke, kanalizacijo. Sem pa oziroma smo pa tudi redno primerjal porabo vode iz meseca v mesec in zahtevali, da stanovalci popravijo vse, kar potrebuje vodo. Če ne, bomo ukrepali. Ker so vedeli, da sem dosleden in, da ves čas delam v dobro vseh v zgradbi in ob njej- več problema sem imel z domačimi, ki so potiho gradili hiše, kot priseljenimi- so upoštevali oje zahteve. O vsem pa sem jih obveščal pisno skoraj dnevno. Ob vseh prizadevanjih za normalno življenje v stanovanjih pa nam je upravnik pripiral ogrevanje in se skliceval na merila iz časa pomanjkanja težkega mazuta. Drugi, ki ga niso motili v njegovem spanju, pa so bili nagrajeni s primerno toploto, kak tri stopinje višje kot mi. Tudi na naše stroške.
V petih kraških občinah (Sežana, Divača, Komen, Hrpelje-Kozina in Miren-Kostanjevica), ki jih oskrbuje Kraški vodovod Sežana, ...
*****
Trnovska in Banjška planota je eden največjih vodonosnikov v Sloveniji, kjer se zbira tudi voda največjega vodnega vira Mrzlek. Je najpomembnejši vodni vir Goriškega območja. Oskrbuje cca 37000 prebivalcev občin Nova Gorica, Šempeter - Vrtojba, Miren - Kostanjevica, Brda, delno Renče Vogrsko in cca 15000 ljudi italijanske Gorice.
https://www.vik-ng.si/nase-dejavnosti/oskrba-z-vodo/vodarna-mrzlek
33 komentarjev
uros.samec
@Mefisto nam zakaj imaš take težave z mojimi komentarji. Ne rabim biti kmet, da bi kaj razumel o kmetijstvu. Živim blizu večjih kmetij in se z kmeti pogovarjam, imam sorodnike, ki so kmetje. Od vseh teh ljudi še nikoli nisem slišal, da so delali za izgubo. Ali da so brez denarja. Seveda pa pridno delajo. In vse prodajo.
Če je tebi težko razumeti koncept recipročnosti, potem je to tvoj problem. Meni osebno pa ne gre skupaj, da so kmetje od države dobili pomoč in jo bodo tudi še dobili, sami pa ne bi prišli državi naproti z neko smiselno ceno odkupa v blagovne rezerve. In od tega ne odstopim. Če mi je država pomagala, da sem nekaj pridelal, potem je ne bom izsiljeval z najvišjo možno ceno pri odkupu pridelka, ker da bom sicer prodal v tujino. Ker takoj naslednje leto veš, bodo spet mantrali staro ploščo. " Država mora pomagati..."
uros.samec
@Slovenc sm, očitno si spregledal marsikaj.
Najprej, nvm koliko dobicka je 40 eur na tono, vem pa, da to ni izguba kot so lagali v kamere še 2 tedna nazaj.
Potem, ja, so majhne kmetije in sicer polkmetov vecinoma, ker imajo še službe.
O kakšni izgubi govoriti? Kmetje nikoli nimajo izgube.
Tudi ob ujmah, suši, toči skupaj z pobranimi 40% zavarovalnine in povrnitvijo škode, ki jo vedno terjajo od države, na koncu zaslužijo več, kot če bi pridelek prodali. To je bilo lepo enkrat prikazano v Tarči.
In na koncu še, kmetje bodo dobili pomoč v višini 222 milijonov, plus odskodnino za sušo, ki je bila razglasena, sedaj pa še izsiljujejo z najvisjo mozno ceno. Kdo je torej komunist?
Naj jim pa tujci potem pomagajo ne?
slovenc sm
Potem pa ne nakladaj o dobičkih, če ne veš, koliko dela je treba za 40 EUR/tono pšenice. Glede izgube so povedali, da bi jo imeli, če bi pšenico prodajali po lanski odkupni ceni. zato ne zavajaj. Glede zavarovalnine vam lahko iz prve roke povem, da si jo privoščijo samo nekateri kmetje. Lahko vprašate na zavarovalnico. Večina si ne more privoščiti še tega stroška. Tudi zavarovanje ni poceni. Glede pomoči pa raje nebi. Večina je izplačana za sanacijo škode, ne pa za izgubo prihodka. Na izplačila se pa čaka leto ali več. Odškodnino za sušo naj dobi vsak kmet, ki nima možnosti dobiti pogojev od države za namakanje. Kdo pa bo prevzel riziko, če ga ne more zmanjšati? Vsako podjetje se bori za pogoje zmanjševanja rizikov, kmet naj se pa znajde brez tega. Ne kritizirajte nekaj, kar ne poznate. Kmetovati ni enostavno. Ogromno okoljskih rizikov. Država pa ne omogoča, da bi se le ti zmanjšali na sprejemljivo raven. Potem so omejili še snovi proti škodljivcem brez da bi ponudili nadomestne. Kmet naj se pa znajde kakor more.
kdorkoli
"Kmetje nikoli nimajo izgube." Ti si pa res zarukan, da pišeš take neumnosti! Si že kdaj videl kmeta? Zakaj se pa ti ne lotiš kmetovanja, če gre kmetom tako dobro, teslo neumno? Opuščenih kmetij je kolikor hočeš, saj vsi mladi, če le imajo priložnost, zbežijo iz kmetij med lenuhe v mesta in stanujejo raje v stolpnici, kot na tako "bogati" kmetiji, ki po tvojem "nikoli nima izgube"...
Peter Klepec
Pridelovanje hrane je strateska zadeva, zato se vse drzave trudijo imeti vsaj nekaj lastne pridelave. Kar pa ne pomeni, da to ni proizvodnja kot vse druge. S stroski, tveganji in potrebnimi zasluzki. Kalkulacija mora dati prodajno ceno. Ce je to prevec za biti konkurencen glede na uvozeno hrano, mora drzava subvencionirati domaco hrano. Mimogrede, ogromen del EU budgeta gre za subvencije kmetijstva. Jasno, da mora proizvajalec imeti zavarovanje proti tveganjem, susi, poplavam, magari kobilicam itd. To mora iti v ceno. Ce se ladjarju potopi ladja, je enako, mora imeti zavarovanje. Popolnoma noro je reci, da si kmet ne more privosciti zavarovalnine in zato zahteva povrnitev od drzave.
uros.samec
Človek božji, saj nisem proti temu, da se kmetom razdeli pomoč za škodo. Sem pa proti temu, da kmetje vztrajajo pri najvišjih cenah odkupa, namesto da bi prišli vsaj zdaj, ko je pred vrati morda prehranska kriza, državi naproti in ponudili smiselno ceno za odkup v blagovne rezerve. In ne rabim nobenih podukov o delu na kmetijah. Delo je delo. Kjerkoli. In toliko kmetov že desetletja poznam, da vem, da ne bi nikoli delali za izgubo. Kmet proda vse kar pridela. Tako zabitih kmetov kot trdiš ti, ki bi kar naprej prodajali z izgubo, tega ni. Ne obstaja. Ni zaman pregovor, če ima kdo denar, potem ga ima kmet. Mladi odhajajo iz kmetij iz različnih vzrokov. Sorodnik, ki je kmet, pravi, da v prvi vrsti zato, ker SE JIM NE DA DELATI IN KER NIMAJO NAVEZANOSTI NA ZEMLJO. Kmetje in podjetniki so vedno imeli "težave" z razumevanjem razlike med dvema pojmoma in sicer med IZGUBO in IZGUBO DOBIČKA. Upam, da sedaj razumeš.
uros.samec
Namesto napihovanja ponudi dejstva.
slovenc sm
No, pri nas je še iz komunističnih časov razširjeno negativno mnenje do kmetov. In takšen način imate tudi vi. Kar posplošeno brez točnih izračunov. Takoj obtožite kmete glede cene, pa sploh ne preverite, kaj to za njega pomeni. Mladi pa odhajajo iz kmetih zaradi takšnega mnenjskega ozračja in politike države. Če bi videli prihodnost v kmetijstvu, bi brez skrbi ostali tam. Kdo pa ne želi delati v perspektivni panogi? Tudi, če je potrebno fizično delo.
Stanislav Jesenovec, operativni zastavoslovec
Vsem skupaj! Brez urejenih hudournikov in vodotokov ni vode! Po vodnih ujmah v 70. letih 19.stoletja so še v Avstro-Ogrski ugotovili, da se Tirolci in Korošci v zvezi z vodami obnašajo preventivno, Kranjci in drugi z ozemlja sedanje Slovenije pa kurativno. V sedanji Avstriji cca 150 let nadgrajujejo začetke tedanjega urejanja vodotokov, pri nas je to do 1931. leta spoštovala Kraljevina Jugoslavija, v SRS in RS pa se je vse to neštetokrat spremenilo. Zato smo brez hudourničarjev in brez vodarjev in posredno brez vode za katerokoli potrebo. Sicer pa mi je urednik ob podobnem vremenu dejal, kaj bomo pisali o nekdanjih vodnih ujmah, ko je tako vreme, o tem bomo poročali dan ali dva, ko bo spet znaten del neke pokrajine doživel hudourniško havarijo ali pa poplavo nižinskega vodotoka. Pa še to, z vsemi oblikami pozidave in tlakovanja ter množičnim žaganjem gozdov zgubljamo tisoče kubikov padavin in vode. Na primer, gradbeniško saniran potok Žabnica je pri nas sedaj dejansko brez vode in brez življenja. Pa to nikogar nič ne briga in ne boli. Ne domačinov, ne množice priseljencev od HRV do KOSova in dlje. Primorci in Kraševci - desetletja vas pestijo isti problemi. Se je res tako težko zmeniti nekaj koristnega za vse skupaj?
mihec
Ja res je urejanje vodotokov je tipičen problem gradbeniškega pogleda na svet, beton, malo železa da takoj ne poči konstrukcija in veeeelik objekt ali bolje zakopaaaan objekt, da lahko delamo s hruškami in da centimetri v dolžini zagotovijo razliko. Hudourniki, prav sedaj enega urejajo v Žlebah pri Medvodah, speljan naravnost brez zadrževanja, da bo ja hudournik povzročil čim večjo hitrost, hitrejše odnašanje zemlje. Potem pa jokajoče gospe srednjih let o varovanju narave pa smo tam, vsi imajo del. Eni da so pametni, eni pa v prostem času, da ne mislijo na neumnost se pač spogledujejo o zaščiti narave pa ne vedo kaj to pomeni. Gradnja jezov z manjšimi zadrževalnimi količinami in brez betoniranja brežin bi bilo prelepo, ker to ni v gradbeni domeni. Mora biti čim več betona in hiter pretok vode. Saj poznate strokovnjake iz hudournikov!!!! Prave perle.
PeterX2
" za Primorsko"? Primorje, ne Primorsko;
Primorska sega do vršiča. 3/4 Primorkse nima težav s pitno vodo. Bodite natančni!
Kozorog
V drugih evropskih državah učinkovito upravljajo z vodo, kolikor jo pač imajo in za namakanje izkoriščajo tako vodna zajetja kot tudi velike reke, pri nas pa alpski hudourniki takoj odtečejo, reke pa mirno tečejo naprej od Soče, do Mure. Zeleni nas zaje.... v mozeg in se v resnici zavzemajo za črni scenarji s sušo in požari, da bo njihova zlagana agenda o tem kako bo človek rešil Zemljo pred segrevanjem prejemala še več milijard za čisto meglo. Toliko vode kot jo ima Slovenija, pa jo mirno spuščamo naprej, Golob bo pa sončne elektrarne gradil, namesto vodnih zajetij in hidroelektrarn, recimo vsaj 3 bi lahko bile na Muri, res bedasto.
mihec
Ja res zanimivo so suha mokrišča ob Muri, namesto da bi bila živa mokrišča ob reki Muri. Samo zato moraš imeti nekaj znanja ne pa dnevno potrebo po dveh sendvičih ter six paku! Upajmo da bo dovolj velika suša, da bodo mokrišča ob Muri pokazala svoj pravi obraz s kopico komarji in brez ptic. To bi bilo vzgojno! Res pa je da bodo prekmurski zeleni sedaj raje ob morji drgnili jadrnice za prekmursko jesensko regato v Splitu, saj poznate nerazvito Prekmurje ne more brez jesenke regate, ker drugače ne bi pokurili presežnega denarja, ki ga imajo kot nerazviti. Zraven pa bodo na radiu vrteli brezposelnost in kazali nekaj domačinov še, ki niso zaposleni, ker jim ni treba!!! To je prava slika Prekmurja!!!
mihec
Vsak, ki se le malo zastopi na upravljanje vodovodov ve, da je v vsakem vodovodnem omrežju v Sloveniji med 30 do 40% nekontroliranega izliva ali po domače izgub.
Torej zanikrno vzdrževanje.
Pri nas je tortura oblikovalcev javnega mnenja tako vsemogočna ali bi rada bila, da smo nori in napišemo pravico do vode v USTAVO. V Nemčiji pa vsakega direktorja vodovoda, ki ima izgub več kot 8% ZAMENJAJO. Morda je za kontrabantasrko dušo sSlovenca to prehudo pa župani tega ne počno. In praviloma v nizkocenovnih hotelih imajo ob tuširni pipi števec porabe vode.
Zanimivo za slovenske novinarje, ali ne? Ne sploh ne, take objave niso zanimive, ker netijo nemir med državljani. Vsesplošno nakladanje o suši, ko je bilo že spomladi jasno, da bo problem, to pa je sedaj zanimivo.
Kaj ko bi si nastavili malo ogledala in vzeli k srcu, če že razmišljamo o drugačni kulturi in smislu življenja?
kdorkoli
O-la, Friderik, tako se govori, istega mišljenja sva, kar je za pohvalit, ker je dandanes redkost!
Ampak "Eden ni nobeden, dva se kar pozna", pravi ona lepa pesmica...
kdorkoli
Ne vem, zakaj tolikšna zaskrbljenost in jamranje!
Zakaj ne omenjate enostavne rešitve: pravica do vode za Primorce se zapiše v ustavo (vsaj v oklepaju navesti Kraševce!), pa je zadeva rešena! Vode bo potem toliko, da bomo z njo lahko po mili volji razmetavali, pa še popilo se bo manj terana in malvazije!
Še se spominjamo, kako lepo nam je bilo, ko smo v Ustavo ponosno zapisali pitno vodo! Res da to nekaj stane, ampak vseeno dosti manj kot izgradnja štirne, kala ali akumulacijskega jezera - dejmo no to prvi na svetu zapisat v Ustavo, da enkrat za vselej rešimo ta pereč problem Primorcev in se bomo tudi mi lahko tuširali trikrat na dan!
Friderik
Ali nismo že "rešili" ta problem? " Vodo" smo zapisali v ustavo in še referendum smo imeli pred kratkim. Ne bi več smelo biti problemov .
slovenc sm
Če je pravica do pitne vode zapisana v ustavi, ima država resen problem. Primorci, ki vode nimajo, naj vložijo ustavno obtožbo proti državi, ker ne izponjuje, kar je zapisala v ustavo.
uros.samec
A dej no? Kaj pa so počeli 30 let? Kam pa so vtaknili ves denar od turizma? Kaj so počeli župani?
uros.samec
Ne razumem vaše logike. Sedaj se kmetje naj primerjajo z dr Golobom. Zakaj pa? Napisal sem samo dejstva. Vi ste napisali, da razmišljam kot komunist, jaz pa sem vam plastično prikazal kdo je zares komunist v tej zadevi. Da vam bo lažje, imam kolega v Avstriji, kjer je popolnoma enako glede tega, kar je takrat prikazala Tarča. Kmet nima nikoli izgube. Ne vem koliko dela vloži, to pa res ni moj problem. Vem pa, da če se mu ne bi splačalo pač ne bi NE sejal in NE žel. Tudi tega je v EU veliko, ker nekje dobijo višje subvencije, da nečesa ne počno, kot bi bil dobiček, če bi nekaj počeli. Kar jaz poudarjam je to, da kmetje želijo državo ožeti za vsak cent, pri čisto vsaki zadevi, ki jim ni v prid, niso pa pripravljeni popustiti niti ped pri prodaji v blagovne rezerve, da bi bila Slovenija samozadostna. Torej njihov modus operandi je zgolj jemati, ko pa je čas prodaje, gredo pa raje k tujcem. Takoj po prodaji, pa bodo pričeli nov krog izsiljevanja države.
Peter Klepec
V ustavi ne pise, da vsak drzavljan dobi vodo, pise le, da ima pravico.
Stanislav Jesenovec, operativni zastavoslovec
Nedavno sem v oddaji HRT gledal prispevek o krajih zahodno od Opatije. Prikazovali so izvire sladke vode na morski obali, vode, ki priteka iz Brkinov !!! Ker sem dolga leta spremljal in pisal o hudourničarjih in vodarjih, sem bil presenečen nad to informacijo, saj o njen nisem slišal prav nikjer med slovenskimi vodarji. Bo ob teh sušah kdo od vodarjev in komunalnih delavcev s Primorske upal povprašati od kod in zakaj odteka voda v Kvarner? Kmetje in voda? Žal so vodarji morali ubogati takratnega predsednika vlade SRS, ki je zakuhala s Srbijo, da je potrebno zravnati vse vodotoke in narediti polja za pridelovanje pšenice. Zravnani vodotoki, pa pomenijo hiter odtok vode in siromašenje podtalnice. Širše. Vipavska dolina in Prekmurje. Predsednik ZVSS inž Anton Kovač jr predlagal izgradnjo visokogorskih zadrževalnikov po vzoru alpskih držav, pa so tedanji ekologi ta projekt spodnesli. Sicer pa o vodah sedaj ves čas govorijo vremenoslovci in odločajo komunalci, čeprav to ni njihovo področje delovanja. Le te pripadajo hudourničarjem in vodarjem, komunala pa je le koristnik pridobljenega, če je, seveda pametna skupaj z vsemi drugimi. Tudi s kmetijstvom. Žal jim je minister Miha Jazbinšek nekaj let po vodni usmi 1990. leta oklestil denarna sredstva za tri četrtine in od tedaj se ti dve osiromašeni panogi, pomembni za vzdrževanje 27.000 km vodotokov v Sloveniji, ne moreta pobrati. PUH-a pa dejansko ni več in temu primerno hudourniki pogubno razigrano uničujejo vse pod sabo in okrog sebe. Oni ne poplavljajo, ampah z neopisljivo močjo uničujejo!
helena_3
Hvala za vaša zanimiva pojasnila, g. Stanislav! Tukaj bo morala vlada nekaj ukreniti, tudi finančno, ne pa, da bogato plačuje NVO-je v Ljubljani, ki samo meglo mešajo in agitirajo za levičarje. Kje je zdaj tista Nika "za pitno vodo"?
uros.samec
Dejansko ste edini ki kaj zares ve o zadevi. Oglasite se večkrat.
ales
ko bodo kmetje s traktorji zaprli vse dovoznice do Ljubljane potem bom verjel, da želijo nekaj premakniti. Dokler pa samo jamrajo ter volijo Goloba in podobne tipe iz Kumrovca jim ni tako zelo hudo.
uros.samec
Zakaj pa? Kaj pa bi ti pohlepnezi še radi? Kaj?
slovenc sm
Predlagam, da pridete enkrat na naš konec delat na kmetijo. Me zanima, če boste potem še nakladali o pohlepnežih. Pohlepnež je recimo Robert Golob, ki dobi nagrado ob koncu leta v višini MIO EUR. Zdaj mi pa najdite kmeta, ki si lahko na koncu leta izplača tako nagrado. Pa vemo, da mora delati bistveno več, če bi hotel upravljati s takimi sredstvi.
Kraševka
V Ljubljani imajo neomejeno svobodo in Golobi letijo, Urške plešejo......
Toda na obali, kjer so tudi ljudje ki živijo od KMETIJSTVA, pa ne morejo plesati.
Če jim zaprejo vodo za namakanje, jim usahnejo pridelki, brez pridelka ni dohodkov in ne hrane?
Nekateri se lahko v kopalnici kopajo po 3x dnevno, kmet pa naj gleda, kako mu pridelek usiha?
To je neživljensko.
Naj tudi v Ljubljani v stanovanjskih blokih nekaj ur na dan zaprejo dotok vode.
Če je KRIZA, naj bo za vse!
uros.samec
Dajte se malo spraviti k sebi. Česa pa naj bi bili mi krivi? Da država v 50 letih recimo, ni uredila stanje vode na obali kot je potrebno? Vi bi pa kaznovali nas, ki ne živimo tam? Zakaj pa? In nikar ne nakladajte o ubogih kmetih. Smo imeli poučno zgodbo. Jamrali so in jokali kako ne bo pridelka po pričakovanju, sedaj je pridelek domala enak lanskemu.. Ob vseh izračunih povišanih stroškov enrgentov, je torej strošek tone pšenice 250, do 260 eur na tono, prodajna cena pa konkretno čez 300 eur na tono. Izgube ni nobene. Je pa pohlep in pogoltnost kmetov, ki najprej hočejo pomoč države ( čez 200 milijonov ) sedaj pa še v duhu samooskrbe ( NOT ) izsiljujejo najvišjo možno ceno ( 350 eur / tona ) za prodajo v državne rezerve, sicer pa da bodo prodali na tuje. Tako torej, država; pomagaj mi, jaz pa te bom izsiljeval z ceno. Vi pa boste šteli kolikokrat se kdo kopa v Ljubljani in bi nam kar zaprli vodo.
slovenc sm
Vaše kritiziranje kmetov nima nobene osnove. Kot prvo me zanima, če bi vi delali za 40 EUR/tono pridelka. Da ne govorim o tem, da imamo pri nas majhne kmetije in zaradi tega velike stroške amortizacije. Zakaj je tako, vemo iz zgodovine. Tudi ne razumem, zakaj bi morali kmetje delati z izgubo? In tudi ne razumem, zakaj kmetje ne bi smeli prodati po višji ceni boljšemu ponudniku? Kmetje niso stokali za pomoč države ampak so ponudili ceno, po kateri bi državi prodali pšenico, če bi se le ta odločila za celoten odkup zaradi kontrole cene na trgu. Država je pa tako ali tako potem izvedla klasičen odkup najboljšega ponudnika in torej je konkretno predsednik vlade pojedel svojo besedo, ko je prej govoril drugače. Namreč do pogajanj sploh ni prišlo. Jasno pa je, da bodo kmetje želeli iztržiti toliko, kolikor bi lahko trenutno dobili na trgu. A vi nebi? Vaše razmišljanje je klasično komunistično. Kmetje naj delajo, a ob tem naj ne zaslužijo. Dolžni pa so državi prodajati pridelke po čim nižji ceni.
Stanislav Jesenovec, operativni zastavoslovec
To je bilo v socializmu v stolpnicah in blokih v škofjeloških naseljih nekaj povsem normalnega. Toliko in toliko ur boste dnevno brez vode, se je glasilo obvestilo. Kot večkratni predsednik hišnih svetov pa sem ugotovil, da se tedaj porabi največ vode. Ljudje natočijo vodo v vse mogoče posode, banje, itn, itn. Ko voda priteč, pa vse skupaj spustijo v odtoke, kanalizacijo. Sem pa oziroma smo pa tudi redno primerjal porabo vode iz meseca v mesec in zahtevali, da stanovalci popravijo vse, kar potrebuje vodo. Če ne, bomo ukrepali. Ker so vedeli, da sem dosleden in, da ves čas delam v dobro vseh v zgradbi in ob njej- več problema sem imel z domačimi, ki so potiho gradili hiše, kot priseljenimi- so upoštevali oje zahteve. O vsem pa sem jih obveščal pisno skoraj dnevno. Ob vseh prizadevanjih za normalno življenje v stanovanjih pa nam je upravnik pripiral ogrevanje in se skliceval na merila iz časa pomanjkanja težkega mazuta. Drugi, ki ga niso motili v njegovem spanju, pa so bili nagrajeni s primerno toploto, kak tri stopinje višje kot mi. Tudi na naše stroške.
uros.samec
Lepo povedano. Bravo.
rasputin
V petih kraških občinah (Sežana, Divača, Komen, Hrpelje-Kozina in Miren-Kostanjevica), ki jih oskrbuje Kraški vodovod Sežana, ...
*****
Trnovska in Banjška planota je eden največjih vodonosnikov v Sloveniji, kjer se zbira tudi voda največjega vodnega vira Mrzlek. Je najpomembnejši vodni vir Goriškega območja. Oskrbuje cca 37000 prebivalcev občin Nova Gorica, Šempeter - Vrtojba, Miren - Kostanjevica, Brda, delno Renče Vogrsko in cca 15000 ljudi italijanske Gorice.
https://www.vik-ng.si/nase-dejavnosti/oskrba-z-vodo/vodarna-mrzlek
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.