Študija Univerze Stanford kaže, kje se novi koronavirus širi najhitreje in kako se lotiti sproščanja ukrepov

Študija modelira epidemijo na podlagi podatkov o gibanju mobilnih telefonov v desetih ameriških mestih in njihovem kombiniranju z omejitvami gibanja ter številom zaznanih okužb. Na takšen način so raziskovalci lahko ugotovili, kateri ukrepi so se v prvem valu epidemije od marca do maja izkazali za učinkovite, ter kateri imajo najmanjši vpliv na potek epidemije. Študija pa nam lahko pove tudi, na kakšen način sproščati zaščitne ukrepe, da se število okužb zaradi tega ne bi povečevalo.

Model širjenja

Ker se virus širi s kontakti med ljudmi, je informacijska tehnologija najboljši pokazatelj tega, kje se ljudje družijo in srečujejo, kako dolgo in kako blizu. Raziskovalci so se analize podatkov lotili tako, da so ta mesta razdeli na približno 57.000 sosesk (s 600 - 3000 prebivalci), ki imajo v svoji bližnji in daljni okolici več kot 550.000 različnih točk interesa. To so trgovine, bari, restavracije, hoteli, fitnesi, cerkve ... Ob tem študija zajema tudi čas, ki so ga ljudje v njih preživeli ter število obiskovalcev, kvadraturo prostora in delež ljudi, ki se tam nahajajo. Ne kaže pa predvidljivosti okužb v šolah in pisarniških službah.

Ali ustavitev javnega življenja pomaga?

Kot je ob predstavitvi študije povedal slovenski raziskovalec dr. Jure Leskovec, ki je pri njej sodeloval, bi se brez omejitev javnega življenja zgodilo, da bi bila v enem mesecu okužena tretjina populacije. Ukrepi so tako po njegovih besedah pomagali, dejstvo, da so ljudje ostali doma je namreč močno upočasnilo širjenje virusa.

Ob tem s sodelavci ugotavljajo, da bi bilo za 85 % okužb krivih zgolj 10 % točk interesa oziroma obratov. Takšne dejavnosti z največjim tveganjem oz. potencialom širjenja okužbe so restavracije, fitnesi, bari in kavarne ter hotele in motele. V Chicagu je model študije tako napovedal, da bi restavracije, ki bi delovale kot pred epidemijo,  ustvarile skoraj 600.000 novih okužb, kar je trikrat več kot pri drugih kategorijah.

"Ugotovili smo, da je najbolj nevaren prostor restavracija. Če bi odprli restavracije na 100 odstotkov bi bilo v enem mesecu bolnega 6 odstotkov celotnega prebivalstva. Druge najbolj nevarne lokacije so tudi fitnesi, kavarne, bifeji in hoteli."

— Val 202 (@Val202) November 13, 2020

Ob zapori teh obratov delež okuženih v populaciji močno upade, zato se rast epidemije upočasni oziroma zaustavi. Za boljši primer ponazoritve so raziskovalci izdelali tudi program, kjer lahko tusi sami preizkusimo pomen vsake spremenljivke (dostopen je na tej povezavi, kliknite zavihek "Simulation").

Modeli previdevajo, kako sproščati ukrepe, da bo škoda najmanjša

Eden od ključnih izzivov, na katere skuša odgovoriti študija, je tudi, kako sproščati ukrepe, da se nam ne zgodi ponovni val izbruha bolezni. Raziskovalci tako ugotavljajo, da je bistveno, da se (čim bolj) zmanjša število oseb na točkah interesa, posebej še tistih z največjim potencialom za širjenje okužbe.

V restavracijah se tako v primeru le 20-odstotne zasedenosti možnost okužbe zmanjša za 80 odstotkov. Obiskovalci bi se morali ob tem razporediti glede na delovni čas restavracij, da ne bi ustvarjali gneče.

Bolj verjetno je, da se bodo okužili revnejši

Štduija ugotavlja, da maske, socialna distanciranca in zmanjšanje števila ljudi, ki so lahko na enkrat v nekem prostoru igrajo glavno vlogo pri ohranjanju širjenja okužb pod nadzorom.

Hkrati ugotavlja tudi, da je verjetneje, da se bodo okužile družbene skupine z nižjimi dohodki, ker bodo bolj verjetno obiskale manjše, bolj obljudene kraje in je manj verjetno, da bodo na splošno zmanjšale svojo mobilnost.

Raziskovalci sicer ob testiranju modelov različnih oblik sproščanj aukrepov pripravljajo tudi orodje, ki bi ga javni uslužbenci lahko uporabili pri odločitvah o ponovnem zagonu javnega življenja.

V Sloveniji smo imeli "normalno" poletje

Kot še ugotavlja Jure Leskovec, se bomo morali v prihodnje vsekakor navaditi na nekatere zaščitne ukrepe. To pa nam v Sloveniji poleti ni šlo preveč dobro od rok, saj analize kažejo, da so se naše navade junija, julija in avgusta vrnile v precej podoben okvir, kot pred krizo. Kar se je v septembru in oktobru izkazalo kot problem, saj je epidemija ponovno silovito izbruhnila. Graf izkazuje tudi, da so oktobrski omejitveni ukrepi dosegli omejitev našega gibanja, vendar do sedaj niso bili tako učinkoviti kot spomladi.



https://youtu.be/J_raMj4Vi4o