Stolpa (2. del odgovora Žige Turka Marku Crnkoviču)

Uredništvo
9

Crnkoviča razumem, da se mu kolca po časih, ko je bila medijska krajina razdeljena na aristokracijo, ki je pisala, visoko plemstvo, ki je urejalo, in na kmete, ki jim je bilo dopuščeno brati. Nekoč je bila tudi politika urejena tako – vedelo se je, kam kdo spada. Na eni strani oblast, na drugi podložniki. No, tega medijskega tlačanstva je zdaj konec, družbeno tlačanstvo pa se je začelo podirati od 16. stoletja naprej. Zelo prosto po Fergusonu je prvo stolp, drugo pa trg. No, zdaj je situacija taka, da imamo dva stolpa, medijskega in političnega. Ali pa dve tržnici. Stvar okusa.

Besede ne ubijajo. Praviloma. Ampak besede »praviloma« se praviloma ne piše v aforistične izreke. Nietzsche tudi ni napisal, »kar te ne ubije, te praviloma naredi močnejšega«. Ker tisti, ki so brali njega, niso iskali dlak v jajcu, ampak so se spopadli s temeljno idejo, ne s sintakso. Saj bi rekel, »beseda ni konj«, ampak našli bi se pešci, ki bi trdili, da je konj beseda. In konj je beseda. In beseda je konj. Nadaljujte o tem prosim v komentarjih.

Besede ne ubijajo. Praviloma. Ampak besede »praviloma« se praviloma ne piše v aforistične izreke. Nietzche tudi ni napisal, »kar te ne ubije, te praviloma naredi močnejšega«

Besede ne ubijajo. Zato, ker tu pa tam koga kdo užali, jih ne bomo iztrebili, kot so karantanskega panterja. Besede gredo skozi eno uho not, skozi drugo pa ven. Praviloma. Na panjski končnici hudič ženskam jezik brusi. Praviloma. Ženske spore rešujejo z jezikom. Moški s pestmi. Zato smo morda na govor manj občutljivi, one pa bolj. Zato imajo fantje pregovor »sticks and stones may break my bones but names will never hurt me«. Palica te rani v vsakem primeru, besede samo toliko, kolikor ji dovolimo.

Tiste besede pa, ki onkraj razumnega dvoma povzročajo smrt, nemire, objektivno merljivo škodo, razbite šipe, pa kar prepovejmo oz. kaznujmo.

Ampak postaviti je treba jasno mejo. Da ne bi, mutatis muntandis, ceterum censeo, a verbis ad verbera, quid pro quo, čira čara, fokus pokus, sprejeli logiko, ki jo ponuja Crnkovič: »Začelo se je s Turkovo nedolžno opazko, da so Kenijci talentirani za maraton, končuje … pa se s kretenizmi Bernarda Brščiča v stilu, da “Evropo preplavljajo horde potencialnih klavcev in posiljevalcev”«. In drugje nadaljuje, »ko bo nastala neka konkretna škoda in si bova morala začeti dokazovati, kateri fucking fašisti so jo povzročili. Moji ali njegovi. Naši ali njihovi.«

Nič si ne bova morala dokazovati. Ko zapustimo polje razumnega dvoma in neposrednega napeljevanja k zločinu, lahko z nekaj domišljije in luknjičavega sklepanja vsaka beseda vodi k vsakemu dejanju. Ali kot je povedala družbeno priznana Nataša  Pirc Musar, malo več orožja, malo več streljanja, malo več svobode govora, malo več fašizma. Konsistentno.

Več svobode, več fašizma! Smrt fašizmu, svobodo narodu! Samo še besedo svoboda redefinirajo, pa bo vse logično.

Preberite še 1. del Turkovega odgovora Crnkoviču: Bratovščina svobode

9 KOMENTARJI

  1. POHVALNO RAZMIŠLJANJE ŽIGE TURKA.
    Ćlovek kar obstane, ko sliši kaj izreče “družbeno priznana” Nataša Pirc Muser: “Več orožja, več svobode govora….. in več fašiszma.”
    Če bi to izrekel kak možak ob šanku, bi lahko zamahnili z roko in rekli: “Ah, malo več je danes popil.” Ko pa to izrečejo ljudje, ki so imeli več let družbeno pomembno mesto, je pa nekaj drugega.

    Levičarji sedaj kar zmirjajo s fašizmom, kar vse povprek – predvsem pa opozicijo, kar je počenjal že Tito. Fašizem je propadel 8.9.l943. Pri nas pa so še kakih 7 let po tem datumu – naokrog pošiljali uradne dopise, ki so se zaključuli s parolo: “Smrt fašizmu svoboda narodu” !

    V rokah imam dopis s konca leta 1949, ki ga je poslala OBČINA za uskladitev nekih zadev – toda tam je še vedno stavek:”SMRT fašizmu….” To je bilo žuganje, da ja ne bi kdo hotel ustanoviti OPOZICIJO. Bojim se, da nekateri prav to hočejo tudi danes. Vse poti pripeljejo do tega sklepa – naj OPOZICIJA za vedno utihne!

    Od leta 1945 dalje je po večini na vladi LEVICA in tudi če zmaga SDS, jo drugi bojkotirajo (ne s sovražnim govorom, ampak dejanjem) in ustanovijo levo vlado. Če bi kdo temu oporekal, bi ga pa radi kar ozmerjali s Fašistom.

    Čas je, da vsak, ki to besedo FAŠIZEM uporablja, naj pove kaj s tem misli, na koga namiguje in naj pojasni ZAKAJ ? Če argumentov ni, bi ta moral biti kaznovan, zaradi zmerjanja. To je veliko hujše, če koga zmerjaš s Fašistom, kot če neki novinarki rečeš PROSTITUTKA. To zadnje vidimo, da je kaznivo. Zakaj ni kazniva beseda Fašist, pa lahko vidimo, da je levici dovoljeno vse. Če to ni sovražni govor, potem v Sloveniji ni sovražnega govora.

  2. Levica se je izpela. Nima več realnih cijev s katerimi bi nastavljala limanice nivnim ljudskim množicam.
    Stebri levice so razkrinkani. Marx in Lenin sta navadna kriminalca. Vsaj za Lenina velja, da je bil množični morilec enak nasledniku Stalinu ali še boj priznanemiu Hitlerju.
    To je seveda velika zadrega, zato jo levičarji morajo zavijati v čim bolj bleščeč celofan, ki mora biti končno še neprodušen, saj bi utegnilo hudo zasmrdeti, če bi množice dobila jasno prestavo o teh nasilnikih.
    Zrušila bi se zgradba v katero je bilo vloženega toliko propagandnega truda.
    Zato so si sleparji izmislili nov arzenal prevar s katerimi zavajajo naivne ljudske množice.
    Danes pri otrocih več ne vžge pravljica Mizica pogrni se, prav tako pa ljudske množice ni več možno pridobiti z osemurnim delavnikom, ali z obveznm dopustom.
    Potrebno je nekaj več in to so očitno izmaličene enaksoti med ljudmi, korektnost izražanja, pa ekologija in podobna šara, ki se sicer zelo lepo sliši, nima pa nikakršnih resnejših opornih točk.
    Seveda nad vsem tem pa bdijo rensne omejitve, ki dvomljivce anatemizirajo in jih zasmehujejo. Vse to je le uvod k dokončni rešitvi.
    Saj se spomnimo dokončne rešitve in kaj je takšni dokončni rešitvi sledilo.
    Če je že najmanjše, najbolj nedolžno nasprotovaje označeno za sovražni govor, za fašizem, potem nismo daleč od tega, da bo potrebna dokončna rešitev.
    Najprej utišanje, potem obtožbe in končno kazni. Sprva le prepoved, potem sledi denarna kazen in končno se lahko v imenu korektnosti začnejo tudi pogromi.
    To je bolj realno in bolj grozljivo, kot sedanje obtožbe pojava navideznega fašizma.
    Preganjanje sovražnega govora prej, preden ga definiramo, je nevarno, saj bo v skrajnem primeru lahko tudi otroški jok postal sovražni govor, če se bo kateremu čistiunu to zdelo neprijetno.

  3. Je tov. Crnkovic ze na zajtrku v Murglah? Staknite glave, sprevrzenci in nadaljujte s pogromom nad svobodo izrazanja, misli! Zakaj pa sploh uzivate v sprevrzenostih? Ilova Gora….in Kucan kot govornik…Komentar ni potreben, potrebna je nenehna budnost nad preprecitvijo Ilove Gore…

  4. Sovražni govor prehaja v burlesko, v norčijo, v strokovni zmazek! Posvetitev na Ilovi gori mu daje »svetniški« sij.
    Ihta, ki ga spremlja, me spominja na dogajanje v socializmu, ko je podoben vihar sprožilo znamenito Titovo pismo o notranjem sovražniku. Danes to ni pismo, ampak govor, govor na Ilovi gori. Tako kot pismo nekoč, tako je »preživeti« govor danes, klic k obračunu tistih, ki razkrivajo cesarjevo nagoto, ki razkrivajo resnico. Ne gre za sovražni govor, tega na sodišču lahko preganjaš in tudi preženeš, če je škodljiv državi! Ne moreš pa na sodišču preganjati resnice, le ta je težava za oblast in njene podrepnike. Lagoden izhod iz te zadrege pa bi bil kdo drug kot notranji sovražnik, ki stalno govori in piše sovražno. Včeraj smo mu pripisali PATRIO, danes mu bomo sovražni govor. Ko je treba, je vse kar reče, sovražno!
    Kdo pa se boji resnice? Vsekakor oblast, če ne zna, ali pa noče vladati v korist vseh državljanov! Predstavlja pa le prvi člen v Zavezi proti sovražnemu govoru! Drugi člen te zaveze pa je pooblaščena stroka v ministrstvih, vseh javnih ustanovah in vseh državnih podjetjih. Resnica o njeni strokovnosti, o njenih vrednotah, o njeni učinkovitosti jih ogroža! V to pooblaščeno stroko ne sodijo le mediji, res pa prednjačijo, RESNICA preganja vso našo pooblaščeno stroko! V socializmu jo je ščitil monopol nad resnico, danes tega ni več. Splet je ogrozil njeno obrambno strategijo in resnico najde danes lahko vsak, ki jo išče.
    Še naslednji izzivalni premislek o pooblaščeni stroki! Odštejmo delo vseh strokovnjakov, ki so gradili TEŠ 6, kakšna bi bila sprememba v državi? Moj odgovor: država bi prihranila 4 do 5 milijard EUR.

  5. A. Ukmar ob 16,15
    Lepo ste napisali. To o POOBLAŠČENI stroki drži kot pribito.
    Toda – naši pradedje, ki so imeli zdravo kmečko pamet, bi se pooblaščeni stroki večkrat kar smejali.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime