Stipe Pletikosa končuje nogometno kariero: od slave, bogastva in zadovoljevanja strasti do pristnega odnosa z Bogom

Mnogo je nogometašev, ki končajo svojo kariero vsako leto. Nekateri so bolj drugi manj znani, a le nekaj je takih, ki se zares vsedejo v srca ljudi in se njihov konec nogometne poti dotakne nogometnih navdušencev.

Eden izmed takih je gotovo Hrvat Stipe Pletikosa. S svojimi obrambami je navduševal predvsem hrvaške in ruske navijače. Še več ljudi pa je dosegel s svojimi globokimi mislimi, poudarjanjem svoje vere in odnosa z Bogom.
Njegovo zgodbo, pričevanja in misli prdstavljamo v tem prispevku.

Pletikosina življenjska zgodba vsebuje nekaj močnih trenutkov, ki so ga spremljali skozi celotno življenje. Očetu, kot zelo pomembni osebi v njegovem življenju, so leta 2006 odkrili tumor v sprednjem delu glave. Oče je po borbi z rakom umrl, a prav očetova bolezen in smrt je bil za Stipeta trenutek, ko je prestopil iz tradicionalne vere na bolj oseben odnos z Bogom.

Do takrat je živel v duhu današnjega časa, saj so mu bila vrata greha kot popularnemu nogometašu na stežaj odprta.

"Do takrat je bila moja vera le udeležba pri cerkevnih obredih. Molil sem po potrebi, kadar sem imel velik problem. Le takrat sem ga klical, da naj mi pomaga. Kot popularnemu nogometašu so me za drugimi vrati namreč čakali bogastvo, užitki, kariera, popularnost, moč in zadovoljevanje svojih strasti," pravi Pletikosa o času pred operacijo tumorja v očetovi glavi. Po tem je doživljal vero s srcem in ugotovil kaj je to resnična ljubezen in upanje.

Na tej poti mu je veliko pomagala njegova žena Angela, ki je že pred njim sprejela vero v Kristusa. "Ko imate takšnega zakonca, ki vas razume na takšen naičin, takrat je pot vera gotovo odprta. Ta pa ni niti malo lahka in vem da bo tako do moje smrti. A mislim da je sedaj najtežji del poti za menoj. To pa je soočenje s samim seboj in svojim egom," pravi Pletikosa.

"Nekoč prideš do točke", pravi Stipe Pletikosa, "ko je se v vsakodnevnem spraševanju znajdeš pred zidom, ki ga je mogoče preskočiti edino če ti nekdo pomaga." Odgovore na svoja bivanjska vprašanja je pred očetovo operacijo iskal v knjigah o psihologiji človeškega uma. A prepotrebnega miru ni našel.

Vera in nogomet

Udejstvovanje v cerkvi je za mnoge športnike težko, saj imajo obveznosti ob nedeljah. A Pletikosa se s tem ne strinja. "Krščanskega življenja ni težko živeti, v vsakem mestu kjer sem igral, je obstajala katoliška cerkev, kamor sem lahko odšel k sveti maši. Večina ljudi misli, da se moje življenje vrti le okrog nogometa, tudi sam sem tako mislil. A nogomet je le igra."

Prepričan je, da je danes v svetu nogometa mogoče biti vernik. "V nogometu je veliko ovir, saj se igralci psihično trošimo. Za to so krivi pritiski medijev, ki jih čutimo vsak dan. Uprave in navijači od nas zahtevajo samo zmage. Če pa v takih trenutkih nimaš vere, se kaj hitro zgodi, da iščeš moč v kupovanju, užitkih."

Pletikosa je znan po temu, da je pod svojim dresom vedno nosil majico Marije iz Medžugorja. Prvič je k njej poromal po velikem razočaranju, ko mu je padla v vodo možnost za veliki prestop. »Popolnoma zlomljen sem začutil neverjetno željo po tem, da grem v Medžugorje na hrib prikazovanja. Ko sem prišel tja sem našel mir in uteho. Tam sem kupil tudi majico Marije, ki jo še danes nosim pod dresom.«

In Pletikosi je bilo dano, da je razumel, zakaj mu tisti prestop ni uspel. »V naslednji tekmi po romanju sem odigral tekmo za Hajduk kot prerojen. Obranil sem dve enajstmetrovki in klubu prinesel zmago. Sedaj ko gledam nazaj razumem, da Bog od mene hoče da sem njegova priča.«

Stipe Pletikosa, ki je januarja dopolnil 37 let, se torej poslavlja od aktivnega nogometa. A prepričani smo lahko, da se bo tudi brez njega v življenju, kot sledilec Kristusu, brez težav znašel.