Sovražniki sovražnega govora

Foto: Shutterstock

Vsi vsaj približno normalni in kulturni ljudje smo proti sovražnemu govoru. Vsakega človeka, ki ima v sebi vsaj količkaj dostojanstva, zazebe pri srcu in mu zbudi odpor, ko sliši ali prebere sovražni govor. Ne glede na to, od koga prihaja in komu je namenjen.

[gallery_media_slugs=posnetek-zaslona-447.png,posnetek-zaslona-448.png,posnetek-zaslona-452.png,posnetek-zaslona-451.png,posnetek-zaslona-449.png,posnetek-zaslona-450.png]



Če vam zgornje izjave ne zbudijo odpora, niste ravno biser človeške vrste, kakorkoli obračamo. Tudi če jih sami ne bi izrekli in se le tiho privoščljivo muzate ob njih, ste del problema.

Kaj ni sovražni govor?


Ob aktualnosti sovražnega govora v medijih se vedno znova pojavijo ljudje, ki bolj ali manj posrečeno pojasnjujejo, kaj je in kaj ni sovražni govor. Včasih je mogoče dobiti vtis, da bi radi vzeli v bran tiste, ki sovražni govor širijo, če so slučajno ravno njihove politične barve, vendar imajo običajno dobre argumente in je ob vsesplošnem opletanju s sovražnim govorom potrebno vedno znova pojasnjevati, da žaljiv ali diskreditacijski govor še ni, v tehničnem smislu, nujno sovražen.

Obstaja pa precej konkretna nevarnost, da se nam žaljivke nasprotnikov zdijo čisti sovražni govor, naš sovražni govor čez nasprotnike pa zgolj bolj ali manj posrečene žaljivke. Ali celo resnica. Primer iz bližnje okolice: »Srbe na vrbe!« proti »Bit će mesa, klat ćemo Hrvate!«  Skoraj domoljubni vzklik ali grozljiv sovražni govor, ki je imel zelo konkretne posledice. Odvisno, s katere strani gledaš.
Obstaja precej konkretna nevarnost, da se nam žaljivke nasprotnikov zdijo čisti sovražni govor, naš sovražni govor čez nasprotnike pa zgolj bolj ali manj posrečene žaljivke.

Vsi normalni in kulturni ljudje smo proti sovražnemu govoru


In tudi proti nedostojnemu obnašanju, žalitvam, posmehovanju … Seveda so javne osebe bolj izpostavljene in morajo pri komentarjih svojih dejanj ter izgleda pokazati več tolerance. Toda, roko na srce, dostojni ljudje se ne spuščajo na nivo, da bi komentirali zunanji izgled neke osebe, četudi javne, da bi se norčevali iz nje.

Kako je sovražni govor v Sloveniji postal politično vprašanje?


"Sčasoma mi je postalo jasno, da linija, ki ločuje dobro od slabega, ne poteka med državami, družbenimi razredi in ne med političnimi strankami, temveč poteka skozi vsako človeško srce," je zapisal veliki Aleksander Solženicin, ki je, mimogrede, večino svojega življenja preživel v najbolj trdem komunizmu.

Kako je torej mogoče, da je v majhni državici, ki je živela milo obliko socializma, in to skoraj počitniško, če poslušamo jugonostalgike, nekako uspelo, da je sovražni govor danes domena slovenske desne politične opcije, leva pa je tista, ki je poklicana, da ga sanira? Kako je to mogoče?
Kako je mogoče, da je sovražni govor danes domena slovenske desne politične opcije, leva pa je tista, ki je poklicana, da ga sanira?

Kar sledi je seveda samo poizkus odgovora, ki bo morda pri kom zbudil jezo, upam, da ne sovražnega govora. Razloga sta dva. Prvi je podlaga in posledica drugega, drugi pa vzrok prvega. Začaran krog, po domače.

  1. Prvi razlog je ta, da marsikomu na desni strani spletnih komentatorjev v resnici nikakor ne bi škodilo, če bi si prebral in upošteval bonton. Lahko stokrat pove resnico, toda tudi resnico lahko poveš na dostojen, in ne žaljiv način. Še posebej žalostno je, da se takšnega nivoja občasno poslužujejo tudi nekateri visoki desni politiki in vplivneži, ki posledično s tem držijo »štango« primitivcem, ki tako dobijo krila. To enostavno ni primerno. Če smo iskreni, moramo priznati, da si levi politiki takšne očitne spodrsljaje le redko privoščijo. Res je, da nam namesto tega zelo lepo in retorično dovršeno lažejo, ampak lažejo na nivoju. Tako imamo na desni strani situacijo, ko »dostojni« desničarji mrzlično iščejo posamične primere primitivnega, sovražnega in nedostojnega govora na levi, pa imajo, roko na srce, precej težje delo kot politični nasprotniki. Ali morda niso hodili v iste šole?

  2. Drugi razlog je ta, da je leva politična sfera (in to ne samo v Sloveniji) pojem »sovražnega govora« že davno ugrabila za svoje obračunavanje s političnimi nasprotniki. Ker je slovenska desnica tako zaletava in neizkušena, jim z največjim veseljem servira vedno nove sestavine, ki se jih da odlično še malo začiniti in skuhati v »sovražni govor« ter ga servirati državljanom.


Na slabšem smo mi, državljani, saj je označitev neke izjave za sovražni govor politično in ideološko motivirana. Zato globoko sočustvujemo, ko poslušamo prispevek v glavni informativni oddaji, da je nekdo na ulici odrinil in nadrl (že drugič!) ubogo Niko Kovač, ali pa se iz tega grdo norčujemo. Odvisno, na kateri strani smo politično. Noben odziv ni primeren in je umetno spodbujen ter namenjen delitvam. Obenem pa ne vemo nič o zdravnici, ki ji pacienti grozijo s smrtjo. Ne vemo nič o Albanki, na katero je nekdo pljunil. Ne vemo nič o učiteljici, ki ji nekdo »je... mater«, ker ni dala dobre ocene. Ne vemo nič o posiljeni osnovnošolki, ki po grožnjah storilcev – sošolcev, da bodo objavili posnetek posilstva, stori samomor. In nas niti ne zanima.
Leva politična sfera (in to ne samo v Sloveniji) je pojem »sovražnega govora« že davno ugrabila za svoje obračunavanje s političnimi nasprotniki.

Imamo pa nov strateški svet, ki ga bomo plačevali davkoplačevalci in nas bo učil, kaj je in kaj ni sovražni govor. Ni prvi. Imeli smo že Svet za odziv na sovražni govor. Predsedovala mu je sedanja predsednica države. Njegov član je bil tudi pevec Zlatko Čordić. Vsekakor spadata oba pod drugo točko, ki je bila prej omenjena – pod levičarske manipulacije in politična obračunavanja. Če bi namreč imel kakršenkoli drug namen, bi bila njegova zasedba drugačna. Bolj uravnotežena in sestavljena iz verodostojnih ljudi različnih družbenih in političnih sfer.

Predstavljajte si ...


Imamo nek strateški svet ali kakršenkoli svet pravzaprav, v katerem sedijo zmerni in dostojanstveni ljudje različnih političnih, družbenih in verskih prepričanj. Se spoštujejo, sodelujejo in iščejo najboljše rešitve za najrazličnejša vprašanja v dobro državljanov. Je to res znanstvena fantastika in koliko tranzicijskih let bo moralo še preteči, da se bomo temu vsaj približali?
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

JUL
12
Ljudsko petje
09:15 - 12:15
JUL
12
JUL
12
Mohorjev večer
20:00 - 22:00