Sodobni feminizem ženski ne zaupa, zato je potreben nov feminizem za nov čas

Foto: Canva
POSLUŠAJ ČLANEK

Osmi marec že dobro stoletje v nekaterih deželah velja za dan žena. Originalno se sicer praznik imenuje »dan delovnih žena«, to pa označuje tudi njegovo ozadje in zgodovino. Je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk, praznujejo pa ga predvsem v bivših komunističnih in socialističnih državah, lahko preberemo v Wikipediji.

»Desno usmerjeni« del bralstva je morda zato v skušnjavi, da bi na ta praznik pljunil, še posebno zato, ker si je njegovo ime prisvojila politična organizacija, ki ima žensko vprašanje zgolj za svojo topovsko hrano in krinko za raznorazne manipulacije in ideološka obračunavanja. Vendar po tem ni potrebe in je kontraproduktivno. Je pa potreba, da mu damo sodobne ženske novo vsebino.

Malo zgodovine ali žena naj bo doma


O tem, kakšno življenje je imela povprečna slovenska ali tudi evropejska žena v devetnajstem stoletju, si lahko preberemo v delih M. Miklavčič in A. Puhar. Boj za ženske pravice je bil potreben! Kot je bil potreben boj za delavske pravice. Ker tedanje vladajoče strukture niso prepoznale nujnosti izboljšanja položaja žensk (in delavcev), se je gibanje za ženske pravice priključilo na skrajna politična gibanja, ki so človeštvu prinesla predvsem gorje.

Komunizem je žensko sicer spustil od doma, a ne daleč. Le v tovarno in ji naložil dvojno breme. Kakorkoli radi domači ljubitelji socializma še danes kažejo retro plakate Slovenke, ki da je svobodna in bo prvič volila, so ti precej cenena propaganda v luči tega, da je bila volilna pravica le na papirju, saj enostrankarski partijski sistem pač ni puščal nobene izbire. Tako lahko brez sarkazma (in z grenkobo v srcu) zapišemo, da smo Slovenke (in Slovenci po 45-letni prekinitvi) pravico do svobodne izbire na volitvah dobili šele leta 1990.

Modra bi lahko rekli, da je socializem ugrabil žensko vprašanje, a tega ne moremo reči, ker je žensko vprašanje takrat ležalo na tleh in ga nihče ni hotel pobrati. Ne ponovimo te napake danes in ga ne puščajmo v ideološki pristojnosti tistih, ki ga izrabljajo za svojo agendo.

Boj za ženske pravice je bil potreben, ker so bile ženske skozi zgodovino dejansko zatirane. Sanje o beli domačiji in ljubi materi, ki reže doma pečen kruh ljubim otrokom, so pravljica. Realnost je bil prolaps maternice pri tridesetih, smrtnost petine otrok in nasilje. Zato je sanjati o nekih zlatih časih iluzija, ker jih nikoli ni bilo. Feminizem se je zato zgodil nasilno in se je posledično v svojem gnevu zanihal veliko predaleč v skrajnost.
Sodobni feminizem predpostavlja, da je ženska neumna, da si ne zna izbrati kvalitetnega moškega, s katerim si bo ustvarila ljubečo družino in izpolnjeno življenje. Pravzaprav predpostavlja, da tak moški sploh ne obstaja.

Feminizem ženski ne zaupa


Danes so, hvala Bogu, drugačni časi in tudi potrebe sodobnih žensk so drugačne kot so bile pred 100 leti. Napaka, ki jo dela sodobni feminizem, je, da ne zaupa ženski. Predpostavlja, da je neumna, da si ne zna izbrati kvalitetnega moškega, s katerim si bo ustvarila ljubečo družino in izpolnjeno življenje. Pravzaprav predpostavlja, da tak moški sploh ne obstaja.

Sodobni feminizem v globini ne verjame, da je ženska vredna, dragocena sama po sebi. Zato zanjo besno zahteva posebno obravnavo. Ona pa potrebuje le prostor, da je lahko to, kar je. V nekem obdobju morda spogledljivka, v drugem predana mamica, v tretjem zaljubljena ženska, ki bi za svojega moškega naredila vse in še več. Lahko je karieristka ali/in gospodinja.

Nov čas, nove potrebe, novi feminizem


Če je feminizem tretje dobe šel v skrajnosti in povsem izgubil pred očmi realno sodobno žensko in njene težave in vse, ki mu kakorkoli ugovarjajo, označuje za protagoniste Dekline zgodbe, je morda čas za nov feminizem.

Kot družba smo prehodili dolgo pot. Gremo še korak dlje. Čas je, da naredimo revizijo. To je bilo dobro speljano, to ni, tukaj pa lahko to izboljšamo.

Tako se danes na zahodu ženskam ni treba več boriti, da bi lahko bile delovno aktivne, ampak se morajo boriti, da bi lahko bile s svojimi otroki v prvem obdobju njihovega življenja. Ne, da bi imele zdravstveno oskrbo, ampak da bi bili medicina in farmacija prilagojeni tudi ženskemu telesu. Ne, da si lahko ženske same izberejo partnerja, ampak da deklet ne bi vsa družba od najrosnejših let vzgajala v smeri, da morajo biti spolno všečne in na voljo brez ene same obveznosti. Da pravzaprav to določa njeno uspešnost in vrednost.

Kaj, če bi novodobne feministke začele učiti ženske in moške, da goli seks brez obveznosti žensko (in moškega) siromaši. Da hormonska kontracepcija škodi njenemu telesu. Da je telo svetinja, ki ga ne moreš samo vzeti. Da je pornografija razčlovečenje ženskega in moškega telesa in da se dober seks lahko zgodi med dvema, ki sta si podarila srce.

Kaj pa, če bi feministke začele ozaveščati mlada dekleta, da se morajo ceniti. Da morajo od fantov zahtevati spoštovanje. Da naj ne prodajajo svojega telesa za ščepec pozornosti ... Da so oblačila namenjena varovanju njenega dostojanstva in ne cenenemu ovitku cenene embalaže. Da splav raztrga telo njenega otroka in njeno dušo.

Takrat bi bil dan žena res dan žena in praznik žensk.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

JUL
13
Mohorjevo v Renčah
17:00 - 22:30
JUL
20
16. Festival Arsena
21:00 - 23:59