Sodišče v Novi Gorici v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek BIA Separations GmbH za 83 milijonov evrov

Družba Sartorius BIA Separations d. o. o. je prejela sodbo Okrožnega sodišča v Novi Gorici, s katero je le-to v celoti in popolnoma zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 82.851.000,00 EUR, ki ga je v imenu BIA Separations GmbH postavil njen stečajni upravitelj mag. Michael Wagner.

Iz obrazložitve sodbe izhaja, da je sodišče zavrnilo tožbo kot neutemeljeno, in sicer iz več razlogov: o sami pravilnosti ravnanja tožeče stranke (takrat BIA Separations d. o. o.) oziroma njenih organov (poslovodje Aleša Štrancarja) je sodišče že presojalo v postopku prisilne poravnave – nad takrat BIA Separations d. o. o. – in je o finančnem prestrukturiranju (njegovi pravilnosti in zakonitosti, torej o zakonitem ravnanju poslovodstva v postopku prestrukturiranja družbe) tudi že odločilo ter prisilno poravnavo potrdilo. Sodišče tako šteje zadevo za že razsojeno, zato ponovna preverba ravnanj v predmetnem pravnem postopku ni dopustna. Pri tem je sodišče pojasnilo, da je že v postopku prisilne poravnave finančne izkaze, ki so bili podlaga za odločanje, potrdil neodvisen revizor (Deloitte), kakor tudi pooblaščeni ocenjevalec podjetij (PIT Revizija) in tudi sodišče, ki je za to angažiralo sodno izvedenko Ano Luin; končno pa so prisilno poravnavo potrdili tudi upniki. S tem povezane ugovore tožene stranke je sodišče obrazloženo zavrnilo, pri čemer je pomenljivo, da je sodišče pojasnilo, da je imel stečajni upravitelj Wagner, sicer tudi sam odvetnik, že v postopku prisilne poravnave vso ustrezno strokovno pomoč zunanjih izvedencev, ki jih je angažiral sam, kakor tudi pomoč zunanje odvetniške pisarne in tudi, da ne drži, da ni imel dostopa do informacij, saj je bil celo družbenik tožene stranke. Ob tem je imel stečajni upravitelj Michael Wagner tudi sicer pravno možnost prisilno poravnavo izpodbijati v za to predvidenem postopku, pa tega ni storil – rok za izpodbijanje je bil kar dve leti.

Ne glede na zgoraj navedeno je sodišče presodilo tudi, da je bila tožba vložena prepozno – tako s stališča objektivnega kot subjektivnega zastaralnega roka. Sodišče je pojasnilo, da so bili vsi elementi odškodninskega zahtevka stečajnemu upravitelju Wagnerju znani že v avgustu 2016 oziroma najkasneje v maju 2018 in bi zahtevek (če je tako menil) lahko uveljavljal tudi že prej, tj. v zakonskem roku. Sodišče je izrecno navedlo, da so popolnoma neutemeljene trditve, da se stečajni upravitelj Wagner ni imel možnosti seznaniti z morebitno škodo ali s povzročiteljem že prej, saj je aktivno sodeloval v postopku izpodbijanja prisilne poravnave, ko je zatrjeval diametralno nasprotno, kar je nato zatrjeval v predmetni tožbi; pri tem pa je – kot že povedano – angažiral strokovnjake s področja računovodstva in financ. Izgovor, da naj se stečajni upravitelj Wagner ne bi spoznal na računovodstvo in pravo (četudi bi bilo to morda relevantno po avstrijskem pravu), je v tem postopku brezpredmeten, sploh v luči opisanega angažmaja strokovnjakov in odvetnikov, ki jih je najel stečajni upravitelj Wagner.

Končno pa se je sodišče opredelilo tudi do tega, da naj bi stečajni upravitelj Wagner zoper Aleša Štrancarja, kot poslovodje takratne BIA Separations d. o. o., v času predmetnega pravdnega postopka vložil kazensko ovadbo, zaradi katere naj bi bilo potrebno predmetni postopek prekiniti ter upoštevati tudi daljši zastaralni rok: sodišče je pojasnilo, da to ni utemeljen pravni razlog za prekinitev postopka, poleg tega pa se morebiten kazenski postopek zoper Aleša Štrancarja sploh (še) ni začel.

Sodba sodišča ne dopušča dvomov o pravilnosti odločitve

Sodišče je torej praktično v celoti sledilo vsem bistvenim dejanskim in pravnim argumentom podjetja Sartorius BIA Separations d. o. o.. Iz obrazložitve sodišča je mogoče izpeljati, da stečajni upravitelj Wagner v postopku prisilne poravnave ni ravnal s potrebno skrbnostjo – če ne drugega, se ni seznanil z informacijami, do katerih bi lahko dostopal, prav tako pa tudi ni uveljavil vseh pravnih sredstev, ki jih je imel na voljo, temveč je namesto tega vložil tožbo, za katero je sodišče presodilo, da je nedopustna in očitno zastarana. Sodba sodišča je zelo koncizna in jasno razumljiva ter ne dopušča dvomov o pravilnosti odločitve. Je pa kljub temu zoper tožbo dopustno vložiti pritožbo v roku 30 dni od prejema. Verjetno je, da bo tožeča stranka pritožbo vložila, saj je to napovedala še preden je sodišče sploh izdalo sodbo – torej še preden je tožeča stranka sploh poznala odločitev in razloge zanjo.

Wagnerjev tožbeni zahtevek je bil del sodnega pogroma

Spomnimo, septembra smo v članku z naslovom »Ovadba podjetnika Aleša Štrancarja zoper Avstrijce v zvezi s firmo Bia Separations« pisali, da Aleš Štrancar, generalni direktor podjetja Sartorius Bia Separations, Josefu Schrollu v naznanilu, poslanem na Okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici, očita poskus storitve kaznivega dejanja nedovoljenega dajanja daril ter poskus storitve kaznivega dejanja izsiljevanja. Drugima dvema – Christianu Hureku in Michaelu Wagnerju – pa očita pomoč pri teh kaznivih dejanjih. Iz ovadbe med drugim izhaja, je Michael Wagner kot insolvenčni upravitelj podjetja Bia Separations GmbH v letih 2015 in 2016 zoper Štrancarja podal neutemeljene kazenske ovadbe ter začel druge sodne postopke. S tem naj bi na način zlorabe sodnih postopkov izvrševal pritisk, da bi se Štrancar uklonil zahtevam Schrolla – slednji je želel iz stečajne mase avstrijske družbe pridobiti lastništvo celotne ajdovske Bia Separations, poleg tega pa je poskusil izposlovati tudi stečaj Bia Separations d. o. o., z namenom, da bi poslovni delež pridobil po podcenjeni vrednosti. V stečaju naj bi nato z novoustanovljeno družbo (»prestrezno«) odkupil vitalne dele te družbe. Ključni del ovadbe govori o tem, da je Schroll za dosego opisanega cilja tretjega maja 2016 Štrancarja poskusil podkupiti oziroma ga z grožnjami prepričati, da bi kot direktor za ajdovsko Bia Separations predlagal in dosegel začetek stečajnega postopka. Ker se je Štrancar grožnjam uprl in izvedel uspešen postopek prisilne poravnave nad podjetjem, so mu zagrozili s sodnim pogromom.