Ovadba podjetnika Aleša Štrancarja zoper Avstrijce v zvezi s firmo Bia Separations

Ajdovski podjetnik Aleš Štrancar, ki je razvil uspešno biotehnološko podjetje Bia Separations (od leta 2020 je v lasti nemške skupine Sartorius), je pred nekaj dnevi na tožilstvo vložil naznanitev suma storitve kaznivih dejanj zoper tri Avstrijce, ki so glede na očitke iz ovadbe pred leti sodelovali pri poskusu lastniškega prevzema družbe Bia Separations.

Aleš Štrancar, generalni direktor podjetja Sartorius Bia Separations, Josefu Schrollu v naznanilu, poslanem na Okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici, očita poskus storitve kaznivega dejanja nedovoljenega dajanja daril ter poskus storitve kaznivega dejanja izsiljevanja. Drugima dvema – Christianu Hureku in Michaelu Wagnerju – pa očita pomoč pri teh kaznivih dejanjih.

Prevzemni načrt

Za kaj je šlo? Ajdovska družba Bia Separations d. o. o. je pred obdobjem, na katerega se nanaša kazenska ovadba (leto 2015), že vrsto let delovala na biotehnološkem področju kot razvojna družba. Zaradi lažjega prodora na tuje prodajne in finančne trge je postala del namensko predhodno ustanovljene (holdinške) družbe Bia Separations GmbH s sedežem v Avstriji.

Eden od družbenikov slednje je bila firma Schilling Treuhand GmbH, ki jo je upravljal Josef Schroll. Slovenski podjetnik v ovadbi piše, da so osebe iz kroga podjetja Schilling Treuhand v letu 2015 oziroma že prej pripravile prevzemni načrt, po katerem bi se polastile celotnega premoženja firme Bia Separations iz Ajdovščine. V grobem naj bi ta načrt ti ljudje imeli že vse od leta 2007, ko je Schilling Treuhand lastniško vstopil v Bia Separations GmbH. Kot stoji v ovadbi, se je v tej smeri najbolj angažiral Schroll. Najprej z nedovoljeno odtegnitvijo financiranja od družbe Schilling Treuhand, kar je vodilo do insolventnosti in nato stečaja avstrijske Bia Separations.

Prvotni načrt Schrolla je bil po besedah Štrancarja, da iz stečajne mase te avstrijske družbe pridobi lastništvo celotne ajdovske Bia Separations. »Da pa bi ta poslovni delež pridobil še po podcenjeni vrednosti, je Schroll nadalje poskusil izposlovati tudi stečaj Bia Separations d. o. o.« V stečaju naj bi nato z novoustanovljeno družbo (»prestrezno«) odkupil vitalne dele te družbe. Slovenski podjetnik je dodal, da je Schroll za operativno izvedbo tega načrta pooblastil svetovalno družbo TJP GmbH, ki bi delovala kot fiduciar njegovih in posredno Schillingovih interesov.

Aleš Štrancar, direktor ajdovske družbe Bia Separations, v kazenski ovadbi Avstrijcem očita, da so skušali pred leti s pritiskom nanj in s poskusom podkupovanja lastninsko prevzeti to družbo.

Poskus podkupovanja in grožnja

Ključni del ovadbe govori o tem, da je Schroll za dosego opisanega cilja tretjega maja 2016 Štrancarja poskusil podkupiti oziroma ga z grožnjami prepričati, da bi kot direktor za ajdovsko Bia Separations predlagal in dosegel začetek stečajnega postopka. A, kot poudarja naznanitelj, se je takšnim poskusom in grožnjam uprl – namesto tega je predlagal in izvedel uspešen postopek prisilne poravnave nad podjetjem.

V ovadbi zoper trojico iz Avstrije je opisano, kako so potekali pritiski na podjetnika v okviru poskusa prevzema podjetja. »Josef Schroll  je tretjega maja 2016…angažiral Christiana Hureka, da se je po navodilih Schrolla sestal z Alešem Štrancarjem v Ajdovščini, in temu v zameno, da bi 'pomagal' pri uresničitvi načrta, po katerem bi Schroll, oziroma z njim povezane družbe, pridobile premoženje Bia Separations d.o.o. na najcenejši možni način, obljubil, da bodo umaknjene kazenske obtožbe (in s tem ustavljeni kazenski postopki) zoper Štrancarja.«

Prav tako v ovadbi stoji, da je Hurek na tem sestanku dejal Štrancarju, da bo slednji v primeru, če bo sprožil stečajni postopek nad Bia Separations d. o. o., oziroma mu ne bo nasprotoval ali ga oviral, imenovan za tehničnega oziroma strokovnega direktorja v družbi, ki bo iz stečaja prevzela premoženje ajdovskega podjetja. V tem primeru naj bi prejemal nekajkrat višjo plačo, kot do tedaj. Hkrati naj bi mu Avstrijec zagrozil, da če ne bo sledil tem navodilom (od Schrolla), da lahko pričakuje sodni pogrom nad njim. Štrancar poudarja, da se je poskusu prevzema uprl, zaradi česar je Schroll svojo grožnjo s pregoni uresničil. Kot izhaja iz ovadbe, je Michael Wagner kot insolvenčni upravitelj podjetja Bia Separations GmbH v letih 2015 in 2016 zoper njega podal neutemeljene kazenske ovadbe ter začel druge sodne postopke. S tem naj bi na način zlorabe sodnih postopkov izvrševal pritisk, da bi se Štrancar uklonil zahtevam Schrolla. Hkrati bi Wagner, če bi se Štrancar uklonil izsiljevanju oziroma pristal na podkupovanje, umaknil predloge zoper njega pred sodišči.

Ovadeni Josef Schroll je bil glede na poročanje medijev v Avstriji že obsojen zaradi poneverbe.

Hurek svari pred »pravnimi ukrepi«

Vse tri avstrijske akterje iz ovadbe smo vprašali, kako komentirajo te očitke. Schroll je bil nedosegljiv, Wagner se ni odzval, prejeli pa smo odgovor od finančnega svetovalca Hureka. Pravi, da sploh ne razume, za kaj gre. Če se kakršnekoli obtožbe nanašajo nanj, so brez izjeme neutemeljene in napačne. Hkrati si pridržuje pravico do pravnih ukrepov, če bomo te obtožbe razširjali oziroma jih ponavljali. No, morda bi lahko nekdo Hureka seznanil, da imamo v Sloveniji ustavo, ki v 39. členu določa svobodo izražanja. V tem okviru tudi svobodo tiska. Glede na članke v avstrijskih medijih pa je Schroll že leta stari znanec avstrijskega kazenskega pravosodja, o čemer več v okvirju.