Sobodajalci: Gre za produkt ideološkega laboratorija, ki mu je glavni cilj uničevanje dejavnosti

Sobodajalci sporočajo vladi, naj namesto absurdne prohibicije poskrbi raje za EU standardom skladno regulacijo. Vlada je namreč minuli teden potrdila predlog amandmajev na predlog novele Zakona o gostinstvu. V Združenju sobodajalcev vlado opozarjajo na neprimernost predvidene sheme časovnih omejitev kratkotrajnega najema in pomanjkljivo implementacijo temeljne uredbe o regulaciji dejavnosti. Poleg tega zahtevajo tudi opravičilo ministra Matjaža Hana za neresnične izjave o petkratnem povečanju števila stanovanj v turistični ponudbi v obdobju od 2019–2024.

»V Združenju sobodajalcev pozdravljamo umik tako nerazumne, neustavne in tudi z evropskim pravom neskladne splošne omejitve dejavnosti kratkotrajnega najema za celo državo kot tudi diskriminatornega razlikovanja med različnimi pravnimi subjekti iz predloga novele Zakona o gostinstvu,« so zapisali v Združenju sobodajalcev, ob tem pa izrazili zaskrbljenost zaradi neprimernosti predlaganih amandmajev, ki jih je minuli četrtek potrdila vlada. »Vlada je tukaj na tankem ledu. Že obstoječ predlog zakona je potrdila in poslala v parlament brez ustreznega posveta s stroko in pri tem ignorirala tudi množično podprto pobudo za javno razpravo. Koalicijski parlamentarni stroj je vsem opozorilom navkljub predlog zakona potrdil za nadaljnjo obravnavo, po negativnem mnenju Zakonodajno-pravne službe DZ, zavrnitvi na komisiji Državnega sveta in naši grožnji s prijavo na Evropsko komisijo pa zdaj številne temeljne določbe zakona umika in jih v amandmajih nadomešča s povsem novimi, žal nič manj spornimi in to ponovno brez vključevanja tistih, ki jih zakon najbolj zadeva,« je opozorila predsednica združenja Katja Rezman.

Nevzdržna shema časovnih omejitev dejavnosti

Temeljna novost je povsem prenovljena shema določanja časovnih omejitev dejavnosti kratkotrajnih najemov, kjer naj bi vlada vsake dve leti najprej z uredbo določila kriterije, pristojna ministra pa bi določila seznam »rizičnih« občin, kjer bi veljala splošna 60-dnevna omejitev dejavnosti. Občine bi lahko to omejitev tudi prilagodile, vendar pa bi odlok moral biti utemeljen na ustreznih študijah. V Združenju sobodajalcev ob tem opozarjajo, da je ukrep nesprejemljiv iz več razlogov. Po njihovi oceni je že sama rešitev, da izvršna veja oblasti s tako ohlapnimi kriteriji, kjer si vlada sama izbira podlage in podatke zanje, neustavna - sploh ker gre za poseganje v temeljne pravice, na kar je predlagatelja že opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba DZ. Po njihovih besedah je tudi sama časovna shema tega ukrepa povsem neživljenjska. Predvideni rok 31. oktober za sprejem občinskih odlokov namreč pomeni, da bi nosilec dejavnosti šele dva meseca pred koncem leta izvedel, pod kakšnimi pogoji bo lahko posloval v prihodnjem letu - kar je popolnoma v nasprotju s predvidljivostjo, ki jo dejavnost potrebuje za vnaprejšnje zbiranje rezervacij. V Združenju sobodajalcev opozarjajo, da mora v Sloveniji nosilec dejavnosti v večini primerov plačevati fiksne prispevke celo leto, zato je takšno časovno omejevanje sila sporno. »Sploh ker ni jasno, kaj naj bi bila javna korist takšnih časovnih omejitev, saj tuje izkušnje kažejo, da na njihov račun profitirajo kvečjemu hotelirji in nimajo znatnega vpliva na razpoložljivost stanovanj,« so opozorili.

»Predlagani amandmaji ohranjajo nerazumno visoke kazni in blokado oglaševanja ob izpolnitvi časovne kvote. V mnogih pogledih pa predstavljajo tudi korak nazaj, saj vračajo zahtevo po uporabnih dovoljenjih, ki je bila zaradi nefunkcionalne gradbene zakonodaje že umaknjena, s kategorizacijo neskladne prostorske zahteve, vsebujejo pa tudi cel kup drugih neskladij, napačnih sklicevanj in nesmislov, kot je npr. določanje stanovanj v stanovanjih,« je opozorila predsednica Združenja sobodajalcev in ocenila, da gre očitno za produkt nekega od stvarnosti odtujenega ideološkega laboratorija, ki mu je glavni cilj uničevanje in ne urejanje dejavnosti.

Vlada naj poskrbi za ustrezno regulacijo

V Združenju sobodajalcev so, skupaj s partnerskima organizacijama ZLAN in ZGSD, pred dvema tednoma na Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport naslovili dopis s pobudo za dosledno implementacijo evropske uredbe 2024/1028, ki je temelj skupne evropske regulacije kratkoročnih najemov. Uredba o souporabi in izmenjavi podatkov med nacionalnimi registri in rezervacijskimi platformami (kot sta Booking in Airbnb) namreč med drugim določa, da mora imeti vsaka oglaševana nastanitvena enota svojo lastno identifikacijsko številko, medtem ko vladni amandmaji ohranjajo dodeljevanje teh številk na ravni obrata. Ker je obrat skupek enot, to pomeni, da bi enote istega obrata imele isto številko, kar je pa v evropski uredbi izrecno navedeno kot primer njene kršitve. »Tu smo priča kronskemu absurdu, da ministrstvo nujnost sprejema novele Zakona o gostinstvu že vseskozi utemeljuje prav z implementacijo uredbe in medtem ko že drugo leto zapored forsira vsakič drugačne nerazumne, neustavne in nelegalne omejitve za uničevanje naše dejavnosti, zdaj postaja očitno, da ministrstvo v tem času ni poskrbelo niti za osnovno domačo nalogo ustrezne posodobitve registra nastanitvenih obratov, ki bi to omogočila,« so navedli v združenju.

Odsotnost analize finančnih posledic

»Spričo raznoraznih predvidenih omejitev v Združenju sobodajalcev ne moremo sprejeti predvidevanj predlagatelja predloga novele, ki v utemeljitvi zakona pričakuje, da ne bo imel negativnih finančnih učinkov, saj naj bi se izvajalci dejavnosti prilagodili, gostje pa prelili v druge vrste nastanitev,« so zatrdili in dodali, da o prilagoditvah na omejitve ne bi izgubljali besed, saj predvidevajo, da spodbujanje sive ekonomije ni njihov skupni cilj. »Je pa dejstvo, da sta si ponudba zasebnih nastanitev in hotelov komplementarni in tudi tuje izkušnje omejevanja kratkoročnih najemov kažejo, da je preliv v hotele minimalen,« so navedli. Po njihovih besedah tega v Sloveniji ne gre pričakovati, saj je turizem v dobršni meri tranzitne narave, večina turističnih središč pa leži ob državni meji - zato se bodo nočitve kvečjemu prelile na drugo stran meje, kjer takšnih omejitev nimajo.

V Združenju sobodajalcev tudi menijo, da je skrajno neodgovorno, da ministrstvo, pristojno za gospodarstvo in turizem, uničuje vitalno gospodarsko panogo s številnimi multiplikativnimi učinki, ki polni družinske, občinske in državne proračune. To po njihovih besedah počne ravno v času negotovih gospodarskih razmer, ko Slovenija beleži negativno gospodarsko rast ter se napoveduje vedno nove proračunske javnofinančne obremenitve.

Ne grešni kozli ne testni zajčki, minister Han naj se opraviči

»Sobodajalci se zavedamo, da smo ena od sicer številnih dejavnosti, ki vpliva na razpoložljivost stanovanjskega fonda, pri čemer pa smo verjetno edini, ki dejansko ponujamo bivanje,« so navedli in pojasnili, da njihovi gostje niso zgolj turisti, so tudi študenti, stažisti, poslovni gostje, svojci bolnikov, ki se zdravijo v bolnišnicah. »Ne moremo sprejeti vloge grešnih kozlov, ki nam jo poskuša naprtiti politika, ki se očitno ne zna soočiti s problematiko praznih stanovanj in problematiko 25.000 študentov, ki bivališče iščejo na trgu in so v univerzitetnih središčih večino leta prav gostje sobodajalcev,« so bili jasni.

Poleg tega so poudarili, da ne pristajajo na vlogo poskusnih zajčkov eksperimentov politike, ki ne zmore povedati, koliko bivališč za mlade družine bi pridobili z uničevanjem sobodajalske dejavnosti. »Seveda nismo prezrli niti izjave ministra Matjaža Hana, ki je v Državnem zboru potrebo po sprejemu novele Zakona o gostinstvu pospremil z izjavo, da se je od leta 2019 število stanovanj v turistični ponudbi povečalo za petkrat,« so še komentirali in opozorili, da ministrova izjava nima nikakršnega racionalnega temelja. Že pogled na statistiko SURS namreč razkriva, da se je število registriranih nastanitvenih obratov v zasebnih sobah, apartmajih in hišah med letoma 2019 in 2024 povečalo za 20 odstotkov in ne za 500 odstotkov, kot trdi minister. »Dodatno pa je tudi Zakonodajno-pravna služba DZ ministrstvo opozorila, da turističnih nastanitev ni vedno možno enačiti s stanovanji. Ministrova izjava je neresnična, zato v Združenju sobodajalcev pričakujemo njen preklic in uradno opravičilo,« je sporočila predsednica združenja Katja Rezman.

Predlagane rešitve po mnenju ministrstva prinašajo bolj ciljan pristop k urejanju področja kratkotrajnega najema

Gospodarsko ministrstvo (MGTŠ) je v sodelovanju z Zakonodajno-pravno službo (ZPS) državnega zbora pripravilo amandmaje k predlogu Zakona o gostinstvu, v odziv na pripombe ZPS. Vlada je na četrtkovi seji amandmaje soglasno podprla. »Poseben poudarek je na lokalnih skupnostih, ki se zaradi turističnega obiska soočajo z vse večjo stanovanjsko problematiko. Amandmaji lokalnim skupnostim omogočajo večji manevrski prostor pri urejanju kratkotrajnega najema na njihovem območju in s tem bolj učinkovito odzivanje na njihove potrebe,« so zapisali na ministrstvu. Pojasnili so, da je ZPS v svojem mnenju opozorila na dejstvo, da sta gostinstvo in turizem izvirni pristojnosti občin, ki preko turistične takse vplivata tudi na financiranje občin.

ZPS je podvomila v sorazmernost pripravljenih rešitev ter na ustavno vprašljiv poseg v zasebno lastnino in svobodno gospodarsko pobudo. Prav tako je predlagala določene dopolnitve in izrazila pričakovanje, da se določene določbe zakona zapišejo bolj jasno in določno. Na podlagi pripravljenega mnenja je MGTŠ v sodelovanju z ZPS pripravilo obsežne amandmaje. O amandmajih bo v petek odločal Odbor za gospodarstvo Državnega zbora Republike Slovenije.

Ključne rešitve, predlagane z amandmaji

Predlog Zakona o gostinstvu bo določil splošne pogoje za opravljanje kratkotrajnega najema, kot so vpis v register nastanitvenih obratov, obvezna pridobitev identifikacijske številke, obvezno soglasje lastnika oziroma solastnikov stanovanja, soglasje solastnikov, ki imajo več kot tri četrtine solastniških deležev v tri- in večstanovanjski stavbi, vključujoč soglasja etažnih lastnikov mejnih (sosednih) stanovanj. Dejavnost se ne sme opravljati v oskrbovanih stanovanjih.

Regulacija kratkotrajnega najema je osredotočena na občine, ki se soočajo z nedostopnostjo stanovanj zaradi turističnega obiska. Gre za občine, v katerih obstaja visoko tveganje negativnih vplivov kratkotrajnega najema zaradi sočasno visoke nedostopnosti stanovanj in velikega obsega oddajanja stanovanja v kratkotrajni najem. Kriterije za določitev teh občin bo za dve koledarski leti naprej določila Vlada Republike Slovenije z uredbo. Na podlagi uredbe in uradno pridobljenih podatkov bo vsaki 2 leti minister, pristojen za stanovanjsko politiko, v soglasju z ministrom, pristojnim za gospodarstvo, izdal sklep s seznamom občin za naslednji dve koledarski leti.

V teh občinah bo veljala časovna omejitev največ 60 dni oddajanja stanovanj v kratkotrajni najem v koledarskem letu, če se občina s sprejemom splošnega predpisa ne bo odločila za drugačno regulacijo na podlagi opravljene analize. Pri tem bo občina imela možnost, da omeji dejavnost na najmanj 30 in največ 270 dni v koledarskem letu. Črtana bo omejitev, da je mogoče v večstanovanjskih stavbah dejavnost izvajati le s statusom sobodajalca.