So liberalne ženske res bolj nesrečne?

Na desnem delu Twitterja so pred časom zakrožili rezultati ameriške raziskave American Family Survey, ki so pokazali, da naj bi imeli ljudje, še posebej ženske, liberalnih nazorskih prepričanj, manj možnosti, da bodo popolnoma zadovoljne s svojim življenjem.

Raziskava nadalje ugotavlja, da naj bi bili oziroma bile tudi manj zadovoljne s svojim duševnim zdravjem v primerjavi z ženskami konservativnejših pogledov.

Nadalje raziskava prikaže, da obstajata dva dejavnika oziroma dve življenjski situaciji, ki imata največji vpliv na splošno zadovoljstvo posameznika in na njegovo duševno zdravje. To sta zakon in družina. Sklep raziskave je, da so ljudje liberalnih nazorov v starostni skupini od 18 do 55 let 20 odstotkov manj verjetno poročeni in starši, kar naj bi vplivalo na zadovoljstvo z lastnim življenjem in duševnim zdravjem.

Obstajata dva dejavnika, ki imata največji vpliv na splošno zadovoljstvo posameznika in na njegovo duševno zdravje. To sta zakon in družina.

Raziskava je koristna, ne zato, ker bi s prstom kazala na liberalne ženske, ki da so nesrečne in bi se lahko konservativci (ki so naročili raziskavo) tolkli po prsih, ampak ker dobro razkrinka nekaj laži, ki nam jih človeštvu kot celoti uspešno prodajajo že dve generaciji.

Potrošniška laž

Zadnja desetletja so se v družbi zgodile velike in tudi pozitivne spremembe za posameznike, ženske, otroke, tudi za družine … mnoge so sprožili konservativci. Vse niso bile pozitivne in nekatere so postale tudi skrajne. Ena od teh je ideologija potrošništva, ki ljudem pod svojim okriljem obljublja srečo in promovira življenjski stil, ki naj bi nas osrečil.

Pravi nam, da bomo srečni, če bomo imeli lepo, prostorno stanovanje z dizajnerskim pohištvom. Če bomo potovali. Redno in v daljne kraje. Imeli veliko znancev. Obiskovali nobel restavracije, nosili dizajnerska oblačila. Imeli pestro ljubezensko življenje. Dober izgled. Katerokoli področje življenja vas zanima, potrošništvo ima odgovor, kaj vas bo osrečilo.

Otroci (še posebej, če jih je več), pa tudi zakon in globoki odnosi, tak stil življenja precej motijo. Seveda se da tudi iz otroka ali partnerja narediti modni dodatek. Ampak ni lahko in takšen modni dodatek je lahko tudi precej drag in naporen. Bolj uporaben je pes. Zaradi tega marsikatera ženska in seveda tudi moški zavrača tradicionalno obliko življenja v obliki stalnega partnerja in otrok, ki zahtevajo tudi žrtvovanje.

Družina, garancija za srečo?

Naravni občutek nam pravi, da človek svojo izpolnitev najde v skupnosti, natančneje v družini. Stepni volk Hermanna Hesseja je sam in žalosten. Njegova samota je morda romantizirana, a grenka. Res, nekateri se zavestno odločijo, da si družine ne želijo osnovati in najdejo izpolnjenost na drugih področjih življenja. Velika večina ljudi, ne glede na nazore, pa si v nekem obdobju življenja želi imeti stalnega partnerja in otroke. Želi si osnovati družino in topel dom. Seveda je znotraj tega možno na tisoče variacij od mučeništva do blaženosti, v vsakem primeru pa so partnerski in družinski odnosi življenjska priložnost za osebnostno rast in razvoj. In s tem tudi srečo.

Če se ne gledaš dnevno v ogledalu, ki ti ga nastavlja zakonec, in se ne brusiš v odnosu z njim, pač nisi isti človek, kot če bi se. Starševstvo je izkušnja, ki te dvigne do nebes in te od tam tudi vrže na tla. V prostem padu. Nikoli ne veš, česa vsega si zmožen, ne v pozitivnem in ne v negativnem smislu, dokler ti tega ne pokažejo lastni otroci. Maske in iluzije o samem sebi padejo kot domine. Osebnostna rast zagotovljena. Bistveno bolj debela koža za druge življenjske izzive prav tako.

Ko dobiš otroka, je to podobno, kot bi te dali v centrifugo in te popolnoma oželi. Pokaže se, kakšen si v resnici, in če ne zavrneš resnice, se osebnostno razviješ neprimerljivo bolj, kot bi se ob mirnih popoldnevih na kavču v družbi Netflixa.

Če se ne gledaš dnevno v ogledalu, ki ti ga nastavlja zakonec, in se ne brusiš v odnosu z njim, pač nisi isti človek, kot če bi se.

Laži modernizma

Ne da bi se slepili, tudi konservatizem ima svoj arzenal laži, ki jih je stoletja zelo uspešno prodajal, celo tako uspešno, da so ga potem skoraj zbrcali ven, ker je pretiraval in je posledično tudi sam kriv, (kot je kriv prestrog in pretrd oče, ki se mu otroci uprejo), da nam danes laže drug nazor. In laže nam zelo.

Lagal nam je, da nam bo promiskuiteta prinesla srečo. Ni je. Prinesla je na stotine praznih življenj in zlomljenih src. Laže nam, da je spolna svoboda seks s komerkoli in kadarkoli. Ni, je samo suženjstvo novemu gospodarju. Laže nam, da svobodna izbira pomeni, da lahko svojega otroka ubiješ v svoji maternici in da je to uravnavanje rojstev. Ostajajo trupla nerojenih otrok in matere, ki nosijo kot svinec težko breme.

Starševstvo je izkušnja, ki te dvigne do nebes in te od tam tudi vrže na tla. V prostem padu. Nikoli ne veš, česa vse si zmožen, ne v pozitivnem in ne v negativnem smislu, dokler ti tega ne pokažejo lastni otroci.

Ne gre za politiko, gre za življenjski nazor, po katerem ljudje, ki so zvesto sledili njegovim obljubam in nekje na poti niso prevzeli vsaj nekaterih naravnejših (ali konservativnejših) načinov življenjskih slogov (recimo družine) – ostanejo praznih rok s prgiščem nekih doživetij, ki so jih zgolj zamotila, nikakor pa ne osrečila in izpolnila.

Raziskava ima pomanjkljivosti

Sama raziskava pa ima sicer eno pomanjkljivost, in sicer to, da je politično motivirana in kot taka pristranska. Javno interpretira samo kategorijo "popolnoma zadovoljni" – kajti že v kategoriji "zadovoljni" je razlika precej manjša.

So torej ženske bolj liberalnih nazorov res srečnejše od žensk bolj konservativnih nazorov? Rezultate raziskave lahko interpretiramo tudi tako, da slednje samo manj pričakujejo od življenja in se zadovoljijo z manj?

Politično in nazorsko si lastiti stvari, kot so družina, sreča, otroci, zakon ... je zgrešeno. Zgoraj opisane laži morajo biti razkrinkane na drugem polju, ne na politično nazorskem. Razkrinkane morajo biti na ravni razuma in splošnega dobrega za vse človeštvo. Vprašanje je, če politično motivirane in naročene raziskave k temu lahko prispevajo ali pa samo jemljejo verodostojnost glasu razuma in temu, kar velika večina ljudi, ne glede na politične nazore, globoko v sebi čuti.