Virus Shamonda-like: prve okužbe tudi v Sloveniji

V Sloveniji so pri treh govedih na Savinjskem prvič potrdili okužbo z virusom Shamonda-like. Okužbo povezujejo s krvosesnimi mušicami, pri govedu pa lahko povzroči vročino, drisko in izrazito zmanjšanje mlečnosti. Raziskave iz tujine opozarjajo tudi na možne posledice za breje krave.

V petek, 9. oktobra 2026, je Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) sporočila, da so v reji govedi na Savinjskem pri treh živalih potrdili okužbo z virusom Shamonda-like. Na okužbo so posumili zaradi bolezenskih znakov. Gre za prvi uradno potrjeni primer tega virusa v Sloveniji. Veterinarska uprava ni razkrila natančnejše lokacije prizadete reje, zdravstvenega stanja okuženih živali ali podatkov o morebitnih dodatnih preiskavah. Prav tako ni navedla, ali je na kmetiji prišlo do upada mlečnosti oziroma drugih posledic okužbe.

Slovenski veterinarji opozarjajo rejce na bolezenske znake

UVHVVR rejcem svetuje, naj pozorno spremljajo zdravstveno stanje svojih živali. Med značilnimi bolezenskimi znaki so povišana telesna temperatura, driska, splošna prizadetost in zmanjšana mlečnost. Če pri govedu opazijo neobičajne težave, naj se obrnejo na veterinarja, ki bo presodil, ali so potrebne dodatne preiskave.

Virus se po navedbah slovenske veterinarske uprave prenaša s krvosesnimi mušicami iz rodu Culicoides. Te prenašajo tudi druge bolezni živali, med njimi bolezen modrikastega jezika. Njihova aktivnost je odvisna od vremenskih razmer, ob ugodnih temperaturah pa se lahko poveča.

Med značilnimi bolezenskimi znaki so povišana telesna temperatura, driska, splošna prizadetost in zmanjšana mlečnost.

Rejcem zato priporočajo dosledno izvajanje biovarnostnih ukrepov in zmanjševanje izpostavljenosti živali krvosesnim mušicam. Za zdaj v Sloveniji zaradi virusa Shamonda-like niso določeni posebni upravni ukrepi. Po doslej znanih podatkih virus ne predstavlja pomembnega tveganja za zdravje ljudi, pojasnjuje UVHVVR.

V Franciji zabeležili do 75-odstotni upad mlečnosti

Virus Shamonda so znanstveniki prvič izolirali leta 1965 iz goveda v Nigeriji. Leta 2026 so sorodne evropske različice odkrili pri govedu v Franciji, Švici in Nemčiji, o okužbah pa so poročali tudi iz Avstrije, Belgije in Nizozemske. Prve težave so junija opazili rejci na vzhodu Francije. Krave so imele vročino, drisko in slabši apetit, proizvodnja mleka pa se je občutno zmanjšala.

Francoski raziskovalci so v devetih rejah krav molznic zabeležili od 15- do 75-odstotni upad skupne proizvodnje mleka v posameznih čredah. Raziskovalci ocenjujejo, da je novi evropski virus Shamonda verjetni povzročitelj opaženih bolezenskih znakov. V Nemčiji so medtem ugotovili dve genetsko različni evropski različici, označeni kot SHAV-EU1 in SHAV-EU2. Kateri pripada virus, potrjen na Savinjskem, slovenska veterinarska uprava ni objavila. 

Kolikšne gospodarske posledice bi lahko imela okužba za slovenske rejce, še ni znano.

Francoski raziskovalci so v devetih rejah krav molznic zabeležili od 15- do 75-odstotni upad skupne proizvodnje mleka v posameznih čredah.

Virus odkrili tudi v splavljenih govejih plodovih

Posebno pozornost strokovnjaki namenjajo brejim živalim. Švicarski inštitut za virologijo in imunologijo (IVI) je avgusta virus Shamonda odkril tudi v vzorcih splavljenih govejih plodov. Podobne ugotovitve so objavili francoski raziskovalci, ki so virusni genski material našli v posteljici in organih plodov. Odkritja kažejo na možnost prenosa virusa z okužene krave na še nerojeno tele. Ali je virus neposredno povzročil posamezne splave, znanstveniki še ugotavljajo.

Na možne posledice okužbe med brejostjo opozarjajo tudi starejše raziskave. Japonski znanstveniki so leta 2017 opisali 15 telet s prirojenimi nepravilnostmi, pri katerih so ugotovili dokaze o okužbi z virusom Shamonda med razvojem v maternici. Nekatera so imela nepravilnosti sklepov, vratu in hrbtenice. Šest jih je bilo mrtvorojenih, preostalih devet pa so evtanazirali. Ti podatki ne omogočajo ocene, kako pogosto bi podobne posledice povzročali evropski različici virusa.

Razširjenost virusa v Sloveniji še ni znana

Po prvi potrditvi na Savinjskem ostaja odprto vprašanje, ali je virus prisoten tudi v drugih slovenskih rejah. UVHVVR v prvem obvestilu ni objavila podatkov o številu dodatno pregledanih živali ali morebitnih drugih okuženih kmetijah.

Prav tako niso objavljeni podatki o splavih, poginih ali gospodarski škodi v prizadeti reji. Iz treh potrjenih okužb zato še ni mogoče oceniti, kako razširjen je virus v Sloveniji. Veterinarska uprava rejcem svetuje, naj ob neobičajnih bolezenskih znakih pravočasno obvestijo veterinarja in izvajajo priporočene preventivne ukrepe.