So diplomska dela na slovenskih fakultetah sploh še obvezno dostopna javnosti?

Še pred dobo digitalizacije je v Sloveniji veljalo, da so diplomska, magistrska in doktorska dela, ki pomenijo zaključek študijske poti študenta na eni od fakultet, brez izjem dostopna javnosti. V zadnjih letih pa naj bi bilo vse več študentov, ki iz različnih razlogov ne želijo, da ima javnost dostop do teh del. Praksa glede tega je na slovenskih visokošolskih ustanovah različna.

Do pojava spleta so bila zaključna dela vsem na ogled oziroma pregled na voljo v knjižnicah matičnih fakultet, tega ni nihče problematiziral. V zadnjih letih pa naj bi bilo vse več študentov, ki iz različnih razlogov ne želijo, da ima javnost dostop do teh del. Ne gre zgolj za to, da bi študenti svojim matičnim fakultetam odrekali javno objavo na spletu, pač pa tudi, da se ta umaknejo iz njihovih knjižnic oziroma elektronskih depozitorijev.

Onemogočen dostop javnosti

Pred kratkim smo preverjali dostop do magistrskega dela enega od študentov (magistriral je pred desetimi leti še po »starem« programu) na Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije v Celju. Zanimalo nas je, ali gre za plagiat, pri čemer so nam na tej zasebni fakulteti pojasnili, da »je diplomant zahteval, da se njegovo zaključno delo umakne iz vseh virov dostopa (knjižnica, elektronska knjižnica, čitalnica, javni registri itd.) in zahteval popolno zasebnost«. Po njihovem gre pri tem za avtorjevo pravico po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah. Delo je vpisano v evidenco COBISS, »vendar je pod embargom, kar pomeni, da besedilo ne bo dostopno javnosti«. S to osebo smo se sestali, predložila nam je svoje zaključno delo in potrdilo, da je »šlo skozi« poseben računalniški program na Fakulteti za upravo, kjer so potrdili, da v tem primeru ne gre za plagiat. Dostopa javnosti pa da ne želi iz osebnih razlogov. Mar pojasnilo s fakultete v Celju pomeni, da lahko visokošolske ustanove na željo njihovih študentov javnosti onemogočijo dostop do njihovih zaključnih del? Kako naj v teh primerih recimo preverimo, ali niso zaključna dela političnih funkcionarjev prepisana? Ali morda obstajajo izjeme za dostop javnosti, na primer da gre v teh delih za predstavljene inovacije, poslovne tajnosti? Nelogično je sicer, da javnost ne bi mogla preveriti verodostojnost zaključnih del, ki pomenijo zaključek javno veljavne pridobljene izobrazbe.

Glede na odgovore, ki smo jih prejeli od dveh naših največjih (javnih) univerz, k sreči tako daleč še nismo prišli.

Možna zgolj začasna nedostopnost

Kot pravijo na Univerzi v Mariboru, mora vsak študent v roku 14 dni po zagovoru zaključnega dela oddati končno verzijo tega dela v elektronski obliki za objavo v digitalni knjižnici njihove univerze, ki je javno dostopna. »Ker na Univerzi v Mariboru stremimo k cilju zelene univerze, se tiskani izvod zaključnega dela odda le v primeru, ko tako določi fakulteta, ali na zahtevo študenta.« Univerza ima pravico zaključno delo ponuditi javnosti in ji dovoliti njegovo splošno uporabo pod pogoji licence Creative Commons. Uporabnikom se brez predelave avtorskega dela dovoli reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem in priobčitev javnosti samega izvirnega avtorskega dela, in sicer pod pogojem, da navedejo avtorja in da ne gre za komercialno uporabo. Vsebina zaključnega dela je lahko zgolj izjemoma začasno nedostopna zaradi naslednjih razlogov: zaščite poslovnih skrivnosti, zaščite rezultatov zaradi uveljavljanja pravic intelektualne lastnine, zagotavljanja varnosti ljudi in narave, varovanja tajnih podatkov.

Mentor in študent pisno prošnjo za odobritev začasne nedostopnosti pred oddajo elektronske ali elektronske in tiskane oblike dela naslovita na dekana matične fakultete. Prošnja mora vsebovati utemeljitev razloga za začasno nedostopnost in predlog glede njenega trajanja. Priložiti je treba tudi ustrezna dokazila. Dekan lahko prošnji ugodi in izda sklep o začasni nedostopnosti. Ta ne sme biti daljša od treh let od zagovora. V obdobju, v katerem je vsebina zaključnega dela v elektronski obliki nedostopna, so v digitalni knjižnici javnosti vidni le bibliografski podatki o delu, v programski opremi za preverjanje podobnosti vsebin pa je delo označeno kot »zasebni vir«. Evidence o tem, koliko zaključnih del je na Univerzi v Mariboru v nekem trenutku nedostopnih, ne vodijo.

Pravila na Univerzi v Ljubljani

Tudi z Univerze v Ljubljani smo prejeli obrazložitev, da je javna dostopnost pisnih zaključnih del študija obvezna, »lahko pa je vsebina zaključnega dela s sklepom dekana za krajši čas nedostopna (elektronska in tiskana oblika, kadar obstaja)«. Dekani na njihovih fakultetah lahko namreč v skladu s področnim pravilnikom odobrijo začasno nedostopnost vsebine pisnega zaključnega dela študija (odobrena začasna nedostopnost velja za tiskano in elektronsko obliko dela). »Trajna javna nedostopnost vsebine pisnega zaključnega dela študija v elektronski obliki in v tiskani obliki, kadar obstaja, pa na Univerzi v Ljubljani ni mogoča.«

Elektronska oblika vsakega pisnega zaključnega dela mora biti shranjena v repozitorij (elektronski strežnik) Univerze v Ljubljani in je na ta način javno dostopna. Tiskani izvod, kadar obstaja, se hrani in je javno dostopen v knjižnici članice (fakultete) njihove univerze. Fakultete morajo hraniti pisna zaključna dela v obliki, v kateri so jih študenti oddali (samo elektronsko obliko ali elektronsko in tiskano obliko). Do zdaj niti nimajo izkušenj z zahtevami po trajni nedostopnosti. Tudi na tej univerzi so nam našteli tiste izjeme, v skladu s katerimi so zaključna dela začasno nedostopna. Gre za enake primere kot na Univerzi v Mariboru.