So čarovnice v vrtcih res potrebne?
POSLUŠAJ ČLANEK
Otrok se vrne iz vrtca/šole in nasmejan pove, da bodo jutri z učiteljico/vzgojiteljico praznovali noč čarovnic. Najverjetneje mora zato s seboj jutri prinesti še kakšne čarovniške rekvizite. Realnost s katero se morajo ob koncu oktobra spopadati mnogi starši.
Sploh ni problem, da naj bi bil to »satanistični praznik« - gre pravzaprav za »All Hallow's eve« - večer pred vsemi svetimi, ki pa ga praznujemo. Tudi ni problem, da je izvor praznika poganski (čeprav so nekdanji običaji žrtvovanja otrok za odganjanje zlih duhov resnično strašljivi), saj številni običaji, ki jih imamo za čisto krščanske, izvirajo iz poganskih praznovanj v istem delu leta.
Problem je, da noč čarovnic ni tradicionalni praznik v našem okolju, ne v poganskem ne v krščanskem smislu. Slovenci se preoblačimo v maske in hodimo od vrat do vrat za pusta, buče režemo zaradi bučnih semen, ne pa za svetilke, in bolj kot mrtvih nasploh se zadnjega oktobra spominjamo Primoža Trubarja.
Praznovanje noči čarovnic je prišlo k nam z globalizacijo, predvsem pa s potrošništvom. Najbolj očitno se to kaže, ker nekdo, ki ne hodi v trgovino (in nima otrok v vrtcu ali šoli), sploh ne bi vedel za noč čarovnic. Le trgovci in gostinci vabijo s čarovniškimi kostumi, pajkastimi dekoracijami in jedmi v obliki duhov, netopirjev ali buč.
Dokler otroci čarovnice gledajo le v letakih in na policah trgovin, se Haloweenu lahko izogneš – pač ne kupuješ vse nepotrebne z nočjo čarovnic povezane krame. Če pa noč čarovnic učiteljice in vzgojiteljice vključijo v svoj program, starš ostane brez moči. Njegov otrok mora praznovati »noč čarovnic«. V nasprotnem primeru je po nepotrebnem izločen, stigmatiziran, njegovi starši pa med učitelji označeni za »težavne«.
Kaj naj storita mama in oče, ko vzgojiteljica v vrtcu naroči, naj otroci ta petek pridejo čarovniško našemljeni, da bodo »malo čarali«? Naj se upreta, otroka oblečeta povsem normalno in ga tako izpostavita pred vsemi? Ali naj popustita in posledice popravlja s pogovorom doma? Naj vzgojiteljico skušata pregovoriti, odvrniti od čarovniškega praznovanja vseh svetih in upata, da bosta med ostalimi starši našla vsaj kakšnega somišljenika, ki ga še ni okužila potrošniška miselnost?
Pri čemer starš sploh ne bi smel biti postavljen pred to dilemo, saj ne v vrtčevskem ne v šolskem kurikulumu ni nikakršne omembe noči čarovnic (razen pri angleščini, ker je pač to del anglosaksonske kulture). Torej vzgojiteljice in učiteljice s praznovanjem noči čarovnic ničesar novega ne naučijo, pogosto otrokom niti ne razložijo izvora in pomena praznika. Pač le priredijo nekaj čarovniškega, ker je moderno in »fajn«.
Ampak moderno in »fajn« je tudi dobiti darila – naj torej šolarje in vrtičkarje v decembru obišče Miklavž in v januarju sveti trije kralji! Sploh pa – če otroci že praznujejo noč čarovnic v vrtcih ali šolah, izrezujejo buče in krasijo prostore s čarovniškimi motivi, mar ne bi morali pred božičem tudi v razredu postaviti jaslic, pred cvetno nedeljo izdelovati butaric, na veliki petek pa narisati ali izdelati božji grob? Če otrokom ne škodi malo »čarovniškega rajanja« na noč čarovnic, jim gotovo ne bo nič žalega, če vsaj občasno z vzgojiteljico tudi kaj zmolijo.
Sploh ni problem, da naj bi bil to »satanistični praznik« - gre pravzaprav za »All Hallow's eve« - večer pred vsemi svetimi, ki pa ga praznujemo. Tudi ni problem, da je izvor praznika poganski (čeprav so nekdanji običaji žrtvovanja otrok za odganjanje zlih duhov resnično strašljivi), saj številni običaji, ki jih imamo za čisto krščanske, izvirajo iz poganskih praznovanj v istem delu leta.
Problem je, da noč čarovnic ni tradicionalni praznik v našem okolju, ne v poganskem ne v krščanskem smislu. Slovenci se preoblačimo v maske in hodimo od vrat do vrat za pusta, buče režemo zaradi bučnih semen, ne pa za svetilke, in bolj kot mrtvih nasploh se zadnjega oktobra spominjamo Primoža Trubarja.
Dokler otroci čarovnice gledajo le v letakih in na policah trgovin, se Haloweenu lahko izogneš – pač ne kupuješ vse nepotrebne z nočjo čarovnic povezane krame. Če pa noč čarovnic učiteljice in vzgojiteljice vključijo v svoj program, starš ostane brez moči.
Kolateralna škoda globalizacije
Praznovanje noči čarovnic je prišlo k nam z globalizacijo, predvsem pa s potrošništvom. Najbolj očitno se to kaže, ker nekdo, ki ne hodi v trgovino (in nima otrok v vrtcu ali šoli), sploh ne bi vedel za noč čarovnic. Le trgovci in gostinci vabijo s čarovniškimi kostumi, pajkastimi dekoracijami in jedmi v obliki duhov, netopirjev ali buč.
Dokler otroci čarovnice gledajo le v letakih in na policah trgovin, se Haloweenu lahko izogneš – pač ne kupuješ vse nepotrebne z nočjo čarovnic povezane krame. Če pa noč čarovnic učiteljice in vzgojiteljice vključijo v svoj program, starš ostane brez moči. Njegov otrok mora praznovati »noč čarovnic«. V nasprotnem primeru je po nepotrebnem izločen, stigmatiziran, njegovi starši pa med učitelji označeni za »težavne«.
Starši potisnjeni ob steno
Kaj naj storita mama in oče, ko vzgojiteljica v vrtcu naroči, naj otroci ta petek pridejo čarovniško našemljeni, da bodo »malo čarali«? Naj se upreta, otroka oblečeta povsem normalno in ga tako izpostavita pred vsemi? Ali naj popustita in posledice popravlja s pogovorom doma? Naj vzgojiteljico skušata pregovoriti, odvrniti od čarovniškega praznovanja vseh svetih in upata, da bosta med ostalimi starši našla vsaj kakšnega somišljenika, ki ga še ni okužila potrošniška miselnost?
Pri čemer starš sploh ne bi smel biti postavljen pred to dilemo, saj ne v vrtčevskem ne v šolskem kurikulumu ni nikakršne omembe noči čarovnic (razen pri angleščini, ker je pač to del anglosaksonske kulture). Torej vzgojiteljice in učiteljice s praznovanjem noči čarovnic ničesar novega ne naučijo, pogosto otrokom niti ne razložijo izvora in pomena praznika. Pač le priredijo nekaj čarovniškega, ker je moderno in »fajn«.
Ampak moderno in »fajn« je tudi dobiti darila – naj torej šolarje in vrtičkarje v decembru obišče Miklavž in v januarju sveti trije kralji! Sploh pa – če otroci že praznujejo noč čarovnic v vrtcih ali šolah, izrezujejo buče in krasijo prostore s čarovniškimi motivi, mar ne bi morali pred božičem tudi v razredu postaviti jaslic, pred cvetno nedeljo izdelovati butaric, na veliki petek pa narisati ali izdelati božji grob? Če otrokom ne škodi malo »čarovniškega rajanja« na noč čarovnic, jim gotovo ne bo nič žalega, če vsaj občasno z vzgojiteljico tudi kaj zmolijo.
Zadnje objave

Prešernov dan – praznik slovenske kulture
8. 2. 2025 ob 6:00

Pavle Ravnohrib: »Zdrava pamet je danes prepovedana«
7. 2. 2025 ob 15:30

So muslimanske naglavne rute zdravstvenih delavk sporne?
7. 2. 2025 ob 12:41

Evroposlanka Tomašič: Gre za resno kršitev demokratičnih načel
7. 2. 2025 ob 8:49

Tri leta svobode, ki to nikoli ni bila
7. 2. 2025 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike

Pavle Ravnohrib: »Zdrava pamet je danes prepovedana«
7. 2. 2025 ob 15:30

So muslimanske naglavne rute zdravstvenih delavk sporne?
7. 2. 2025 ob 12:41

Tri leta svobode, ki to nikoli ni bila
7. 2. 2025 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
FEB
08
Prešernov dan v Koroškem pokrajinskem muzeju
09:00 - 18:00
FEB
08
Prešernov smenj 2025
10:00 - 22:00
FEB
08
Pogovorni večer s pisateljem Ivanom Sivcem
17:00 - 19:00
FEB
15
Valentinov romantični operni koncert za zamudnike
20:00 - 22:00
MAR
01
Izbor urednika

Tri leta svobode, ki to nikoli ni bila
7. 2. 2025 ob 6:00

Sobodajalci vladi očitajo, da se uničuje steber slovenskega turizma
6. 2. 2025 ob 6:00

[Video] Drzni zmagovalci: Prof. dr. Janez Štrancar
5. 2. 2025 ob 9:02

Pred praznikom kulture – 186. številka tednika Domovine
5. 2. 2025 ob 6:10

Domovina 186: Diktatura Svobode
5. 2. 2025 ob 6:00
2 komentarja
draguska.rupnik
Z amerikanizacijo gremo po poti uničevanja vsega našega, domačega, slovenskega. Že z jezikom delamo kot mačka z mehom. Kaj ni prav 31.10. dan, ko bi morali vsi Slovenci vedeti za "očeta" našega jezika, za tistega, ki nas je imenoval LUBI SLOVENCI???? Srednješolci in tudi študentje ne vedo (oprostite, tisti, ki to veste), zakaj imamo državni praznik, dan reformacije. Zakaj se ne bi ta dan preoblekli otroci v vrtcih v Primože, v kmete ali gospode, v dame ali kmetice iz tistega časa, ko je nastajala prva slovenska knjiga? S tem bi se že od malega učili o naši kulturi tudi vsi otroci naših "gastarbeiterjev" : Bošnjakov, Kosovarjev, in drugih tujcev. Obenem bi posredno učiteljice učile tudi starše.
Naj bodo buče zraven. Zakaj pa ne? Saj so odlično hranilo? Pa izdelki iz bučnih semen? In še drugih veliko možnosti za
uporabo v vrtcu, v šoli :) :) Prav to, prihodnjo nedeljo se bom globoko priklonila vsemu, kar nam narava daje in se zahvalila za vse dobro.
ZdravkoB
(razen pri angleščini, ker je pač to del anglosaksonske kulture)
To ni niti del anglosaksonske kulture. To je del kulture toliko kot gay parada. Nobene podobe za noč čarovnic ne najdemo v kulturi. Tudi poganski izvor je neumesten, kajti stoletja vmes se tega ni praznovalo. To se je uveljavilo v zadnjih 50 letih. Odkod in zakaj, bi bilo fajn vedeti. Ni pa to neko prazgodovinsko praznovanje.
Tudi primerjave s pustom ne vzdrži. Pust je res ljudska kultura. Nepriznan ljudski praznik, ki govori o ljudeh s sto obrazi.
Noč čarovnic ni nič od tega.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.