Slovenski mladi zaradi podnebne krize zaenkrat nočejo spremeniti svojih navad - bodo imeli zato manj otrok?

Znani okoljevarstvenik je na slovenski nacionalni televiziji propagiral odločanje za manj otrok za varstvo okolja, skupaj s spremembo življenjskega sloga v bolj preprosto življenje. A nagovarjal je mlade, ki sicer deklarativno podpirajo prizadevanja za reševanje podnebne krize in čistejše okolje, a močno cenijo materialne dobrine in nakupovanje.

Ključ do pozitivne okoljske prihodnisti je v spremembi miselnosti in načina življenja, ne v manj otrocih družbe, ki je že sedaj v demografski krizi, pišemo v komentarju uredništva.

»Zmanjšati moramo prebivalstvo«

Oddaja slovenske nacionalne televizije Globus je ob pol stoletja delovanja okoljske organizacije Greenpeace včeraj gostila direktorja prvotne fundacije Greenpeace, kanadskega ekologa in aktivista Rexa Weylerja.

V oddaji je med drugim dejal, da je človeštvo po vsem svetu preseglo zmogljivosti naravnega okolja in celotnega planeta. “Ljudi je preveč, trošimo preveč naravnih virov, ki so omejeni. Zmanjšati moramo prebivalstvo, imeti manj otrok,” je povedal in v nadaljevanju gledalcem izrecno dejal, naj imajo manj otrok: “Če se poročite, ne imejte pet ali šest otrok, bolje bi bilo imeti enega ali dva”.

Po njegovih besedah bodo k temu pripomogle tudi pravice žensk, “saj bodo ženske, če bodo lahko odločale o tem, koliko otrok roditi, imele manj otrok,” kar bo po njegovih besedah “precej pomagalo”.

Pa je res tako?

Izjave o prenaseljenosti planeta vedno znova sprožajo vprašanje o tem, kdo na tem svetu je “preveč” oz. bi bilo bolje, da ga ne bi bilo. Prav tako so takšne izjave nenavadne iz ust nekoga, ki je skoraj vse življenje okoljski aktivist, a ima kljub temu sam več kot enega ali dva otroka, kot za dobro planeta priporoča mladim generacijam.

Spodbude k manjši rodnosti so tudi v neskladju z realnim stanjem. Zahodni svet že sedaj nima dovolj otrok za obnavljanje prebivalstva, projekcije pa kažejo, da bo v prihodnje to še večji problem. Vse manj otrok imajo tudi družine v državah v razvoju. Evropske države, na primer, se trudijo s spodbujanjem rodnosti, da bi v prihodnje sploh imele državljane, ki bi lahko delali, plačevali davke in vplačevali v zdravstvene in pokojninske blagajne držav. Podobne težave imajo tudi drugod, kjer so omejevali število otrok, npr. na Kitajskem.

Starosta okoljevarstva je tudi žaljiv do vseh družin, posebej še žensk, ki se v razvitem zahodnem svetu ob vseh zagotovljenih pravicah odločijo za veliko družino. Paradoksalno so prav te družine mnogokrat tiste, ki živijo, kot Weyler predlaga – preprosto, manj potratno.

Ključ do manjše porabe naravnih virov aktivist namreč pozna in ga je delil takoj po spodbudi družinam, da bi imele manj otrok. Ljudje, posebej še tisti v bogatih državah, moramo omejiti lahkomiselno porabo, potratnost, imeti manj, živeti preprosteje. A to je težje, kot se zdi na prvi pogled, saj pomeni spremembo navad lagodnega potrošniškega življenja vajenih ljudi in izziv za gospodarstvo, ki je trenutno močno odvisno od množične potrošnje.

Slovenska mladina: varovanje narave in čisto okolje sta pomembni vrednoti, a se zanju ne bomo odrekli materialnim dobrinam in nakupovanju

Radi pravimo, da na mladih svet stoji, da je v mladih prihodnost. Slovenski mladi visoko vrednotijo varovanje narave in življenje v čistem okolju, kaže raziskava Mladina 2020. Kar 84 % vprašanim je varovanje narave pomembno ali zelo pomembno in skoraj 90 % jih želi živeti v čistem in neokrnjenem okolju.

A čeprav je skoraj polovica mladih (dobrih 46 %) v raziskavi odgovorila, da je oz. bi bojkotirala nakup določenih izdelkov iz političnih, etičnih ali okoljevarstvenih razlogov in mladi aktivneje izražajo tovrstna stališča, pa je, kot navaja raziskava, pri izbiri izdelkov, ki jih kupujejo mladi, najpomembnejši dejavnik cena. Vidik okolja oz. trajnosti je mladim relativno nepomemben (ključen je le za 8 % anketiranih).

Ob tem dobrih 56 % mladih, ki pravijo, da hodijo 1–3-krat na teden v nakupovalni center,  obenem pravi tudi, da »zaradi okoljskih problemov minimizirajo svojo potrošnjo/nakupe zgolj na tisto, kar res potrebujejo« in če je le mogoče, »kupujejo lokalne izdelke ter se ne prevažajo po velikih razdaljah«. Hkrati večina slednjih materialne dobrine ocenjuje kot pomembne ali zelo pomembne. Prav tako je delež mladih, ki izražajo povečano zanimanje za nakupovanje, v zadnjem desetletju narasel za 15 %.

Čeprav so glede na leto 2000 materialne dobrine mladim v povprečju danes manj pomembne, pa so pomembne ali zelo pomembne za več kot polovico mladih (53 %). Bolj materialistični so mladi fantje. Prav tako je mladim vse bolj pomemben izgled in zunanji videz, na katerega so vezane številne industrije. Če je bil zunanji videz leta 2000 pomemben oz. zelo pomemben 64 odstotkom mladih, je bil leta 2020 pomemben za 71,5 % mladih, med katerimi je več deklet kot fantov, ki sicer glede na raziskavo raje nakupujejo.

Raziskava Mladina 2020 razloge za diskrepanco v odgovorih išče v pasivnem aktivizmu - navidezni socialni angažiranosti, ki pa se ne uresničuje v praksi, ter navaja, da je za sodobne družbe značilna »demonizacija« materializma v stališčih, ki pa se ne kaže v dejanjih.