Slovenija ima talent, vendar ga ne znamo niti privabiti niti zadržati

Slovenija ima v jugovzhodni Evropi največji potencial rasti, privabljanja in ohranjanja talentov, pravi indeks globalne konkurenčnosti talentov (GTCI) za leto 2018, ki nas je postavil na 28. mesto.

Na katerih področjih gre Sloveniji dobro in kje slabo, katere so glede na konkurenčnost talentov najuspešnejše države in kako gre tistim, s katerimi se radi primerjamo?

V konkurenčnosti držav vodi Švica, sledijo Singapur, ZDA in nordijske države.

Med Top 10 državami so vse evropske. Najslabše uvrščene države so Jemen, Madagaskar in Mozambik.

Med mesti se najvišje uvrščajo Zürich, Stockholm in Oslo. Ljubljana je uvrščena na 49. mesto.

Prehitevajo nas ⇒

Od druge Švice smo še daleč, od držav, s katerimi se radi primerjamo, pa je 15 mest pred nami je Irska, šest Estonija, dve mesti pred nami je Češka, za deset mest nas je prehitela tudi naša severna soseda.

Od preostalih sosed je Italija je na 36. mestu, Hrvaška na 48. in Madžarska pa na 52. mestu.

Izobraženi, talentirani, a talentov ne uspemo ne zadržati, ne privabiti

Glede na uspešnost po stebrih ima Slovenija ogromno globalnega znanja (25. mesto), poklicnih in tehničnih spretnosti ter sposobnost ohranjanja talentov (oboje 26. mesto). Najslabše nam gre pri sposobnosti privabljanja talentiranih.

Posamezna podrejena področja, na katerih je naša domovina posebej uspešna, so članki v znanstvenih revijah (prvo uvrščeni), okoljski učinkovitosti, imamo visok delež ljudi s sekundarno izobrazbo, visok delež zaposlenosti, visoko se uvrščamo pri znanjih iz branja, matematike in naravoslovja, enakovrednosti zaslužka po spolih.

Veljamo za profesionalne, tolerantne do manjšin, relativno veliko vlagamo v raziskave in razvoj.

Potrebne so spremembe trga dela, večji delež tujega lastništva, več posluha vlade ...

Najslabše nam gre v kategoriji odnosov med poslovnim svetom in vlado. Prav tako je pri nas težko najeti delovno silo, imamo nizek delež tujega lastništva, slabi smo v ohranjanju izobražencev in njihovem privabljanju, sodelovanju med organizacijami in sposobnostih, ki se ujemajo s terciarno izobrazbo.

Sicer imamo dokaj visok življenjski standard, smo trajnostno usmerjeni, izobraženi in talentirani. Zelo slabo pa se uvrščamo pri odprtosti navzven, na področju poslovne krajine in trga dela ter pri vseživljenjskem učenju.