Slovencev v Sloveniji vse manj, vsak deseti otrok se rodi tuji materi

Uredništvo
10

V zadnjih štirih letih je Slovenija izgubila za celo generacijo Slovencev, večinoma nadpovprečno visoko izobraženih mladih odraslih. Takšno je namreč razmerje med odseljenimi in priseljenimi slovenskimi državljani.

A selitveni prirast ostaja pozitiven, saj se je iz tujine v tem času priselilo za dve in pol slovenski generaciji tujih državljanov, večinoma priseljencev z območja Balkana. Iz države se letno izseli manj kot pol toliko tujcev, kot jih pride. 

Statistični urad RS je te dni objavil podatke o prebivalstvu za leto 2017. Že 18 let zapored je selitveni prirast državljanov Slovenije negativen. Iz Slovenije se jih je v letu 2017 odselilo 9.871. Poleg Slovencev, ki se v tujino selijo v želji po boljšem življenju, se nekateri vračajo nazaj v domovino, takih je bilo v letu 2017 3.288.

A številke so še vedno negativne: v letu 2017 se je iz Slovenije neto odselilo 6.583 Slovencev. Kljub temu je selitveni prirast pozitiven: v Slovenijo se je v lanskem letu priselilo 18.808 ljudi. Med njimi je največ priseljencev iz Bosne in Hercegovine (40 %), sledijo še Srbija, Kosovo, Makedonija in Hrvaška.

Slovenci še vedno največ odhajajo v Avstrijo (25 %), Nemčijo (19 %), Švico in Združeno Kraljestvo. Prav tako se največ Slovencev vrača iz Avstrije in Nemčije ter tudi Hrvaške in Italije.

Mnoge Balkanske in Baltske države imajo težave z izseljevanjem. Število prebivalcev Slovenije tako vzdržuje predvsem priseljevanje z juga, saj je Slovenija za mnoge Balkanske države še vedno obljubljena dežela.

Trend za leto 2018 enak

Po podatkih SURS za prvo četrtletje 2018 je se trend pozitivnega selitvenega prirasta nadaljuje. V Slovenijo se je priselilo 5.199 ljudi, kar je 27 % več kot v enakem obdobju lani. Odselilo se je 3.731 prebivalcev, kar je 28 oseb manj kot v enakem obdobju leta 2017. Število odseljenih državljanov Slovenije (1.933) je bilo višje od števila odseljenih tujih državljanov (1.798).

Prav tako je enak trend negativnega selitvenega prirasta Slovencev. V prvem četrtletju 2018 se jih je iz Slovenije odselilo 622 več, kot se jih je vrnilo nazaj domov.

V letu 2017 negativni naravni prirast

Po 11 letih se je leto 2017 zaključilo z negativnim naravnim prirastom. Lani se je rodilo 20.241 prebivalcev, umrlo pa 20.509. Rodili so se 104 otroci manj kot v letu 2016. Povprečna starost matere ob rojstvu otroka je 30,9 let, očeta pa 33,6 let. So pa ob rojstvu otrok tuje državljanke v povprečju za 1,8 let mlajše od Slovenk. Med tujimi materami, ki so lani rodile vsakega 10 otroka (2.062 otrok), so na prvem mestu ženske iz Bosne in Hercegovine (38 %).

57 % otrok je bilo v letu 2017 rojenih v zunajzakonski skupnosti. Pri tem pa se po podatkih SURS kaže največja razlika med regijami. Matere iz SV dela Slovenije niso bile poročene v dveh tretjinah rojstev otrok. Prva je po regijah Koroška, kjer se kar 72 % otrok rodi izven zakonske zveze.

V lanskem letu je Slovenija podelila državljanstvo 1.563 tujcem, 42 Slovencev pa je odpustila iz državljanstva.

Prazen prostor, ki ga bodo napolnili drugi
Medtem, ko se mladi Slovenci, ki v domovini ne vidijo prihodnosti za svoje življenje, selijo v druge evropske države in na ta način ustvarjajo praznino v naši družbi, njihovo mesto zasedajo narodi bivše Jugoslavije, ki pridejo v Slovenijo kot poceni delovna sila.

Država podpira gradnjo proizvodnih obratov z nizko tehnološkimi delovnimi mesti, po katerih v Sloveniji ni povpraševanja ter na ta način še dodatno vzpodbuja izseljevanje izobraženih mladih kadrov in priseljevanje tujcev. Po podatkih SURS se danes že vsak 10 otrok rodi materi, ki ni Slovenka, v povprečju pa so te matere ob rojstvu otrok tudi mlajše.

Brez ustrezne hitre in uspešne demografske politike, ki bi znala mlade, izobražene in inovativne Slovence obdržati doma, ali pa jih vsaj zvabiti nazaj, bo praznina, ki jo mladi izseljenci puščajo v Sloveniji, vedno večja.

Napolnili jo bodo nižje izobraženi tujci, ki v Sloveniji vidijo priložnost za lepo življenje. Vprašanje pa ostaja ali bomo kot narod lahko ohranili svojo identiteto, če nas ne bo več doma.

Med tujimi državljani se v Slovenijo priseljuje vse več žensk, ki rodijo že vsakega desetega otroka v Sloveniji

10 KOMENTARJI

  1. veseli me dejstvo da se polovica priseljenih tujcev izseli v druge države nazaj ! uspešni bomo takrat ko bomo kadre uspeli obdržati doma in težav z izseljevanjem državljanov nebo !

  2. Slovenkam je bolj pomemben standard kot rojevanje otrok. V tem desetletju pa k “nerojevanju” pripomore še slabo ekonomsko stanje, slaba kupna moč…. Čudno, priseljencev slabo ekonomsko stanje nič ne moti, prav tako ne, če si ne more kupiti Apple telefona, šminke, če ne more na liposukcijo. .. in tako dalje, kar mora Slovenka imeti. Tujke imajo drugačne navade kot Slovenke. Sicer je nerojevanje v rodni dobi in nadalje staranje prebivalstva povsem značilno za Evropo. Npr. Nemčija realno vabi tujce v Nemčijo, ker jim manjka delovne sile. Slovenija pa dlakocepi, “tujcev pa ne”.

  3. “Slovencev v Sloveniji vse manj, vsak deseti otrok se rodi tuji materi”

    Da je Slovencev iz dneva v dan manj drži, nikakor pa ne drži, da se vsak deseti otrok rodi tuji materi.

    Vsak drugi do tretji prebivalec Slovenije ni več Slovenec, torej je nemogoče, da bi se le vsak deseti otrok rodil tujerodni materi.

    Razmerje, bi si upal trditi, je bližje obratnemu stanju.

    Pri Slovenkah ima vse prednost pred otrokom, kariera, zabava, užitki in celo avtomobil.

  4. Družina in otroci kot vrednota niso prisotni v naši zavesti.

    Ne mi imamo silno opraviti z temi, ki skrbijo za naše dobro (svoj žep). Žal na zadnjih volitvah nismo premogli dovolj, da bi se končno kaj spremenilo.

    Kaj pa drugi?
    “Edini, ki so, kot kaže, varni pred demografsko katastrofo, so Skandinavci, kar strokovnjaki pripisujejo velikodušnim porodniškim dopustom, stabilnemu gospodarstvu, socialni podpori za starše, urejenemu sistemu, ki staršem olajšuje združevanje posla in družine, ter enakosti med spoloma.”
    Vir: https://www.rtvslo.si/svet/na-enega-novorojencka-tri-smrti-evropi-grozi-demografska-katastrofa/372517

  5. Ja, res je, kaj ugotavlja članek o rojstvih v Sloveniji. Kaj pa naredi Slovenija dobrega za spočetje otroka slovenskim staršem,
    Razpišite se malo o splavu, pa o gender teoriji, pa o nagražnih manipulacijah aktivistov LGBTQ itd.
    Trenutnbo so našim vrlim politikantskim politikom bolj važni muslimaski uskoki na ozemlje Slovenije, Skrbijo se za njihovo nastanitev, njihovo hrano, njigove verske običaje in pazijo, da ne bi bil slučajno kak musliman ožaljen, če vidi križ ali povoha svinsjko mese ali ga seksualno obsede kakna naša deklica, ki nima rute na glavi.

  6. Od leta 1952 do 2016 je bilo v Sloveniji kljub zastonj kontracepciji uradno pobitih 700 000 nerojenih otrok, torej tudi v času bivše Juge, ko sta se predvsem prvorazrednim državljanom cedila med in mleko. Za padec natalitete revščina torej ni kriva, ravno obatno – večja revščina je, več otrok se rodi. Preštejte, koliko otrok imajo danes kljub dobrim pogojem za rojevanje novodobni slovenski bogataši, pa tudi tisti, ki so uspeli od lastnega dela.
    Nekaj od tistih otrok, ki se jih danes pri nas še rodi, je kljub polnemu otroškemu dodatku, predvsem po zaslugi neodgovornih staršev, menda celo lačnih.
    Ostali otroci dobijo še pred vstopom v šolo pametni telefon, da ostalih, tudi povsem nepotrebnih stvari, sploh ne naštevam. A starši bi radi še več in bi vso odgovornost do lastnih otrok prevalili na državljane.
    Je pa res, da naše politike bolj skrbijo tujci kot lastni ljudje, ki kljub sedanjemu ali minulemu delu, životarijo pod pragom revščine.

  7. Imam tri otroke in sem bila ob naznanitvi tretje nosečnosti deležna precej zgražanja, v smislu kako jim bova lahko nudila vse potrebno. Res, nimamo novega avtomobila, živimo v stari hiši, kjer pa je prijetno. Nič nam ne manjka, pa čeprav za marsikoga živimo (pre) skromno. Žal je res tako, da je vse drugo materialno več vredno kot otrok. In to nas bo še kako teplo.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime