Skušnjave v imenu "višjega dobrega", katerim se je vredno upreti

Zapisi nekaterih vidnih posameznikov, da je treba stranpoti Janševe vladavine reševati z nedemokratičnimi prijemi, so me vzpodbudili, da razvijem tezo, ki sem jo postavil v prejšnji kolumni, ko sem opisoval razlike med vzhodom in zahodom Evrope. Tam sem dejal, da so države na Vzhodu v želji vrnitve v normalnost imitirale Zahod ter zaradi prepuščenosti samim sebi razvile institucije, kakor so pač vedele in znale.



To je nujno treba dopolniti z ugotovitvijo Mateja Avblja, da obstaja med denimo Madžarsko, Poljsko in Slovenijo pomembna razlika. Čeprav smo si vsi le približno predstavljali, kako naj bi demokratične institucije izgledale, so na Madžarskem in Poljskem s kontinuiteto presekali, v Sloveniji pač ne.

Politična moč

Razporeditev politične moči v družbi je v politologiji praviloma opisana z dvema komponentama: de iure jo determinirajo politične institucije, de facto pa razporeditev ekonomskih resursov. Obe sta med seboj močno prepleteni in nujno vplivata na politični razvoj družbe. Ta razvoj pa bomo zelo težko označili za popolnoma demokratičnega, če bo katero od komponent obvladoval monopol.

V Sloveniji, kljub nekaterim tako političnim kot ekonomskim poskusom, s temi monopoli še nismo opravili. O tem ne bi izgubljal besed, saj je bilo zapisanega in povedanega že ogromno. Vendarle pa pozivi po nedemokratičnih prijemih ter vsesplošna gonja v zadnjem času kažejo, da se očitno točki preloma počasi približujemo.

Pozivi po nedemokratičnih prijemih ter vsesplošna gonja v zadnjem času kažejo, da se očitno počasi približujemo točki preloma.

Na tem mestu pa bi bilo dobro opraviti globok premislek, kakšen politični razvoj si v prihodnje pravzaprav želimo. Ali bomo ob zrušitvi kontinuitete končno sposobni postaviti pravila igre tako, da se bomo zavezali k varovanju človekovega dostojanstva, ali bomo nadaljevali s škodljivimi vzorci utrjevanja samo enega ali drugega političnega pogleda. Monopol je že po naravi izključevalen in monopola ne zrušiš z novim monopolom, temveč s konkurenco.

Menjava oblasti

Čeprav razumem navdušenje nekaterih politikov nad Madžarsko in Poljsko zaradi tega, ker so s kontinuiteto opravili že pred desetimi leti, pa nikakor ne odobravam tega, da so en monopol enostavno nadomestili z drugim. V Sloveniji si denimo ne želim tega, da bi nad imenovanjem novih sodnikov bdel sodni svet, ki ga vodi žena dobrega prijatelja predsednika vlade, kot se to dogaja na Madžarskem.

Prav tako ni rešitev v izgradnji vzporednih struktur, saj bi te vodile v preveliko polarizacijo že tako majhne Slovenije. Dajmo raje poslušati klice tistih uspešnih mladih, ki jim je vseeno za politične botre, pa želijo v Sloveniji tekmovati tudi v sferi javnega. Zatorej bi morali oblikovati izbirne postopke tako, da bodo vsi lahko tekmovali z idejami in sposobnostmi. Uvedba sistema konkurja za zaposlitve na vseh ministrstvih, kot ga poznajo v evropskih inštitucijah, bi bil že korak v pravo smer.

Vsem tistim, ki v imenu »višjega dobrega« dopuščajo vse prijeme, pa sporočam, da je lepota demokracije ravno v tem, da lahko napake leve politike rešuješ z nihajem v desno ter obratno. Očitno pa je bilo teh nihajev v moderni slovenski zgodovini mnogo premalo, da bi to nekateri lahko ponotranjili oziroma so živeli na previsokih rentah, da bi se zares potrudili.

Če bi si raje vsi prizadevali za enakopravnost ter skrbeli za kontinuiteto menjave oblasti, se danes s primeri Pivec ali Popovič niti ne bi ukvarjali.