Najbolj popularen župnik na spletu, Martin Golob, ni poglaviten razlog večine vernikov za spremljanje maš preko spleta (vir foto: aleteia.si)

“V prvem valu smo dejansko doživeli nekakšen razcvet prenosa svetih maš po spletu, ki jih omogoča tehnika, vendar se je pokazalo ne samo pri nas, ampak tudi v tujini, da so te spletne maše v veliko večjem številu spremljali tisti, ki hodijo občasno k maši, kot tisti, ki hodijo redno. Se pravi: več tistih, ki hodijo manj kot enkrat na mesec, kot tistih, ki hodijo vsako nedeljo.”

To je bil eden izmed argumentov, s katerimi je ljubljanski nadškof Stanislav Zore utemeljeval (kasneje prilagojeno) odločitev škofov, naj duhovniki “ne prenašajo svetih maš po spletu”. 

Pustivši ob strani vprašanje, kaj je narobe s spletnim nagovarjanjem “občasnih” udeležencev svetih maš (s tem so se ukvarjali naši komentatorji), smo v naši anketi preverjali resničnost trditve – torej, ali so ti res spletne maše spremljali v veliko večjem številu od t.i. jedrnih, recimo jim poglobljenih kristjanov, ki se sicer maš udeležujejo redno?

Odgovori rednih obiskovalcev verskih obredov so pokazali, da jih je maše po digitalnih kanalih v času prvega vala epidemije redno (tedensko) spremljalo štiri petine. Zgolj štirje odstotke je takih, ki maš na tak način sploh niso spremljali. Dve tretjini rednih spremljevalcev svetih maš je to počelo preko spletnih prenosov. Za veliko večino je bila ta možnost “zelo pomembna”. 

Sicer je bilo to mogoče sklepati že po množičnem odzivu vernikov, tudi nekaterih eminentnih imen med slovenskimi katoliškimi laiki, a naša anketa potrjuje, da velika večina katoličanov, rednih obiskovalcev verskih obredov, prvotnega navodila škofov svojim duhovnikom, naj po zaprtju cerkva v drugem valu epidemije maš ne prenašajo po spletu, ni sprejela z odobravanjem.

Argumenti škofov niso prepričali dobrih 60 odstotkov sodelujočih rednih obiskovalcev maš, nadaljnjo četrtino so jih prepričali delno, 14 odstotkov pa je škofom prikimalo.

Resda je bilo še več skeptikov med občasnimi obiskovalci maš (enkrat mesečno ali redkeje), a druga vprašanja kažejo, da spletni prenosi niso največ pomenili tem, temveč ravno jedrnim katoličanom, če tako imenujemo tiste, ki v cerkev zahajajo redno.

Za uporabo digitalnih kanalov za redno spremljanje maš med zaprtjem cerkva se je odločilo 80 % jedrnih katoličanov, dobra desetina je to počela občasno, 6 % izjemoma in 4 % nikoli.

Med manj rednimi obiskovalci obredov pa jih  je redno maše spremljalo le dobrih 20 odstotkov, deset odstotnih točk več je bilo občasnih spremljevalcev, 17 % je to počelo izjemoma, tretjina pa nikoli.

Ko gre za izbiro digitalnega kanala, je med 847 rednimi katoličani, sodelujočimi v naši anketi, prevladoval svetovni splet. Le dobrih 30 % jih je verske obrede pretežno spremljalo po televiziji ali radiu. Dvajsetina je spremljala spletne prenose iz svoje župnije, približno toliko prenose župnika Martina Goloba, četrtina je izbirala med prenosi iz različnih župnij, slabih 5 % sodelujočih pa je bilo kljub lockdownu pri mašah osebno prisotnih.

Med manj rednimi obiskovalci verskih obredov jih je televizijo za medij spremljanja maš pretežno uporabljalo slabih 40 %. 17 % je maše spremljalo preko spleta iz lastne župnije, 18 % se je pridružilo spletnim mašam Martina Goloba in prav toliko je spremljalo prenose iz različnih župnij.

Spletni prenos iz lastne župnije je potekal pri slabi polovici sodelujočih vernikov. 40 % teh je mašo na spletu spremljalo iz domače župnije, slaba četrtina preko televizije, petina iz različnih župnij in dobra desetina maše Martina Goloba.

Redni obiskovalci do spletnih maš pristopali bolj slovesno

Koliko je torej možnost spremljanja verskih obredov preko spleta pomenila bolj in manj rednim vernikom, kar se tiče obiska cerkva?

Kot kažeta spodnja primerjalna grafa, so razlike očitne. Mnogo več torej rednim, kot občasnim oz. redkim obiskovalcem spletnih maš.

Klik za povečavo

“Jedrni kristjani” so k spletnim prenosom pristopali tudi precej bolj odgovorno in poglobljeno od ostalih. 78 % jih je pristopilo slovesno, s celotno družino in so bili pred ekranom navzoči ves čas maše. Takšnih je bilo pri manj rednih kristjanih le dobra četrtina. Tretjina je med mašo opravljala tudi druga opravila, 41 % pa jih je spremljalo le posamezne izseke.

Škofje za večino neprepričljivi

Med 1035 sodelujočimi verniki v naši anketi jih kar 63 % ni sprejelo utemeljitve škofov, zakaj spletni prenosi maš niso na mestu. Za slabo petino so bili argumenti škofov delno prepričljivi, za 14 odstotkov pa povsem.

Več kot dve tretjini sodelujočih je tudi prepričanih, da so škofje popustili zaradi pritiska vernikov. Da so spoznali svojo zmoto jih meni 14 %, slaba desetina je prepričanih, da so popustili pod pritiskom duhovnikov, približno toliko jih meni, da so v ozadju drugi razlogi.

Pa so škofje s takšnimi spreminjajočimi se stališči izgubili zaupanje vernikov? Nekoliko manj med rednimi obiskovalci maš kot med ostalimi, kažejo naši odgovori.

Na 57 % vprašanih “jedrnih kristjanov” takšne odločitve, ko gre za zaupanje v slovensko škofovsko vodstvo, nimajo vpliva. Slaba tretjina jih škofom zaupa manj, 12 % pa celo več. Med “nerednimi” kristjani je nekoliko višji delež tistih, ki škofom zaradi spreminjajočih se odločitev zaupajo manj.

Komu torej znotraj Cerkve verniki zaupajo?

Na koncu smo sodelujoče katoličane še prosili, da na lestvici od 1 do 5 izrazijo svoje zaupanje v različne akterje znotraj katoliške cerkve.

Zaupanje v vse je v povprečju višje med “jedrnimi kristjani” kot tistimi, ki notranjost cerkva vidijo bolj poredko.

Prvi najbolj zaupajo katoliški Cerkvi kot celoti (povprečje 3,74) drugi pa lokalnem župniku (3,22).

Domači župnijski duhovnik je, takoj za vesoljno Cerkvijo, na drugem mestu zaupanja tudi pri rednih obiskovalcih maš (3,66), s praktično enakim povprečjem pa papež Frančišek (3,62). Slednji je med nerednimi udeleženci maš na drugem mestu (3,12) in nato Cerkev, ki jo vodi (2,87).

Šele nato pri nedeljnikih in nerednih pride na vrsto lokalni škof (3,34 in 2,83). Povprečno zaupanje v Slovensko škofovsko konferenco je pri prvih 3,21, pri drugih pa 2,48. Najmanj pa eni in drugi zaupajo državi Vatikan (3,02 in 2,21).

Lokalnemu župniku “povsem zaupa” 44 % sodelujočih jedrnih kristjanov, “bolj zaupa” pa nadaljnjih 32 %).

Papežu Frančišku “povsem zaupa” 42 % jedrnih kristjanov, “bolj zaupa” pa nadaljnjih 35 %.

Razkorak pa je pri vprašanju “sploh ne zaupa” – lokalni župnik je povsem brez zaupanja pri 2 % svojih rednih obiskovalcev maš, medtem ko papežu Frančišku povsem ne zaupa skoraj 5 % jedrnih vernikov. Lokalnemu škofu sicer še nekaj desetink odstotka več, kar dobra petina rednih obiskovalcev spletnih maš pa ne zaupa Slovenski škofovski konferenci (8 % “povsem ne zaupa” in 13 % “bolj ne zaupa”)

Glede na škofijo, iz katere prihajajo verniki, pri vprašanju zaupanja v različne cerkvene akterje in tudi na splošno ni bistvenih razlik.

S starostjo pa močno narašča delež tistih, ki prenose maš spremljajo po spletu (od 18 % pri mlajših od 30 let do 60 % pri starejših od 65 let). Med najstarejšimi je tudi najvišji, 20 % delež tistih, ki menijo, da so škofje odločitev glede spletnih maš spremenili, ker so spoznali svojo zmoto, obenem pa so te odločitve v tej skupini najmanj “škodile” zaupanju škofom (zgolj petina jih zaupa manj).

Pri vprašanju zaupanja v različne cerkvene akterje pa starost ne igra bistvene vloge.

8 KOMENTARJI

  1. Potrpite, ne se hecat z varnostjo. Izboljšati je treba vzgojo otrok, zlasti bodočih mater, kot domačih-prvih vzgojiteljic. Tu nas prkašajo… popolnoma. Kdor pa jih množično sprejema ilegalce, krši lastno zakonodajo in je že sprejel kot dejstvo, da je nd svojo vero obupal in išče pomoč drugih verstev, ki jih prinašajo versko/ekonomski migranti – misijonarji. Vse je zvodenelo, to je glavni vzrok. Eno se dovori, drugo pa dela.
    Priklon pa dobrim duhovnikom, ki so skoraj mučeniki v tem vzdušju. Pojdimo za njimi, oni ne rabijo “pomoči” “misijonarjev”. Ostali naj priznajo, da so že tam in ali le še nimajo kje biti…
    Odločijo naj se za ali proti.

    • Če poznate kakšni so pogoji da je nek greh smrtni greh, si boste zlahka odgovorili. Sicer pa ne uporabljajte besed, katerih pomena ne poznate, da se ne boste po nepotrebnem zapletali.

  2. Tisti, ki zmoremo in znamo moramo moliti za vse tiste, ki so v anketi omenjeni.
    Sicer pa je bilo rečeno, da se naj ne bojimo ker Kristusova cerkev do konca sveta ne bo propadla.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime