Škofje morajo biti zelo pozorni pri razločevanju, da bodo imeli v prihodnosti številne duhovnike

Janez : osebni odnos z njim - na tem področju imam pa jaz težave. Ne vem dobro kaj si naj pod osebnim odnosom predstavljam. Sem brala izpoved redovnice, njen odnos do Jezusa, bi si upala trditi, je bil erotičen, tega pa jaz nočem.

Župnik je bil prvi na vasi, bil je gospod, to je bil izjemno spoštovan poklic. Med ljudmi je veljalo; gospoda poslušajte, ne glejte njegovih dejanj, o gospodu naj se ne govori nič slabega. Matere so bile izjemno ponosne, da jim je uspelo sina spraviti na tako pomembno mesto, menim, da je bila vera marsikje drugotnega pomena. Seveda tudi tukaj ne gre posploševati, je pa dejstvo da je množičnost tega poklica med njih zaneslo tudi marsikaj slabega. Jaz mislim, da je čas za tak duhovniški poklic, kot je bil v preteklosti, mimo. Vprašanje je, kaj danes ljudje potrebujemo! Spoved je zakrament, je pa tudi razbremenilni pogovor in talenta za to delo duhovniku ne da posvečenje. Tudi talenta za govorništvo ne da posvečenje in tudi talenta za gospodarno vodenje župnije ne. Oni sami bi morali med seboj odkriti talente, ki jih imajo. Danes je mobilnost povsem drugačna in tudi duhovniki z vsemi svojimi talenti lahko gredo tja, kjer bodo naredili največ dobrega. Da ljudje v tem zmedenem svetu potrebujejo (potrebujemo) kompas, je najbrž vsakemu jasno.

V mojih mladih letih smo za mašo porabili 3 ure. 2 uri za pot in eno uro za mašo. Če si danes vzameš 3 ure časa, lahko greš k maši skoraj kamorkoli. Povem pa naj, da smo se na tej poti temeljito naklepetali. Ni bil obisk maše samo močna vera nas vseh, zelo pomemben element je bilo tudi druženje, pa dan drugačen od drugih. Včasih se od ljudi preveč zahteva. Eni radi "filozofirajo" drugi so bolj praktični, smo si pač različni.Še ena šala: Včasih malo molim, pa kaj dobrega naredim, sicer ne vem ali po smrti kaj je, če pa je, mi bo pa kakšna molitvica hudičevo prav prišla.

Imam eno zanimivo izkušnjo. Sem enkrat v času korone komentiral po nekem forumu, dokaj normalnem, sicer bolj levem kot desnem, predvsem pa nenaklonjenem takratni vladi. Sem zagovarjal nek vladni ukrep in nisem prišel daleč. Ne toliko zardi tega, ker niso marali Janše, pač pa, ker vedno najdejo nek argument proti, stvari pa tudi niso črno-bele.
In enkrat drugič, ko sem videl, da kot zagovornik kakšnega vladnega ukrepa ne pridem nikamor, sem preprosto napisal: "Jaz kot katoličan mislim (tako pa tako)..." in potem še kakšno povezavo do mnenja duhovnika, ki se je nanašalo na temo v forumu. Ja, je bil tudi kakšen primitivizem, po večini skepsa do institucije, o Jezusu nič negativnosti, znanje slabo in izkrivljeno. Bolj poslušal kot moraliziral. Nisem točno vedel, ali naj jim še kdaj kaj napišem, sem jih vprašal pa so bili za.

Takrat sem dobil občutek, da sodobna družba je žejna Kristusa, čeprav sploh ne izgleda. Problemi ki so, so pa precej tudi v nas katoličanih.

Thor: Najprej, ni vse v družinah, je pa veliko, to se strinjam, sploh iz vidika če te družine sploh ne slišijo pravega katoliškega nauka :) Tradicijo katolicizma je na žalost velika večina duhovnikov (z sicer številnimi svetlimi izjemami!) zavrgla oz. vsaj res krepko oklestila, in iz ambonov katoliških načel ne pridiga več oz. so povedana tako, da nobenega ne ''prizadenejo''.

Potem, glede težave na Teof je pač težava, da na to podlago več kot očitno 'furajo' neko skrajno liberalno/progresivno obliko formacije. Pred časom smo imeli zelo žalosten primer še ''svežega'' novomašnika, ki je po vsega 5 (!) letih ''obupal''. Kakšna je formacija mladega duhovnika na Teof, kaj sliši, kako mu je duhovniško poslanstvo predstavljeno, da takoj obupa, ne vem. Nič ne obsojam, ampak nekaj ne štima, formacija je očitno narobe zastavljena. Morda bi se morali ozreti po kakšnih bolj uspešnih semeniščih v tujini?

Pri Hrvatih NI vse idealno. Ampak več kot očitno imajo vseeno bolj zdravo bazo v njihovih semeniščih, v njihovih družinah in župnijah in nasploh v tem kako živijo in podajajo vero.

Kar se tiče članka in tega, da navaja nagovor bivšega papeža: Hrvati so Benedikta XVI. sprejeli bolj toplo kot Slovenci (Hrvate je btw. tudi obiskal), ki jim prejšnji papež ni bil po godu, vedno sem imel takšen občutek. Benediktovih teološko-pastoralnih poudarkov naše vodstvo Cerkve na Slovenskem nikoli ni vzelo za svoje in je čakalo na 'spremembo'. Sedaj spremembo že imamo 10 let ampak v Cerkvi na Slovenskem rezultatov še vedno ni. In čaka se na nove še večje 'spremembe'.

Največja težava pa je - če se delno spet navežem, na Benediktovo sporočilo – da gre tu za suvereni, samostojni vpogled posameznega škofa. Pri nas preko SŠK vse 'fura' Ljubljanska nadškofija in posamezni škofje sploh nimajo nobene avtonomije. Zato je v Sloveniji - v primerjavi z tujino – ogromna težava, da vse zapeljujemo skrajno liberalno/progresivno, ker tako zahteva Ljubljana; alternativne opcije pa nimamo in če je bila izbrana pot napačna bo toliko težje omiliti posledice napačnih odločitev. V tujini, kjer imaš velika odstopanja po škofijah, od izrazito konservativnih do izrazito liberalnih, lahko na nivoju države vsaj vidijo kako kaj deluje in kje so kakšni rezultati. Pri nas pa vse po istem (skrajno progresivnem) kopitu …

a je morda naloga duhovnikov tudi odganjati vernike, ki ne hodijo redno k spovedi?

45 novomašnikov imajo letos na Hrvaškem, pa so tudi del zahoda?! Slovenija ima letos 3 novomašnike in vsako leto tako, je res vsega kriv 'utrujen zahod'?!

Kaj delajo Hrvatje drugače v primerjavi z ljubljansko teološko fakulteto?

Ljubljana se gre očitno filozofski elitizem, Hrvatje pa raje poučujejo vero..

Da je vera v Jezusa težka? Težko je le življenje brez Jezusa!

Je pa res, da duhovniki in škofi Jezusa bolj skrivajo kot odkrivajo. Samo za primer, razvpitega polagalca ploščic še sedaj ne morejo imenovati satanist, saj njegova umetnost izvira iz pokvatjene spolnosti.