Prostovoljstvo gasilstvo v Pomurju raste z mladimi

V demografsko najstarejši slovenski regiji se je delež mladih v gasilskih vrstah v desetletju povečal s 15 na okoli 20 odstotkov.

V Pomurju je delež prebivalcev, starih od 0 do 14 let, najnižji v državi. Leta 2024 je imela regija tudi negativen skupni prirast prebivalstva. Kljub temu se kaže drugačen trend: med prostovoljnimi gasilci je mladih vedno več.

V pomurskih gasilskih organizacijah je danes evidentiranih več kot 4.500 mladoletnih članov, kar predstavlja približno petino vsega članstva. Pred desetimi leti je bil njihov delež okoli 15-odstoten. Medtem ko se številna društva borijo, da bi k sebi pritegnila mlade, ter tekmujejo s telefoni, športom in drugimi obšolskimi dejavnostmi, gasilskim domovom to očitno še vedno uspeva. Mladim ponujajo prostor druženja, pripadnosti in odgovornosti.

Medtem ko se številna društva borijo, da bi k sebi pritegnila mlade, ter tekmujejo s telefoni, športom in drugimi obšolskimi dejavnostmi, gasilskim domovom to očitno še vedno uspeva.

Več kot 4.500 mladih v pomurskih gasilskih vrstah

Mladi predstavljajo približno petino vsega članstva. Zanimiv je predvsem razvoj v zadnjem desetletju. Predstavniki pomurskega gasilstva so za Vestnik navedli, da je danes mladih že okoli 20 odstotkov, medtem ko jih je bilo pred desetimi leti okoli 15 odstotkov.

Rast mladinskega gasilstva je še posebej zanimiva, saj demografska slika regije kaže precej drugačno podobo. Pomurje ima najstarejše prebivalstvo med vsemi slovenskimi statističnimi regijami. Leta 2024 je bila povprečna starost prebivalcev 46,9 leta, medtem ko je slovensko povprečje znašalo 44,3 leta. Le 12,8 odstotka prebivalcev Pomurja je bilo mlajših od 15 let, kar je bil najmanjši delež med vsemi slovenskimi regijami. Nasprotno je bilo starejših od 64 let 25,5 odstotka, največ v državi. Na sto otrok, mlajših od 15 let, je tako prišlo skoraj 200 prebivalcev, starih 65 let ali več.

Tudi naravno gibanje prebivalstva ni ugodno. Leta 2024 se je rodilo 6,8 otroka na tisoč prebivalcev, umrlo pa je 13 ljudi na tisoč prebivalcev. Naravni prirast je zato znašal –6,2 na tisoč prebivalcev. Regija je v enem letu skupno izgubila 487 prebivalcev.

Prav zato je več kot 4.500 mladih gasilcev pomemben podatek. V regiji, kjer je otrok razmeroma malo, gasilskim društvom uspeva pritegniti mlade in jih povezati z lokalno skupnostjo.

To se lepo pokaže tudi na primeru Gasilske zveze Ljutomer, ki povezuje 28 društev. V začetku avgusta 2026 je imela 2.804 aktivne člane, med njimi približno 650 mladih. Mladi tako predstavljajo skoraj četrtino njenega članstva. Toda stanje ni povsod enako. Nekatera društva imajo številčne in dejavne mladinske skupine, druga se spoprijemajo z upadanjem zanimanja. Po besedah poveljnika Gasilske regije Pomurje Mateja Miholiča je ena ključnih razlik prav v tem, ali društvo z mladimi dela načrtno skozi vse leto.

Pomembne so tudi letošnje dejavnosti. Na regijskem kvizu gasilske mladine leta 2026 je sodelovalo kar 73 tekmovalnih enot pionirjev, mladincev in pripravnikov. Tekmovanje je 21. marca potekalo na Osnovni šoli Kapela.

Gasilska zveza Slovenije je letos objavila tudi razpis Junaki prihodnosti, namenjen razvoju novih pristopov za vključevanje in ohranjanje mladih v gasilstvu. Na razpis je prispelo 31 pravočasno oddanih vlog. Tudi to kaže, da mladinsko gasilstvo ni samoumevno, temveč zahteva načrtno delo društev in mentorjev.

Prostovoljno gasilstvo je ena največjih organiziranih skupnosti v Sloveniji. Po poročilu Gasilske zveze Slovenije za leto 2024 je bilo 31. decembra 2024 v prostovoljnih in prostovoljnih industrijskih gasilskih društvih vključenih 175.139 članov in članic. Med njimi je bilo 51.245 članov, starih od 6 do 18 let.

Gasilstvo, kjer lahko otrok pripada

Otrok pogosto v društvu že pozna prijatelja ali sošolca. Morda so bili gasilci že njegovi starši ali stari starši. Vendar so razlogi, zaradi katerih otroci pri gasilcih vztrajajo, veliko globlji.

Poveljnik Gasilske regije Pomurje Matej Miholič in predsednik regijske komisije za mladino Dominik Bunderla med najpomembnejšimi omenjata druženje, zanimive dejavnosti in željo pomagati drugim. Pomembni so tudi ekipni duh, občutek pripadnosti ter zavest, da se mladi učijo znanj, s katerimi bodo nekoč lahko pomagali človeku v stiski.

Miholič in Bunderla poudarjata, da dober mentor otroka ne uči samo gasilskih veščin. Pomaga mu graditi odnose, samozavest, odgovornost in pripadnost. Tekmovanja so pomembna motivacija, vendar po mnenju sogovornikov ne smejo biti edini cilj. Pomembni so tudi delavnice, tabori, igre in druge dejavnosti, pri katerih otroci sodelujejo in med seboj gradijo zaupanje.

Gasilsko društvo je lahko tudi pomemben prostor za otroke, ki v šoli nimajo veliko priložnosti, da bi se izkazali. Tu lahko najdejo precej drugačno vlogo. Nekdo je dober pri praktičnih nalogah, drugi zna povezati in spodbujati ekipo, tretji se lahko izkaže pri orientaciji ali znanju prve pomoči. Na to opozarja tudi Monika Vogrinec iz Gasilske zveze Gornja Radgona.

Gasilstvo v Pomurju mlade pritegne zaradi skupnosti, občutka pripadnosti in spoznanja, da imajo v skupini svojo vrednost ter da je njihov prispevek pomemben.

Tak način dela ima tudi širši namen. Gasilska zveza Slovenije ob letošnjem projektu Junaki prihodnosti poudarja, da mladi ob mentorjih, vajah in prvih odgovornostih spoznavajo pripadnost, sodelovanje in skrb za druge. Med mladinskimi programi niso le tekmovanja, ampak tudi usposabljanja in pridobivanje praktičnih znanj. Programi GZS vključujejo tudi prvo pomoč, požarno preventivo, spoznavanje gasilskih vozil in opreme ter sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Zgovorna je tudi nekoliko starejša izkušnja z mladinskega tabora v Gornji Radgoni. Mladi so leta 2019 povedali, da računalnika niso pogrešali, saj je bilo med vrstniki dovolj druženja in aktivnosti. Med njihovimi odzivi je bilo tudi spoznanje, da gasilstvo pokaže pomen prostovoljstva in pomoči drugim.

Gasilstvo v Pomurju mlade pritegne tudi zaradi skupnosti, občutka pripadnosti in spoznanja, da imajo v skupini svojo vrednost ter da je njihov prispevek pomemben. Gasilski dom tako ostaja eden od prostorov, kjer se že pri otrocih oblikujeta odgovornost in pripravljenost pomagati drugemu.