Veselje do prihodnosti

Sestavlja se nova desna vlada. Medtem Slovenija preživlja še zadnje šoke Golobovega ekstremno levega plesa, ki je Slovenijo pahnil v vsesplošni in večplastni kaos.

Proračun je globoko v negativnih številkah. Gospodarska rast, s katero se hvali Golobova vlada, temelji izključno na državni potrošnji in mednarodnem zadolževanju, medtem ko proizvodnja in izvoz drastično padata. Državni socialistični zdravstveni sistem je bankrotiran in ni sposoben servisirati najosnovnejših potreb državljanov. Trenutni zdravstveni sistem ni več javen, saj ni dostopen vsem enako; je pa povsem državen in je v vojni z zdravniki in izvajalci zasebniki.

Diplomacija brez kompasa

Mednarodno se je Slovenija povsem izgubila. Medtem ko se zahod hitro pobira in obrača vstran od norega 'woke' obdobja zadnjih 16 let, Golobova ekstremna vlada, skupaj z osamelo Sanchezovo Španijo in Irsko deluje kot zadnja trdnjava marksizma in propadlega pogleda, da naj bi bila človeška zgodovina zgodovina razrednega boja.

Namesto da bi se povezovali z regijo, je Golobova vlada iz naših sosedov delala nasprotnike. Namesto da bi izpolnjevali mednarodne obveznosti, je Golob raje lagal zvezi NATO in izpuščal priložnosti za financiranje iz evropskih sredstev – s tem namreč pride tudi mednarodni nadzor.

Namesto da bi se povezovali z regijo, je Golobova vlada iz naših sosedov delala nasprotnike.

Videz vseh teh neumnosti pa so popravljali s še več neumnostmi – Tanja Fajon in kompanija so se šli diplomatski turizem; posvajali so opice po državah Afrike in centralne Azije, s katerimi Slovenija nima pravzaprav nobene povezave; priznavali so Palestinske teroriste ter s tem uničevali odnose z zavezniki, ki so nam stali ob strani, ko nam je bilo najhuje. Vse to je samo vrh ledene gore te do sedaj najbolj škodljive in ekstremno leve vlade, katere cilj je bil ponovna uvedba jugoslovanskega socializma.

Zato ni čudno, da mnogi volivci na sredini in desni sredini začetke tega mandata doživljajo z mešanimi občutki, saj razumejo, da nova (desna) vlada prevzema Slovenijo v povsem razsutem stanju. 

Čas za nov začetek

Ampak sedaj ni čas za obupovanje in malodušje zaradi finančnega, gospodarskega, družbenega in moralno/etičnega pogorišča, ki je ostalo za to vlado. Sredinski in zmerno desni volivci smo lahko veseli. Kajti to pogorišče je pogorišče socializma, ki je prvič propadel v Jugoslaviji, sedaj pa je ponovno propadel še v Sloveniji. Vsi projekti te vlade so padli v vodo – ker socialistični, državni, projekti vedno propadejo. Ker država nikoli ne more biti tako učinkovita kot so učinkoviti državljani zasebniki.

Sredinski in zmerno desni volivci smo lahko veseli.

Slovenskim levim ekstremistom, ki so volili Goloba, SD in Levico je tako ostalo pogorišče. Mi demokratični Slovenci pa se veselimo poti v svobodo. Nam kaže vektor navzgor; nam kaže vektor naprej, v boljši jutri in boljšo prihodnost. Prihodnost je obetavna. Po 81 letih je končno prišla vlada, v kateri ne bo niti ene leve stranke. 

Socialisti se nimajo česa veseliti, saj je socializem propadla realnost. Kako to vem? Socializem pomeni, da so proizvodna sredstva v družbenih rokah. Zadnja štiri leta nismo gledali nič drugega kot krajo ogromnih količin denarja iz rok ustvarjalnih zasebnikov in pretok teh sredstev v roke ekstremno levih državnih birokratov. 

Kajti to pogorišče, ki ga vidimo sedaj je pogorišče socializma, ki je prvič propadel v Jugoslaviji, sedaj pa je ponovno propadel še v Sloveniji.

Generacijska menjava v slovenski politiki

Zadnje volitve so razkrile še dve zelo pomembni stvari, ki lahko trenutne leve ekstremiste skrbita bolj kot karkoli drugega. Prva je ta, da mlada generacija pospešeno voli za zmerno desne stranke, medtem ko so ekstremnim levičarjem bili bolj naklonjeni na zadnjih volitvah upokojenci. Čez štiri leta bo demografska slika Slovenije bistveno drugačna. Ali če sem povsem konkreten. Na leto se v Sloveniji rodi okoli 17.000 ljudi, umre pa jih 21.500. Torej se na leto v Sloveniji zamenja skoraj 40.000 ljudi. V štirih letih do naslednjih volitev to pomeni med 150 do 160 tisoč ljudi.

Druga je pa ta, da propaganda več kot očitno ni vsemogočna. Kako naj drugače razložimo to, da so se mladi volivci tako množično odločili za slovenstvo in osebno svobodo ter proti idejam internacionalnega socializma – kljub temu, da ekstremni levičarji že 81 let v svojih rokah trdno držijo vse vzvode družbene indoktrinacije – šolstvo, kulturo in medije. Mladi so več kot očitno dojemljivi za ideje domoljubja in prostega trga in zavračajo ideje socializma, ekstremno levi del pa izgublja še orodja indoktrinacije, ki je vzdrževala neznanstvene ideje socializma pri življenju. Tako začnemo dobivati obrise politične katastrofe za skrajno levi pol, ki bo najverjetneje trajno spremenila slovensko politično krajino v nekaj, kar je mnogo bolj podobno srednji Evropi.

Tako lahko sklenemo, da sredinske in zmerno desne volivce čaka lepša prihodnost in Slovenija, ki je bolj po naši meri – to je po meri osebne ekonomske svobode in na njej temelječe meritokracije. Zatorej stopimo skupaj pogumno naprej in ne pozabimo, kaj je tisti pravi, švicarski (zahodno-civilizacijski) cilj: svoboda posameznika. Temelj svobode posameznika pa je v prvi vrsti in največji meri njegova ekonomsko gospodarska svoboda in osebna avtonomija od centralne oblasti.

Ne pozabimo, kaj je tisti pravi cilj: svoboda posameznika.