V Evropi se bomo spominjali žrtev totalitarnih in avtoritarnih režimov

Leta 2009 je Evropski parlament 23. avgust določil za evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, od leta 2012 pa ga uradno zaznamujemo tudi v Sloveniji. Dan bodo z več pietetnimi dogodki zaznamovali tudi v Študijskem centru za narodno spravo. Večina teh bo že v petek, 21. avgusta, tudi sv. maša in akademija, na kateri bo zbrane nagovorila ministrica za kulturo dr. Ignacija Fridl Jarc.

Verjetno najhujša totalitarizma v zgodovini

V resoluciji je Evropski parlament aprila 2009 obsodil vse totalitarne in avtoritarne režime. 23. avgust je bil za evropski dan spomina izbran, ker je bil na ta dan leta 1939 podpisan pakt Ribbentrop-Molotov o nenapadanju in razdelitvi interesnih območij med nacistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo, katerim sta vladala verjetno najhujša totalitarizma v zgodovini. Tako vsaj jih je leta 2010 opisal tedanji predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek. Trije totalitarni režimi 20. stoletja naj bi po svetu povzročili več deset milijonov žrtev.

Datum je povezan tudi z dogajanjem v številnih evropskih državah v 80. letih prejšnjega stoletja, saj so na ta dan prirejali demonstracije, na katerih so opozarjali na sovjetske zločine in kršitve človekovih pravic. Tako imenovani »dan črnega traku« je vrhunec dosegel leta 1989, ko so se protesti razširili na baltske države. Na Baltsko pot je tedaj skupaj stopilo dva milijona ljudi, ki so protest proti sovjetski okupaciji izrazili s podajanjem rok in ustvarili človeško verigo.

Parlament ni zmogel potrditi resolucije

Izbiro 23. avgusta kot dneva spomina je leta 2008 predlagala Praška deklaracija o evropski zavesti in komunizmu, ki so jo med drugim podpisali Vaclav Havel (Češka), Joachim Gauck (Nemčija) in Lukasz Kaminski (Poljska). Obenem so pozvali k vseevropski obsodbi komunističnih zločinov. Septembra tega leta je 409 poslank in poslancev Evropskega parlamenta podpisalo deklaracijo o razglasitvi 23. avgusta za Evropski dan spomina na žrtve stalinizma in nacizma, leto pozneje pa je bila z veliko večino izglasovana še Resolucija o evropski zavesti in totalitarizmu. Tudi ta je članice EU pozvala, naj prevzamejo dan spomina na žrtve totalitarizmov.

V SDS so sicer večkrat predlagali, da bi resolucijo izrecno podprl tudi državni zbor, prvič že kmalu po njenem sprejetju v Bruslju v letu 2009. To je bilo tudi leto grozljivega odkritja pri Laškem, ko so v tamkajšnjem rudniškem jašku v Hudi jami odkrili več kot 1.400 trupel žrtev nasilja povojne komunistične oblasti. 

A v parlamentu so se leta 2009 večinsko zmogli le seznaniti z obstojem dokumenta, torej evropske resolucije. Še dvakrat so v SDS poskusili leta 2015, nato pa še leta 2019, ko se je zaustavila na pristojnem parlamentarnem odboru, in leta 2021, ko je bil predlog deklaracije zavrnjen s tesno večino 45 proti 42 poslanskih glasov.

Simbolno je tretja vlada Janeza Janše nato leta 2022 razglasila 17. maj za dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Po njegovi ukinitvi v času Roberta Goloba ga je ponovno razglasila letos, ko se je ponovno zavihtela na oblast. Vse bolj otipljiva je z novo vlado postala tudi možnost, da bi žrtve komunističnega nasilja med in po drugi svetovni vojni po več kot 80 letih končno dobile tudi svoje grobove, svojci pa spomin nanje.

Od celic na Beethovnovi do ljubljanske stolnice

Študijski center za narodno spravo ob letošnjem dnevu pripravlja več spominskih dogodkov. V Ljubljani se bodo udeleženci ob 17.45 zbrali pred ameriškim veleposlaništvom na Prešernovi ulici, kjer bodo pred spominsko tablo položili venec. Nato bodo pot nadaljevali do Beethovnove ulice, kjer bodo venec položili pred zaporniške celice, in do Kongresnega trga, do spomenika žrtvam vseh vojn.

Ob 18. 30 bo v ljubljanski stolnici sv. maša, ki jo bo ob somaševanju daroval pomožni škof in generalni vikar Franc Šuštar. Sledila bo akademija, na kateri bo slavnostna govornica ministrica za kulturo dr. Ignacija Fridl Jarc.

Še pred tem bodo dopoldne ob 11.00 v nekdanjih zaporniških celicah na Beethovnovi ulici 3 odprli razstavo avtoric Jelke Piškurić in Mateje Čoh Kladnik, na katerem bosta zbrane nagovorila minister za pravosodje Mihael Zupančič in direktor Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomaž Ivešić.