Jankoviću po 20 letih rdeči karton?

»Rezultat na referendumu ni konec zgodbe. Referendum nikoli ni bil naš edini cilj, bil je začetek. Začetek prebujanja Ljubljane. Začetek pogovora o tem, kako se vodi naše mesto. Začetek povezovanja ljudi, ki že dolgo čutijo, da Ljubljana postaja vse dražja, vse bolj tuja in da se o njej odloča brez njih,« je po lokalnem referendum poudaril Klemen Fajs iz civilne iniciative Za Ljubljano. Župan na vprašanje, kako komentira, da ga je prišlo podpret tako malo ljudi, ni želel neposredno odgovoriti. Je pa ocenil, da je šlo za zlorabo referenduma.

V nedeljo je v Ljubljani potekal lokalni referendum – Ljubljančanke in Ljubljančani so odločali o parkirnem odloku, ki ga pravzaprav ni bilo več. Župan Zoran Janković je namreč odlok umaknil, takoj ko se je izkazalo, da so pobudniki referenduma zbrali dovolj podpisov. Ali je to pravno dopustno, je sicer vprašljivo. Janković pravi, da je – tako naj bi ocenili pravni strokovnjaki v svojem mnenju, med njimi Ciril Ribičič, Franci Grad in Igor Kavčič.

Po drugi strani so v iniciativi CILJ prepričani, da umik ni pravno dopusten. Na ustavno sodišče so zato vložili pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa o njegovem umiku. Kot smo že pisali, je na podlagi zakona o lokalni samoupravi odlok možno umakniti zgolj v primeru neustavnosti, nezakonitosti ali neskladnosti. Zanimivo bo videti, kaj bo reklo ustavno sodišče.

Zakaj je Janković odlok umaknil, si lahko vsak razlaga po svoje. Sam je med drugim pojasnil, da se mu zdi škoda milijon evrov porabiti za referendum, saj bi ga lahko kako drugače. Mnogi pa so mnenja, da se je župan ustrašil javnega mnenja. Kot je večkrat poudaril tudi sam, naj bi bil to bolj referendum proti njemu kot pa proti parkirnemu odloku. Verjetno je imel prav. S tem ko je umaknil odlok, si je prav gotovo zagotovil nekoliko nižjo udeležbo – večkrat je namreč izpostavil, da se glasuje o nečem, česar sploh ni. Tudi v resnici pa se z zavrnitvijo odloka na referendumu ne bi kaj dosti spremenilo, ta bi bil zadržan zgolj do volitev, ki bodo novembra letos.

Referendumsko vprašanje se je glasilo: »Ali ste za to, da se uveljavi 4. člen odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o urejanju prometa v Mestni občini Ljubljana, ki uvaja ureditev parkiranja v območjih sosesk (15.a, 15.b in 15.c člen), ki ga je Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejel na seji dne 23. 3. 2026?« Pobudo za referendum so med drugim podprle iniciativa Tržnice ne damo, Koalicija iniciativ proti sežigalnici v Ljubljani, Iniciativa za ohranitev Plečnikovega stadiona, organizacija Alpe Adria Green, iniciativa Križank ne damo in gibanje Mi smo Ljubljana. Med zbiranjem podpisov so pobudnike referenduma podprle tudi politične stranke SDS, Pirati in Levica.

Proti odloku več kot 40.000 glasov oz. 94 odstotkov volivcev

Kljub vsemu udeležba na sončno nedeljo niti ni bila tako zelo slaba. Bila je sicer prenizka, da bi dosegli zavrnitveni kvorum. A le za malo. Proti odloku bi namreč morala glasovati večina volivcev, ki so veljavno glasovali – hkrati tudi pod pogojem, da bi se proti odloku izrekla najmanj petina vseh volivcev. To bi ob 227.248 volilnih upravičencih pomenilo okoli 45.500 volivcev. Po neuradnih rezultatih je proti odloku glasovalo 40.324 volivcev, torej le okoli 5.000 premalo. Na drugi strani je 2.592 volivcev glasovalo, da bi se parkirni odlok uveljavil, torej so z glasovanjem podprli župana.

Proti odloku je glasovalo 40.324 volivcev, 2.592 volivcev pa je glasovalo, da bi se parkirni odlok uveljavil.

Referenduma se je udeležilo slabih 19 odstotkov Ljubljančank in Ljubljančanov, na predčasno glasovanje se je odpravilo 4.600 volivcev. Že v nedeljo dopoldne je bilo jasno, da bo šlo na tesno. Ob koncu dneva pa se je izkazalo, da referendum ne bo veljaven. Vendar pa ne gre prezreti dejstva, da je skoraj 94 odstotkov volivcev glasovalo proti odloku. Na tem mestu pridemo tudi do zanimivega preračuna. Kot smo že pisali, je bila volilna pravica pri lokalnih volitvah zadnjih 24 let vezana na občino prebivanja, volili so lahko tudi tujci z dovoljenjem za stalno prebivanje in prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji. Letos je prišlo do sprememb zakona o lokalnih volitvah, ki odvzema volilno pravico tujcem tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Janković je prepričan, da je bila sprememba sprejeta prav zaradi njega.

V Ljubljani je bilo v času prejšnjih volitev v volilni imenik vpisanih 21.935 državljanov tretjih držav. Glasovalo naj bi jih okoli 1.500. Tudi če so vsi svoj glas namenili Jankoviću, njihovi glasovi niso bili odločilnega pomena. Dobil je namreč 54.680 glasov (61,83 odstotka), na drugem mestu pa je bila Nataša Sukić (Levica), ki je dobila 8.495 glasov. Skupaj je glasovalo 89.424 volivcev, volilna udeležba pa je bila 39,98-odstotna. Če številke nekoliko obrnemo, je proti Jankoviću glasovalo 34.744 občank in občanov.

Če bi državljane tretjih držav, ki jih je letos gotovo že več kot ob zadnjih lokalnih volitvah, izključili iz volilnega imenika, bi bila podoba nekoliko drugačna – v tem primeru zares obstaja možnost, da je bil zgolj njihov obstoj odločilnega pomena. Če bi namreč odšteli dobrih 22.000 volivcev, bi bil zavrnitveni kvorum po vsej verjetnosti dosežen.

Vendar pa so pobudniki referenduma oz. nasprotniki spremembe zakona o lokalnih volitvah vložili podpise za začetek referendumskega postopka, zbiranje 40.000 overjenih podpisov za referendum bo potekalo od 1. septembra do 5. oktobra. Tako se sprememba zaenkrat še ni uveljavila, pod velikim vprašajem pa je tudi, ali se bo uveljavila do lokalnih volitev.

Glede na razmere udeležba na referendumu ni bila slaba

»Udeležba na referendumu v teh razmerah – sredi peklenskega julija in kljub županovim pravnim mahinacijam – je bila zelo dobra,« je ocenil pobudnik referenduma Klemen Fajs iz civilne iniciative za Ljubljano CILJ.

Po njegovih besedah je več kot 40.000 Ljubljančank in Ljubljančanov Jankoviću pokazalo rumeni karton, mu izreklo nezaupnico. Po Fajsovih besedah rezultat tega referenduma ni konec zgodbe. Referendum nikoli ni bil edini cilj iniciative. »Bil je začetek povezovanja ljudi, ki zahtevamo boljši javni promet, več spoštovanja do sosesk in pravico prebivalcev, da sodelujemo pri odločanju o svojem mestu,« je pojasnil in dodal, da rumeni karton nikoli ni pomenil samo kritike parkiranja. »Je opozorilo oblasti, da Ljubljana ni investicijski projekt, ampak mesto ljudi, v katerem živimo. Jasno smo sporočili, da želimo več demokracije, več posluha in resnično sodelovanje prebivalcev pri odločanju o našem mestu,« je poudaril in napovedal, da bodo med drugim zahtevali tudi zbor občanov na ravni Ljubljane ter pravico, da o ključnih projektih – sežigalnici, garaži pod tržnico in kanalu C0 – odločajo prebivalci Ljubljane, ki jih bodo v naslednjih desetletjih ti projekti zdravstveno in finančno bremenili. »Jeseni bodo Ljubljančanke in Ljubljančani ponovno odločali. Takrat ne bomo več govorili samo o enem odloku. Takrat bomo odločali o smeri razvoja našega mesta. Rumeni karton je bil opozorilo. Takrat pa bomo prebivalci in prebivalke lahko pokazali tudi rdečega,« je zatrdil Fajs.

Jasno smo sporočili, da želimo več demokracije, več posluha in resnično sodelovanje prebivalcev pri odločanju o našem mestu.

To ni Jankovićeva zmaga

»Na današnjem referendumu so ljudje občinski oblasti poslali enotno sporočilo, da je bilo oblastniške arogance in ignoriranja občanov dovolj,« je ocenil Jasmin Feratović, ki je poudaril, da rezultat ni nikakršna zmaga Zorana Jankovića, ampak velik poraz za stanje demokracije v Ljubljani. Tak izid je po njegovem mnenju predvsem posledica ravnanja Mestne občine Ljubljana, njenega manipuliranja med referendumsko kampanjo ter prvotnega nezakonitega manevra koalicije v mestnem svetu – ta je s protipravnim umikom odloka neposredno posegla v referendumski postopek. »Takšno ravnanje predstavlja škandal brez primere in nevaren precedens za demokratične procese v Ljubljani,« je opozoril mestni svetnik, ki se bo jeseni pomeril tudi v bitki za župansko mesto. Razplet referenduma je po njegovih besedah predvsem opozorilo, kako daleč je pripravljena iti mestna oblast, da zaščiti svoje politične interese. »V Ljubljani smo znova videli, da glasovalni stroj Zorana Jankovića v mestnem svetu potrdi vse, kar predlaga župan, pri tem pa so interesi meščank in meščanov postavljeni na stranski tir,« je izpostavil in ocenil, da je že samo dejstvo, da je referendum kljub številnim oviram sploh uspel priti pred volivce, pomemben uspeh in jasen dokaz, da želja po spremembah v Ljubljani obstaja. Spomnil je, da bodo imeli meščanke in meščani na jesenskih volitvah možnost jasno odločiti, ali želijo nadaljevanje dosedanjega načina vodenja mesta ali novo, bolj odgovorno politiko, ki bo njihove interese postavila na prvo mesto.

Po opažanju Aste Vrečko (Levica) je referendum pokazal, da si meščanke in meščani želijo večjega soodločanja pri vprašanjih glede upravljanja mesta. Ocenila je, da je bila za ta čas leta relativno visoka udeležba. »Praktično vsi, ki so prišli, so bili proti,« je dejala in pojasnila, da to razume kot nezaupnico upravljanju in vodenju tega mesta. V Levici so prepričani, da je po 20 letih šerifovanja v Ljubljani napočil čas za novo generacijo in nov način odločanja o skupnosti. Zato se že intenzivno pripravljajo na jesenske lokalne volitve, ki bodo po mnenju Levice dokončno pokazale, kakšno Ljubljano si želijo ljudje.

»Socialni demokrati parkirnega odloka nismo podprli. Mestna oblast je razumela sporočilo civilne iniciative in naredila korak nazaj,« so dan po referendumu sporočili iz stranke SD ter poudarili, da je treba mestno politiko voditi v partnerstvu z ljudmi. Menijo, da mora Ljubljana izboljšati javni promet, povezljivost poslovnih in trgovskih območij ter skupaj s četrtnimi skupnostmi razvijati dolgoročne infrastrukturne rešitve, med drugim gradnjo podzemnih parkirišč. Ob tem so izpostavili še potrebo po urejanju lastniških razmerij zemljišč. Pred jesenskimi lokalnimi volitvami pa so opozorili na razdrobljenost levice, ki po njihovih besedah koristi populistom in skrajni desnici. Pozvali so k iskanju skupnih rešitev za razvoj Ljubljane.

»Kljub poletnemu času in političnim manevrom mestne oblasti, ki je z umikanjem odloka poskušala onemogočiti izražanje ljudske volje, so Ljubljančanke in Ljubljančani pokazali visoko stopnjo državljanske zavesti,« so sporočili iz Liste Urške Klakočar Zupančič in Antona Ropa. Zavrnitveni kvorum ni bil dosežen, a po oceni liste vodstvo Mestne občine Ljubljana ne more slaviti zmage. »Dejstvo, da je več kot 94 odstotkov volivcev glasovalo proti politiki sedanjega župana, je glasen in nedvomen 'Ne' trenutnemu načinu vodenja mesta,« so zatrdili.

»Zmaga! Hvala vsem, ki ste glasovali proti Jankovićevemu parkirnemu terorju in njegovi korupciji. 94 odstotkov!!! Naslednji korak osvoboditve Ljubljane izpod Jankovićevega škornja bo 15. november. Osvoboditev pa bomo dokončali, če bo potreben 2. krog, 1. decembra. Še enkrat hvala,« se je oglasil mestni svetnik Aleš Primc (Glas za otroke in družine), ki se bo jeseni ponovno pomeril na volitvah.

Rumeni karton ni pomenil samo kritike parkiranja, ampak opozorilo oblasti.

Izgubljeni referendum kot začetek konca absolutne oblasti?

»Rezultat nedeljskega referenduma, kjer civilni iniciativi CILJ ni uspelo zbrati potrebnega kvoruma, je na prvi pogled nedvomen poraz. Vendar pa v politiki, podobno kot v športu, porazi pogosto ponujajo pomembnejše lekcije kot lahke zmage,« je za naš medij ocenil poznavalec področja e-mobilnosti in predsednik društva Emobility Primož Lemež, ki je dejal, da je bil za ekipo CILJ, ki je v to tekmo vstopila kot skupina političnih amaterjev in začetnikov, to ognjeni krst. Borili so se proti utečenemu političnemu aparatu in neomejenemu proračunu ljubljanskega župana. »Glede na izhodišča je doseženi rezultat vse prej kot tragičen; je trden temelj za prihodnost, saj so se civilne iniciative prvič resnično povezale in poenotile. Pravi poraženec tega procesa dolgoročno sploh ne bo civilna družba, temveč Zoran Janković,« je prepričan Lemež.

Župan se po njegovih besedah sedaj sooča z resnimi operativnimi in političnimi težavami. Koalicija civilnih iniciativ je postala močna in organizirana sila, ki bo v prihodnjem mandatu verjetno blokirala vsak večji infrastrukturni projekt. »Načrti za sežigalnico in parkirno hišo pod osrednjo tržnico – projekta, ki bi ob transparentnem vodenju morda celo imela določeno podporo – so zdaj pod velikim vprašajem. Še bolj kritična je usoda kanala C0,« je zatrdil in spomnil, da je ob upoštevanju vseh strokovnih opozoril jasno, da ta projekt uporabnega dovoljenja ne more dobiti po zakoniti poti, razen v primeru nepojmljive korupcije.

Pred županom je po njegovem mnenju tudi pravno tvegana odločitev glede uveljavitve spornega odloka. Pravna mnenja so si namreč diametralno nasprotna, zadeva pa se že presoja na ustavnem sodišču. »Janković v rokah preprosto nima več dobrih kart. Karkoli bo storil, bo pred prihajajočimi lokalnimi volitvami v slabem položaju,« je ocenil Lemež. Po besedah predsednika društva Emobility se v takšni družbeni klimi in ob dejstvu, da bodo njegovi ključni projekti ustavljeni, na koncu odpira povsem legitimno vprašanje: Ali si Zoran Janković sploh želi še enega mandata na čelu prestolnice?

Več kot 40.000 Ljubljančank in Ljubljančanov je poslalo jasno sporočilo, da želijo več posluha, več sodelovanja in več vpliva pri odločanju o svojem mestu.

Janković ocenil, da večina ni vedela, o čem v resnici glasuje

Na referendum so se odzvali tudi na županovi torkovi redni tiskovni konferenci. Podžupan Dejan Crnek je še enkrat ponovil zgodbo o tem, da je občina pristopila k urejanju problematike v Štepanjskem naselju na željo stanovalcev. Naselje je bilo namreč zasnovano na način, da ima med bloki veliko javnega prostora, ta javni prostor pa je bil v zadnjih letih napolnjen z avtomobili. Po njegovih besedah naj bi se odlok zgolj nadgrajeval – vključili so le to, da občina lahko posega tudi v soseske. Poudaril je, da so bili parkomati namenjeni dnevnim obiskovalcem, ki po svojem odhodu sprostijo mesto stanovalcem z dovolilnicami.

Zoran Janković je komentiral, da so šli v nedeljo oddat svoj glas vsi, ki so z nečim nezadovoljni. Po njegovih besedah torej ni šlo (le) za parkirni odlok, pač pa tudi za vse drugo. Ocenil je, da večina niti ni vedela, o čem se glasuje na referendumu – tudi pobudniki referenduma so govorili o vsem drugem, razen o parkiranju. Kot primer je ponovno izpostavil iniciativo Križank ne damo, ki je bila med pobudniki referenduma, čeprav je prav od njih požel aplavz, ko je glede Križank prebral, da do prisilne izselitve ne bo prišlo. Kot je še povedal, je od Boruta Hočevarja (CILJ) prejel dopis, naj po neveljavnem referendumu odlok uveljavi. Tako bi se namreč tudi moralo zgoditi, če odlok ne bi bil umaknjen. Janković je ocenil, da je očitno tudi Hočevar ugotovil, da je predlog novega odloka bolj pravičen – v spornem odloku je bila med drugim tudi določba, da stanovalci ne morejo dobiti vseh treh dovolilnic naenkrat. Dopustil pa je tudi možnost, da ga je Hočevar želel speljati na limanice, da bi lahko pozneje rekel: »Sem vam rekel. Odlok je umaknil le zato, da ga bo potem lahko uveljavil.« A je Janković spet zagotovil, da se v tem mandatu to ne bo zgodilo.

Kako župan komentira, da ga je prišlo podpret tako malo ljudi?

Janković je ponovil, da podpira vse oblike demokracije, a se je hkrati vprašal, ali je bila ta referendumska oblika neposredne demokracije res vredna tega, da se ljudem vzame milijon evrov. Kot ga je bilo razumeti, bi za ta denar lahko na primer zasadil 2.000 dreves. Župana je precej razburilo vprašanje, kako komentira, da ga je prišlo podpret tako malo ljudi. Kot že rečeno, je za odlok glasovalo le 2.592 občank in občanov. Novinarja je vprašal, kam potem šteje tistih 81 odstotkov ljudi, ki jih na referendum ni prišlo. Ob tem je zatrdil, da je prišlo do zlorabe referenduma oz. referendumskega vprašanja. Ljudje niso glasovali proti parkirnemu odloku, pač pa proti vsemu drugemu – predvsem proti županu. »Ne vem, zakaj bi jaz zdaj to komentiral, komentirali bomo 15. novembra,« je dejal Janković in pripomnil, da bodo takrat vedeli vse. Kar se tega tiče, ima župan zagotovo prav – na lokalnih volitvah se bo izkazalo, kako ljudje gledajo tudi na to, da županu ni žal nobenega denarja, razen kadar gre za voljo Ljubljančank in Ljubljančanov, ki mu ni pogodu. Mu bodo novembra po 20 letih končno pokazali rdeči karton?

Zavrnitveni kvorum ni bil dosežen, a dejstvo, da je skoraj 94 odstotkov volivcev glasovalo proti odloku, ostaja glasno sporočilo mestni oblasti.

(D260, 22-25)