Od olimpijskega brona do županske tekme: Katja Koren s podporo vladne koalicije v boj za Maribor

Nekoč je na belih strminah osvajala medalje in pisala zgodovino slovenskega smučanja, danes se podaja v drugačno tekmo. Nekdanja vrhunska alpska smučarka, olimpijka in aktualna državna sekretarka Katja Koren je na mariborskem Pohorju predstavila kandidaturo za županjo Maribora. Kot edina ženska med doslej znanimi kandidati vstopa v župansko tekmo s podporo vseh petih strank vladne koalicije.

Za predstavitev kandidature je izbrala Trikotno jaso na Pohorju, kraj, ki ima zanjo poseben pomen. Prav na domačih strminah se je začela njena športna pot, ki jo je pozneje popeljala med najboljše alpske smučarke na svetu. Kot je povedala, je s slalomskega štarta Zlate lisice nekoč lahko videla celo svojo domačo hišo. Danes z istega Pohorja gleda proti mestu, ki bi ga želela voditi. »Danes, ko je pred mano začetek druge tekme, če rečem, da je bila prva smučarska, je ta druga županska,« je dejala ob predstavitvi kandidature.

Poudarila je, da želi Maribor obravnavati kot celoto, od mestnega središča do posameznih mestnih četrti in krajevnih skupnosti.

Pri 18 letih presenetila smučarski svet

Katja Koren pripada generaciji slovenskih alpskih smučark, ki so jih poznali kot vražja dekleta. Njena športna zgodba je toliko bolj zanimiva, ker je največje uspehe dosegla izjemno mlada. Decembra 1993 je pri komaj 18 letih poskrbela za senzacijo v avstrijskem Flachauu. Z visoko štartno številko je presenetljivo zmagala v superveleslalomu za svetovni pokal in postala prva slovenska smučarka z zmago v svetovnem pokalu po osamosvojitvi Slovenije.

Katja Koren pripada generaciji slovenskih alpskih smučark, ki so jih poznali kot vražja dekleta.

Le dva meseca pozneje je sledil uspeh, s katerim se je dokončno zapisala v zgodovino slovenskega športa. Na zimskih olimpijskih igrah leta 1994 v Lillehammerju je v slalomu osvojila bronasto medaljo. Po prvem teku je bila celo v vodstvu, v drugem pa sta jo prehiteli le legendarna Švicarka Vreni Schneider in Avstrijka Elfi Eder. Olimpijska medalja ni bila njena edina uvrstitev med najboljše. V svetovnem pokalu je petkrat stala na zmagovalnem odru. Posebno mesto med njenimi uspehi ima tudi drugo mesto na slalomu Zlate lisice februarja 1995, ko je pred domačimi navijači na Pohorju zaostala le za zmagovalko. Njeno obetavno kariero so zaznamovale tudi zdravstvene težave. Zaradi poškodbe hrbtenice je leta 1998, stara komaj 23 let, končala tekmovalno pot. Toda s športom je ostala tesno povezana tudi po slovesu od smučarskih tekmovanj.

Od smučarskih strmin do gospodarstva in državne uprave

Po koncu športne kariere je Korenova izkušnje nabirala v gospodarstvu, predvsem v Pošti Slovenije, kjer je opravljala različne vodstvene naloge. Magistrirala je iz managementa, pozneje pa prevzela tudi pomembne funkcije v slovenskih športnih organizacijah. Je podpredsednica Olimpijskega komiteja Slovenije in predsednica Zveze mariborskih športnih društev Branik, v preteklosti pa je vodila tudi Fundacijo za šport.

Trenutno opravlja funkcijo državne sekretarke za šport in turizem na ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport.

Trenutno opravlja funkcijo državne sekretarke za šport in turizem na ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport, ki ga vodi Anže Logar. Prav izkušnje iz športa in gospodarstva izpostavlja kot pomembno popotnico za vodenje mesta. Vztrajnost, odgovornost, timsko delo in usmerjenost v rezultate so po njenih besedah vrednote, ki jih je pridobila kot športnica in jih želi prenesti tudi v občinsko upravo.

Za njo stoji celotna vladna koalicija

Korenova v župansko tekmo vstopa z močno politično podporo. Njeno kandidaturo so vložile štiri stranke – SDS, Demokrati, NSi in Fokus Marka Lotriča, podporo pa ji je izrazila tudi Slovenska ljudska stranka. S tem je postala skupna kandidatka vseh petih strank vladne koalicije. Prepričana je, da bi ji takšna podpora v primeru izvolitve olajšala sodelovanje z državo in pridobivanje podpore za razvojne projekte Maribora.

Če bom izvoljena, bom županja vseh Mariborčanov in Mariborčank.

Hkrati poudarja, da gre za njeno osebno kandidaturo. »Predvsem pa je to moja kampanja. Če bom izvoljena, bom županja vseh Mariborčanov in Mariborčank,« je dejala. Zanimivo je, da se Korenova kljub dolgoletnemu delovanju v javnem življenju še vedno ne vidi kot političarka. »Nisem politik in tudi nikoli ne bom,« je zatrdila. S političnimi kandidaturami sicer že ima izkušnje, saj je leta 2008 na listi SDS kandidirala na državnozborskih, leto pozneje pa še na evropskih volitvah. Tokrat poudarja, da je bila odločitev za župansko kandidaturo povsem njena, čeprav priznava, da ni bila lahka.

Maribor potrebuje gospodarsko rast in kakovostna delovna mesta

Med osrednjimi razvojnimi vprašanji Korenova izpostavlja gospodarsko prihodnost mesta. Prepričana je, da Mariboru ne primanjkuje idej, temveč jasnih odgovorov, kako zagotoviti nova delovna mesta, investicije in prihodke za dolgoročni razvoj. »Mariboru ne manjka idej in vizij. Manjka pa jasen odgovor, kako bo mesto ustvarjalo gospodarsko rast, kakovostna delovna mesta in prihodke, s katerimi bo lahko financiralo svoj razvoj,« je poudarila. Poseben pomen pripisuje povezovanju Univerze v Mariboru z gospodarstvom, spodbujanju novih investicij in ustvarjanju priložnosti za mlade.

Pohorje, Dravo, šport in kulturo vidi kot potenciale, ki bi jih mesto moralo bolje izkoristiti tudi za celoletno turistično ponudbo. Med težavami, s katerimi se srečujejo prebivalci, je posebej izpostavila prometno ureditev, parkiranje, javni prevoz in povezave med mestnimi četrtmi. Zavzema se tudi za boljšo dostopnost zelenih površin in preglednejše odločanje o porabi občinskega denarja. Na novinarsko vprašanje, katere konkretne projekte bi kot županja začela reševati najprej, še ni predstavila dokončnega seznama ukrepov. Pojasnila je, da želi najprej pregledati stanje občinskih financ, odprte projekte in dejanske potrebe prebivalcev. Napovedala je, da bo v času kampanje obiskovala različne dele Maribora in se pogovarjala z ljudmi, ki najbolje poznajo težave svojega okolja.

Pohorje, Dravo, šport in kulturo vidi kot potenciale, ki bi jih mesto moralo bolje izkoristiti tudi za celoletno turistično ponudbo.

Zlata lisica ostaja pri srcu, a praznih obljub ne daje

Kot nekdanja vrhunska smučarka se Korenova ni mogla izogniti niti vprašanju o prihodnosti Zlate lisice. Mariborska smučarska tradicija ima zanjo poseben pomen, vendar se zaveda, da vrnitev tekem svetovnega pokala na Pohorje ni preprosta. Na vprašanje, ali bi si prizadevala za vrnitev tekmovanja, je odgovorila, da bi bil najlepši odgovor pritrdilen, vendar je treba upoštevati tudi dejanske razmere.

Verjame, da bi lahko s Smučarsko zvezo Slovenije poiskali možnost, da se Zlata lisica v Maribor nekoč vrne v drugačni obliki.

Opozorila je na nizko nadmorsko višino Maribora, težave z zasneževanjem in selitve tekem v preteklosti. Veseli jo, da je tekmovanje svetovnega pokala ostalo v Sloveniji. Obenem verjame, da bi lahko s Smučarsko zvezo Slovenije poiskali možnost, da se Zlata lisica v Maribor nekoč vrne v drugačni obliki. »Lisička je mariborska in bo v srcih ostala vedno,« je poudarila. Korenova se tako po več kot treh desetletjih od svojega največjega športnega uspeha podaja pred nov izziv. Tokrat o zmagovalcu ne bodo odločale stotinke sekunde, temveč glasovi Mariborčank in Mariborčanov.