Janša in drugi evropski voditelji za takojšnje ukrepe zaradi zaostrenih razmer v Ceuti

Vir: zajetje zaslona
POSLUŠAJ ČLANEK

Aktualne razmere v španski enklavi Ceuta, spodkopavajo zaupanje v skupno evropsko migracijsko politiko, so v pismu predsedniku Evropskega sveta Antoniu Costi, predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen in irskemu predsedstvu Sveta EU opozorili voditelji evropskih držav, med njimi slovenski premier Janez Janša. Pozvali so k takojšnjemu in usklajenemu evropskemu odzivu na zaostrene migracijske razmere v španski enklavi Ceuta. 

Krepijo se privlačni dejavniki za nezakonite migracije

Podpisniki izražajo resno zaskrbljenost zaradi množičnih nezakonitih prehodov zunanje meje Evropske unije. Ob tem poudarjajo, da nedavne odločitve, ki otežujejo hitro vračanje nezakonitih migrantov, in postopki regularizacije velikega števila oseb brez urejenega statusa ustvarjajo vtis, da lahko nezakonit vstop v EU sčasoma vodi do zakonitega prebivanja. S tem pa se krepijo morebitni privlačni dejavniki za nadaljnje nezakonite migracije.

Dogodki zadnjih dni po prepričanju voditeljev zahtevajo takojšen in usklajen evropski odziv. Pričakujejo, da bosta Španija in Maroko ob polni podpori Evropske unije hitro ukrepala in vzpostavila nadzor nad sedanjimi razmerami. »Ne smemo dopustiti, da bi nenadzorovani množični prehodi meje, zloraba migracij ali druge hibridne grožnje ustvarili vtis, da je nezakonit vstop v Evropsko unijo mogoč. Takšno dojemanje bi spodbudilo nadaljnje poskuse nezakonitega prehajanja meja, oslabilo zaupanje v našo skupno migracijsko politiko ter imelo posledice za vse države članice,« so zapisali.

Voditelji za takojšnje ukrepe

V pismu, ki je nastalo na pobudo Danske, pozivajo k sklicu izredne videokonference notranjih ministrov držav članic EU, na kateri bi uskladili skupne ukrepe za zaščito zunanjih meja Unije in podporo Španiji pri obvladovanju razmer. Med drugim predlagajo okrepljeno pomoč agencije Frontex, pregled sodelovanja EU z Marokom in dodatne ukrepe za preprečevanje novih nenadzorovanih prehodov meje.

Hkrati morajo države članice v skladu s pravom Evropske unije in Zakonikom Unije o schengenskih mejah sprejeti potrebne ukrepe za varovanje javnega reda in obravnavo tveganj, ki izhajajo iz sekundarnih migracijskih premikov, tudi z okrepitvijo ali ponovno uvedbo začasnega nadzora na notranjih mejah.

Skupna odgovornost EU

Zaščita zunanjih meja, preprečevanje nezakonitih migracij in solidarnost z državami članicami, ki se soočajo z največjimi pritiski, je skupna odgovornost Evropske unije. Po njihovem mnenju trenutne razmere zahtevajo enotnost, odločnost in hitro ukrepanje evropskih institucij. Pobudi so se zaenkrat pridružile Italija, Danska, Belgija, Češka, Poljska, Litva, Slovenija, Slovaška, Bolgarija, Romunija, Latvija, Madžarska, Švedska in Avstrija.

V Ceuto, špansko eksklavo na severu Maroka, je v zadnjih dneh po morju prispelo na desettisoče migrantov, po podatkih oblasti kar 60.000, številke pa se dnevno spreminjajo. Številni so tja skušali priti po morju, ob tem pa z maroške obale preplavati nevarne tokove Gibraltarske ožine. Pri tem naj bi jih umrlo 57. Tisti, ki so prispeli, pa so se ob kolapsu varnostnih protokolov z obale prebili v notranjost. Španske oblasti so zato na območje napotile vojsko. Okoli 25.000 naj bi se jih že prostovoljno vrnilo v Maroko.

🇲🇦🇪🇸 For the second night, North African migrants are storming the border fence in Spain's Melilla pic.twitter.com/u2OXoFZW1S

Niti mrtvi nimajo miru.

Janša že pred časom opozarjal na maroške migrante

Premier Janša je sicer na problematiko maroških migrantov javno opozarjal že pred časom. V junijskem pogovoru za portal Visegrad 24 je pojasnil, da je pred leti govoril z enim od maroških ministrov in ga vprašal, zakaj kar med 20 in 25 odstotkov vseh nezakonitih prehodov meje zagrešijo ljudje, ki prihajajo iz Maroka. Minister mu je vrnil z vprašanjem: »Zakaj pa jih sprejemate?«

Na vprašanje, zakaj je številka vendarle znatna, pa mu je odgovoril, da je veliko teh ljudi tatov in kriminalcev in da skušajo ubežati roki pravice. Ko v Maroku ujamejo nekoga, ki počne – sicer ne najhujša, pa vendarle kriminalna dejanja – ni ravno v interesu države, da bi ga obravnavali po sodiščih ali zaprli. Zato pač malo počakajo, ti kriminalci pa se nato odpravijo proti Evropi, ta pa jih sprejme. Ne gre sicer za uradno politiko Maroka, pač pa neuradno, je v pogovoru še dejal Janša.

Izbrano za naročnike
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike