Od alkotesta do domneve nedolžnosti

Alkotesti: ko ustavna odločba trči ob policijsko realnost. Ali bomo zaradi ustavno pravilnejšega dokazovanja alkoholiziranosti imeli na cestah manj policijskih patrulj? Na to možnost je posredno opozorilo celo ustavno sodišče, ko je kljub ugotovljeni protiustavnosti zakonske ureditve dopustilo njeno začasno nadaljnjo uporabo.

Leto pozneje se razprava ne vrti več predvsem okoli pravilnosti ustavne odločbe, temveč okoli njenega uresničevanja. Oktobra 2026 sprejeta novela zakona o pravilih cestnega prometa naj bi odpravila protiustavnost. Toda ali je država pravočasno zagotovila tudi pogoje za njeno izvajanje?

Ali strinjanje nadomesti dokaz?

Ustavno sodišče je z odločbo št. Up-290/20, U-I-138/24 z dne 2. oktobra 2025 ugotovilo neskladnost drugega odstavka 107. člena zakona o pravilih cestnega prometa z ustavo. Osrednje vprašanje je bilo, ali lahko rezultat indikatorja alkohola skupaj z voznikovim strinjanjem zadošča za ugotovitev njegove prekrškovne odgovornosti.

Indikator omogoča hitro ugotavljanje prisotnosti alkohola, ni pa zakonsko merilo, za katero bi veljale predpisane zahteve glede meroslovne zanesljivosti. Dosedanja ureditev je kljub temu omogočala, da je njegov rezultat postal odločilen dokaz, če mu voznik ni nasprotoval.

Voznik lahko potrdi prikazani rezultat, ne more pa s svojim strinjanjem zagotoviti njegove meroslovne pravilnosti. Subjektivna izjava ne more nadomestiti objektivne kakovosti meritve. Sodišče je zato presodilo, da takšno dokazovanje ni skladno z domnevo nedolžnosti iz 27. člena ustave, ki zahteva ugotovitev odgovornosti onkraj razumnega dvoma. To velja tudi za prekrške.

Prometna varnost proti ustavnim jamstvom?

Vožnja pod vplivom alkohola ogroža življenje in zdravje ljudi, zato policija potrebuje učinkovita pooblastila za prometni nadzor. Toda uspešnosti njenega dela ni mogoče meriti samo s številom preizkusov in sankcij. Enako pomembna je pravna vzdržnost dokazov.

Vožnja pod vplivom alkohola ogroža življenje in zdravje ljudi, zato policija potrebuje učinkovita pooblastila za prometni nadzor.

Odločba ni bila sprejeta soglasno. Ustavna sodnica Špelca Mežnar je v odklonilnem ločenem mnenju opozorila na dolgoletno uporabo dotedanjih pravil, njihov pomen za učinkovit nadzor in možnost, da voznik ob nestrinjanju z rezultatom zahteva zanesljivejši preizkus. Njeni pomisleki odpirajo vprašanje, ali je večina dovolj pretehtala posledice svoje presoje za prometno varnost.

Protiustavno, a še vedno dovoljeno?

Prav tu se razkrije osrednji ustavnopravni paradoks: ustavno sodišče je ugotovilo, da ureditev ne zagotavlja dokaznega standarda, ki ga zahteva domneva nedolžnosti, nato pa dopustilo nadaljnjo uporabo prav te protiustavne določbe. Takojšnja odprava protiustavnosti bi lahko zaradi pomanjkanja etilometrov in potrebnih organizacijskih prilagoditev zmanjšala nadzor nad alkoholiziranimi vozniki ter povečala ogroženost življenja in zdravja ljudi. Po presoji sodišča bi tako lahko nastalo celo hujše protiustavno stanje.

Država torej začasno ohranja uporabo določbe, ki ne zagotavlja ustavnih jamstev posameznika, ker obstaja tveganje, da pogoji za njeno ustavnoskladno nadomestitev še niso zagotovljeni. Ali smejo materialne in organizacijske omejitve države postati razlog za nadaljnjo uporabo protiustavnega zakona? Kje so meje takšnega ustavnopravnega kompromisa?

Ustavno sodišče je ugotovilo, da ureditev ne zagotavlja dokaznega standarda, ki ga zahteva domneva nedolžnosti, nato pa dopustilo nadaljnjo uporabo prav te protiustavne določbe.

Evropski zgledi, slovenska realnost

Tudi v Nemčiji, Avstriji in Franciji pravni sistemi razlikujejo med predhodnim preverjanjem alkoholiziranosti in dokazovanjem, na katerem temelji sankcioniranje. Konkretni postopki se razlikujejo. Iz primerljivosti pravnih zahtev pa še ne izhaja primerljivost zmogljivosti policij.

Slovenska policija je ob objavi odločbe razpolagala z 20 etilometri, za izvajanje spremenjenih pravil pa je ocenjevala, da potrebuje še od 100 do 150 naprav. Ministrstvo za notranje zadeve je leta 2026 začelo postopek javnega naročila za predvideno nabavo 96 etilometrov. Njihova dobava, razporeditev in dostopnost patruljam so odločilni za izvedljivost novega sistema.

Več zahtev, manj patrulj na cestah?

Če je treba voznika za dokazno meritev odpeljati na policijsko postajo, lahko celoten postopek po oceni Generalne policijske uprave traja približno 45 minut. Medtem patrulja ni na voljo za druge naloge.

Težava je izrazitejša ob kadrovskem pomanjkanju. Policijski sindikat Slovenije je opozoril, da je bilo konec leta 2025 zaposlenih 7.907 javnih uslužbencev, dovoljeno število za leto 2026 pa je znašalo 8.223. Razlika 316 zaposlenih sicer ne pomeni nujno enakega števila manjkajočih operativnih policistov, opozarja pa na širši kadrovski problem.

Ustavno sodišče je obravnavalo tudi stroške zanesljivejših metod dokazovanja. Toda finančna izvedljivost ni isto kot operativna izvedljivost policijskega nadzora. Nakup naprav je mogoče ovrednotiti v proračunu; dodatnega časa za postopke in zmanjšane razpoložljivosti patrulj pa ni mogoče odpraviti zgolj s spremembo zakona.

Kdo bo plačal ceno zakonodajnih odločitev?

Pri uresničevanju ustavne odločbe se pokaže razlika med normativno odpravo protiustavnosti in dejansko sposobnostjo države, da zagotovi ustavnoskladno postopanje. Sprejetje novele je šele prvi korak. Njena učinkovitost bo odvisna od opreme, organizacije postopkov in zadostnega števila policistov.

Zastavlja se tudi vprašanje pravočasnosti odziva države. Na nevarnost zmanjšanja policijskega nadzora zaradi tehničnih in organizacijskih omejitev je ustavno sodišče opozorilo že jeseni 2025. Zakaj so operativne posledice prišle izraziteje v ospredje šele ob sprejemanju nove zakonodaje leto pozneje? Če so bile težave predvidljive, bi morala biti pravočasna tudi priprava na njihovo odpravo.

Zakonodajalec lahko predpiše zahtevnejši dokazni postopek, ne more pa z zakonom ustvariti dodatnih policistov, merilnih naprav ali časa. Če država potrebnih pogojev ne zagotovi, posledic ni dopustno pripisovati neučinkovitosti policistov na terenu.

Pravna država na preizkušnji

Ustavnoskladna ureditev koristi tudi policistom. Jasna pravila in zanesljiva merilna oprema zmanjšujejo tveganje pravnih sporov ter negotovost pri uporabi pooblastil. Pri slabo pripravljenih reformah pa se sistemska odgovornost pogosto prenese na operativno raven.

Odgovornost je razdeljena. Zakonodajalec mora sprejeti ustavnoskladna pravila, izvršilna oblast zagotoviti sredstva in kadre, vodstvo policije pa organizirati njihovo izvajanje. Kadrovska podhranjenost ne more upravičevati omejevanja ustavnih jamstev, prav tako ta ne smejo postati izgovor za organizacijsko nepripravljenost države.

Pravna država se ne dokazuje zgolj s sprejemanjem ustavnoskladnih zakonov, temveč predvsem s sposobnostjo njihovega izvajanja. Če država od policije zahteva zahtevnejše postopke, ji mora zagotoviti tudi potrebne zmogljivosti. Sicer tvega, da bo pravno pravilnejše dokazovanje v praksi pomenilo manj policijskega nadzora. In tega si prometna varnost ne more privoščiti

Pravna država se ne dokazuje zgolj s sprejemanjem ustavnoskladnih zakonov, temveč predvsem s sposobnostjo njihovega izvajanja.