Ponovni poskus vdora v Ceuto in džihadistična nevarnost iz Sahela

Včeraj je prišlo do ponovnega vdora v Ceuto, pri čemer je med 300 in 800 ilegalnih migrantov želelo ponovno prečkati mejo. Tokrat so bili maroški varnostni organi bolje pripravljeni in do vdora v Španijo ni prišlo. Maroške oblasti so povedale, da se je – podobno kot pred zadnjim vdorom – poziv začel na spletu. Španski varnostni organi niso posredovali, vendar v Ceuti še vedno ostaja okoli 5.000 ilegalnih migrantov. V tem trenutku lahko Španijo skrbi, ali sta Al-Kajda in Islamska država uspeli preko meje spraviti tudi svoje ljudi.

Zbiranje ilegalnih migrantov se je ponovno začelo v Castillejosu, večina pa je bila iz Sahela. Glede na slabo situacijo v Sahelu, kjer vladajo z Rusijo podprte diktature in se države soočajo z islamističnim uporom, je želja po migraciji izredno velika. Migranti iz Sahela v večini živijo na obrobju Castillejosa in čakajo na priložnost za ilegalni prehod meje. Maroški varnostni organi so sporočili, da so spremljali aktivnosti migrantov že več dni, zato so bili dobro pripravljeni. Po drugi strani je na Balearske otoke v zadnjih dveh dneh prispelo nekaj čolnov s 111 ilegalnimi migranti iz Maroka.

Aretiranih je bilo 149 ilegalnih migrantov iz Sahela in dva Maročana. Maroško notranje ministrstvo je preko lokalnega namestnika Jusefa Hagija ukazalo odhod vseh novinarjev iz območja, španski mediji pa so poročali, da jim je policija preprečila dostop do območja, kjer so varnostni organi izvajali operacije. Španska ambasada v Rabatu je zahtevala od maroške vlade pojasnila, ki jih še ni dobila. Razlog za prepoved novinarskega poročanja verjetno leži v metodah maroških varnostnih organov, ki so uporabili za vzpostavitev reda pse, helikopterje, plin in strelno orožje (streljali so v zrak).

Another video of yesterday’s attempt by thousands of illegal migrants to storm the border fence in Ceuta and break into Spain

🇪🇸 pic.twitter.com/JQSqwDYbc2

— Visegrád 24 (@visegrad24) August 16, 2026

Maroške oblasti so izgnale novinarje španske tiskovne agencije EFE in španske javne radiotelevizije TVE, ker so iz maroške strani meje z Ceuto širili levičarsko sranje o ubogih migrantih in grozni maroški policiji. pic.twitter.com/J9mpVh5F2B

— ☃️Sergij☢️ (@2021m2021) August 16, 2026

Maroške oblasti so preprečile včerajšnji napad na Ceuto. pic.twitter.com/YHq3OjUR1e

— ☃️Sergij☢️ (@2021m2021) August 16, 2026

Situacija v Ceuti

V Ceuti v tem trenutku za lokalno prebivalstvo vladajo nemogoče razmere, saj je približno 5.000 ilegalnih migrantov še vedno v mestu. Povečalo se je število kriminalnih dejanj, kot so vdori v trgovine in restavracije, izsiljevanje in vlomi v stanovanjske stavbe. Migranti postopajo po mestu, prav tako so zasedli plaže in parke, kot na primer mestno plažo El Trampolin, predvsem pa se je povečalo nadlegovanje. Prebivalci Ceute zato naprošajo špansko policijo naj enkrat že reši situacijo, ki je v mestu nevzdržna.

Congratulations to Spain's Prime Minister.

He has done a wonderful job of culturally enriching Ceuta with the finest doctors and engineers in such a short period of time. pic.twitter.com/FHKRyvZvao

— Casey Krol (@CaseyKrol) August 16, 2026

Vlada v Madridu je končno postavila vodno bariero, za katero so prebivalci prosili že leta. Poleg tega so namestili v mestu dodatnih 500 policistov, kar pomeni, da jih je zdaj okoli 1.600. Toda to je še vedno premalo za učinkovit nadzor situacije opozarja lokalno prebivalstvo.

Španska policija je sporočila, da jim je Maroko obljubil bolj učinkovit nadzor v okolici Ceute in aretacije novih organizatorjev prebegov. Španija je napovedala namestitev dodatnih 9.000 vojakov v španskih mestih Ceuta in Mellila.

Španska vlada ne priznava napak

Španska vlada še vedno krivdo vali na lažne informacije o legalizaciji ilegalnih migrantov in odločitvi ustavnega sodišča o prepovedi vračanja. Toda tedne pred usodnim vdorom 29. in 30. julija so policijski sindikati, policija iz Ceute in šef sindikata civilne policije v Ceuti (AUGC) Rachid Sbihi opozarjali, da se znotraj Maroka pripravlja vdor v Španijo. Birokrati iz Madrida na te obtožbe odgovarjajo, da so opozorila vzeli resno in jih natančno preučevali, vendar jih je vdor prehitel.

AUGC je takoj po odločitvi španskega sodišča zahteval prilagoditev, saj so pričakovali, da bodo razmere izkoristili vsi, od kriminalnih skupin, Maroka, do drugih organizacij. Eno večjih opozoril je bilo 23. julija, tako navaja Reuters, ko je sindikat opozarjal na vedno več prehodov preko morja in zbiranje v Castillejosu. Takrat so namreč Madrid opozorili, da situacije ne morejo več obvladovati in predlagali prihod večjega števila policistov, vojakov in namestitev vodne bariere. Odgovora od španske vlade niso dobili. Sindikat jezi še dejstvo, da EU plačuje Maroku 152 milijonov EUR na leto za preprečevanje ilegalnih migracij in nadzor meje, med vdorom 29. julija pa praktično niso reagirali.

Razumi če moreš !?

Ceuta: klanje, ropi, pretepi, posilstva, plaže, spremenjene v javna stranišča, meščani, zabarikadirani v svojih domovih, posilstva žensk in deklet – a za levico je vse v najlepšem redu.
Sanchez, ki je deset dni na dopustu, pa je odličen predsednik vlade. pic.twitter.com/MVEPogo93N

— ☃️Sergij☢️ (@2021m2021) August 15, 2026

Jama'at Nusrat al-Islam wal-Muslimin (JNIM) doživlja veliko rast

JNIM je trenutno ena najuspešnejših podružnic Al-Kajde, ki je pokazala izjemne uspehe v bojih proti vladam v Sahelu in Rusiji. Uspelo ji je skleniti več zavezništev z organizacijami, ki se borijo za nacionalne države, kot na primer Tuaregi v Maliju ali Sahraviji v Zahodni Sahari. Regionalne vlade in ruski Afrika Korps s težavo obvladujejo regije izven velikih središč, ki so več ali manj pod nadzorom JNIM in deloma Islamske države province Sahel (IS-SP). Nadzorujejo tihotapljenje z zlatom, orožjem, drogami iz Južne Amerike in ilegalnimi migranti.

Prihodki JNIM se merijo v desetinah milijonov EUR, nekateri govorijo celo o stotinah. Eden izmed novih poslovnih modelov v Sahelu so ugrabitve. Čeprav ugrabitve niso novost med podružnicami Al-Kajde in so bile eden glavnih prihodkov v vzhodni Afriki tekom 80. in 90. let 20. stoletja, so v Sahelu relativno nove.

Države ne želijo javno razpravljati o odkupninah za ugrabljene državljane, saj se bojijo, da bi to vzpodbudilo še več ugrabitev. Ne glede na javno mnenje pa ravno izplačilo podkupnin vzpodbuja to dejavnost, ki se je pokazala za relativno varno in zanesljivo.

50 milijonov USD Al-Kajdi v Maliju

Novembra leta 2025 so Združeni arabski emirati plačali 50 milijonov USD Al-Kajdi v Maliju za tri državljane, enega iz ZAE in potem še Iranca in Pakistanca. Podatki, ki jih navaja poročilo strokovnjakov za terorizem v Združenih narodih, so pokazali, da je bil denar razdeljen med katibe, ki so milice povezane z JNIM. Za podatek, največja milica v Maliju je Macina katiba, ki se je sicer začela kot etno-nacionalistična katiba. Ostale katibe so svoje delovanje razširile naprej še v Benin in Togo.

Novembra 2025 so pripadniki IS-SP v glavnem mestu Nigra Niamey ugrabili ameriškega pastorja Kevina Rideouta in s tem direktno vrgli rokavico ameriškemu predsedniku Trumpu, ki je sicer javno zagovarjal, da se z ugrabitelji ne pogovarjajo. Toda Trump je kot kaže spremenil mnenje, saj so 14. avgusta 2026 Rideouta izpustili v ameriške roke. ZDA sicer ne komentirajo, kolikšno je bilo izplačilo in kako so potekala pogajanja. Zanimivo opažanje: IS-SP je vendarle upoštevala nasvete Al-Kajde, naj preneha z javnimi obglavljenji, ki so prinesla revolt tudi v islamskem svetu in raje v zameno vzame denar.

Financiranje in proračun

Ena izmed največjih težav tekom 80. in 90. let 20. stoletja za obveščevalne agencije je bilo iskanje izvora denarja džihadističnih organizacij. Mrežo organizacij, torej legalnih podjetij, off-shore firm, človekoljubnih in kulturnih ustanov ter mošej je Osama bin Laden prepletel tako mojstrsko, da še do danes ne poznamo vseh podjetij ali organizacij skozi katera se je prelil denar v džihadistične organizacije. Bin Laden je ustvaril mojstrsko honotnico, ki je uporabila legalne in ilegalne entitete s pomočjo držav, kriminalnih organizacija in običajnih kulturnih ustanov.

JNIM uporablja podobne metode prenosa in financiranja denarja, zato je verjetno velik del denarja parkiran v legalnih podjetjih od Londona, Pariza, Dubaja, Moskve in Šanghaja. Gre za sistem, ki je idealen za uporabo sistema prenosa denarja havala. Preko havale so džihadistične organizacije prenesle na desetine milijonov EUR, poleg tega pa je transakcije praktično nemogoče ugotoviti, saj jih opravljajo legalne entitete ali posamezniki brez fizičnega prenosa denarja. Lastnik falafla v Londonu in lastnik pekarne v Niameyu brez težav preneseta 20.000 EUR mesečno, brez da bi varnostne agencije prenos zaznale.

Proračun se namenja za nakupe vojaške in vohunske opreme, predvsem dronov, ki so postali nepogrešljiv del bojevanja v Sahelu. Oprema prihaja iz Turčije, Libije, Somalije, Rusije, Kitajske in Etiopije. S tem denarjem lahko JNIM in IS-SP redno izplačujeta plače, kar je sicer redkost v državah Sahela. Tako pridobijo še več članov, s financiranjem mesečnih stroškov življenja družinam, brezplačnim zdravljenjem in poceni hrano pa pridobijo še na ljudski popularnosti.

Širitev džihadističnih organizacij je v tem trenutku neizbežna, vprašanje je le evropska pripravljenost na takšne izzive.

Tekma za Sahel

Do približno konca leta 2021 so francoske in ameriške sile izvajale operacije proti Islamski državi Al-Kajdi v Sahelu. Ko je Rusija pomagala v Sahelu z izvedbo vojaških udarov, se je situacija obrnila radikalno navzdol, saj so nove vlade in ruske sile dale večjo prednost ilegalni trgovini z zlatom, diamanti, drogami in migranti kot pa varnostni situaciji. Zadnja pomebna akcija je bila francoska, ko so uspeli ubiti Abu Baro al-Sahravija, ki je bil eden najpomembnejših organizatorjev Islamske države z izkušnjami iz Libije, Iraka, Sirije, Maroka, Tunizije, Alžirije in nazadnje Sahela.

Danes poteka tekma med Al-Kajdo in Islamsko državo za nadzor nad Sahelom. Obe konkurenčni organizaciji imata prisotnost v vseh državah Sahela, nazadnje so se razširili v Benin in Togo. Če Al-Kajda deluje na širšem območju z manjšimi skupinami, ima Islamska država taktiko večjih skupin, vendar krajših premikov. Prednost Al-Kajde je v odnosu z lokalnim prebivalstvom, ki ga tipično vključi v svoje dejavnosti in jim pomaga, poleg tega pa so relativno pazljivi z ekscesi svojih bojevnikov. Po drugi strani je Islamska država bolj približek iz filma Mad Max.

Ceuta in prehodi v Evropo

Zato je bil zadnji vdor v Ceuto darilo tako JNIM kot IS-SP, ki sta zagotovo situacijo izrabili za vdor svojih članov v Evropo.

Ti člani ne potrebujejo denarja, saj ga dobijo preko kontaktov obeh organizacij z denarnim sistemom Havala. Tako gre formalno za ilegalnega migranta, ki mu je na voljo zatočišče in financiranje v Evropi.

S španskimi zakoni množične legalizacije in sodniških odločitev, ki ne dovolijo vračanja migrantov tudi v primeru kršenja zakonov, darilo ne bi moglo biti primernejše.

V času umetne inteligence in dronov bodo džihadistične dejavnosti ne le lažje za varnostne organe, ampak tudi za Al-Kajdo in Islamsko državo. In ponovno se je treba vprašati – katere države drugod po svetu bi s takšno lahkotnostjo jemale vdor več kot 80.000 ljudi preko svoje meje?

🇪🇸 Ceuta has turned into a slum

Thousands of illegal migrants living on the beach in shacks made of straw and cardboard

Health officials have issued an emergency alert over a severe sanitation crisis, treating cases of scabies, tuberculosis, impetigo and infectious diarrhea pic.twitter.com/BrYfRrxk1K

— Visegrád 24 (@visegrad24) August 14, 2026