Dr. Aleš Štrancar: Slovensko gospodarstvo čaka obdobje stečajev in prisilnih poravnav

Intervju: Dr. Aleš Štrancar, podjetnik, filantrop in biotehnolog

Dr. Aleš Štrancar, ustanovitelj podjetja BIA Separations, opozarja, da je slovensko gospodarstvo preveč odvisno od Nemčije in evropskih dobavnih verig, zaradi česar ga v prihodnjih letih čakajo resne težave. Po umiku z mesta direktorja se posveča mednarodnim projektom na področju genskih terapij in zdravljenja raka, večinoma v ZDA in drugih tehnološko naprednih okoljih. V pogovoru za Domovino je spregovoril o gospodarski politiki, javnem dolgu, korupciji, odnosu države do podjetništva ter o svoji viziji konservativnega gibanja, ki bi po njegovem mnenju Slovenijo vrnilo k večji gospodarski in politični suverenosti. 

Začniva z ekonomskimi in geopolitičnimi razmerami. Kako vaše podjetje občuti te težke geopolitične razmere? Zaprta Hormuška ožina, obeta se energetska kriza, ne bo bencina, helija, kmetijskih proizvodov, gnojil … 

Od 7. januarja nisem več direktor podjetja BIA Separations, ki sem ga vodil dolga leta. Začel sem delati na nekaterih drugih projektih, ki segajo od Japonske do Kalifornije, Velike Britanije, Nizozemske, Avstrije in Slovenije. Gre za nove zgodbe, predvsem na področju genskih terapij in zdravljenja raka. To so tehnologije, ki so prebojne v svetovnem merilu. Večina projektov poteka v ZDA, zato krize kaj dosti niti ne občutimo. Smo na področju z visoko dodano vrednostjo, torej visokih tehnologij, 'high-techa'. Mislim, da za taka podjetja ni velikih nevarnosti, saj niso tako zelo odvisna od cene energije in dobavnih verig. 

To je nekaj, kar v slovenskem gospodarstvu zelo manjka. To je namreč preveč oprto na Nemčijo in nekatere druge evropske države, ki energetsko in tudi druge krize zelo občutijo. Bojim se, da bo imelo posledično slovensko gospodarstvo v naslednjih nekaj letih izjemno velike težave s svojim obstankom na trgu. Kmalu bomo videli veliko stečajev in prisilnih poravnav. Za naše gospodarstvo, ki je oprto predvsem na nemško industrijo, prihajajo slabi časi. 

Kaj bi morali spremeniti v gospodarski politiki? 

Slovenija se preveč opira na posle, ki so v t. i. dobavnih verigah. Nimamo svojih blagovnih znamk, nimamo produktov, nimamo t. i. visokih tehnologij na svetovnem trgu, da bi lahko paradirali in imeli trg, neodvisen od gospodarskih kriz. Vemo, da se gospodarske krize različno manifestirajo v različnih državah. Ko so ZDA v gospodarski krizi, gre lahko v Evropi ali na Kitajskem malo boljše. Ali obratno. Kot ekonomija smo preveč vezani na Evropsko unijo, ta Evropska unija pa gospodarsko propada. 

V zadnjih štirih letih smo tudi zelo povečali javni dolg. Kaj bi morali tu spremeniti? 

Večji javni dolg pomeni manjšo suverenost. To je zelo jasno. Ko imaš zelo visok dolg, ti gospodarstvo in razvoj diktirajo drugi. Dokler tega ne bomo spoznali, se bojim, da bo tudi javni dolg naraščal. Ali si izposojamo denar od Kitajske, Japonske ali iz nekih drugih fondov, niti ni velike razlike. Narekovali nam bodo določene politične in gospodarske aktivnosti v Sloveniji. Še enkrat: večji javni dolg, manjša suverenost države. 

Ko imaš zelo visok dolg, ti gospodarstvo in razvoj diktirajo drugi. 

Državni zbor je sprejel interventno zakonodajo, ki pomeni znižanje DDV za hrano, ukinitev ideje, da bi obdavčili nepremičnine, olajšave za s.p.-je, pokojninske spremembe … Kaj bi vi spremenili? 

Naš državni zbor je sestavljen iz, kot jim sam pravim, desno-leve koalicije in levo-leve oziroma skrajno leve koalicije. Po njihovem razumevanju naj država pobere čim več denarja tistim, ki ga ustvarjajo, in ga potem razporeja po svojih lastnih, ponavadi zelo političnih presojah. 

Zame pravzaprav ni bistvene razlike, ali denar, ki mi ga pobere, razporeja desno-leva ali levo-leva koalicija. Kot podjetnik in gospodarstvenik bi si želel, da meni pustijo presojo, kam bom plasiral presežke svojega kapitala, ne pa da me država obdavčuje. Upam si trditi, da bo moje razporejanje kapitala bistveno bolj učinkovito od razporejanja državnih birokratov, ki podjetja niti od znotraj še niso videli. Verjetno so takoj po fakulteti pristali v javnih ali napol javnih službah, v državnih podjetjih ali celo v sami državni hierarhiji. Od teh ljudi ne moremo pričakovati, da bodo znali vrednotiti in plasirati presežke kapitala, ki jih ustvarjajo podjetja na svetovnem trgu.  

Precej ste aktivni na omrežju X. V eni zadnjih objav ste napisali, da ste v letih od 2004 do 2008 sodelovali pri oblikovanju reform skupaj z Mrkaićem, Šušteršičem ... Kaj se je zgodilo? So bile tiste reforme podobne temu, kar zdaj govorite? 

Tiste reforme so bile v tej smeri. Žal do izvajanja teh reform ni prišlo in od takrat so šle stvari samo še navzdol. Preganjamo se iz levega gospodarskega razmišljanja v desno-levo. Vsi govorijo o tem, da jim nekaj pripada, ne glede na to, ali so v življenju karkoli ustvarili. Pripada ti samo tisto, kar imaš, kar si lahko ustvaril, kar so konec koncev tudi drugi ustvarili zate, če si jim dovolil, da so ustvarili zate. 

Nič ne pade z neba, razen v Svetem pismu, ko je Mojzes, ko so bili Izraelci lačni, prosil Boga, da jim je dal mano. Ampak ta mana z neba je zelo redka. V Sloveniji se bomo morali potruditi, da bo tudi nam dana kakšna takšna mana, predvsem v smislu, da bo treba več delati, prav delati in biti bistveno manj koruptiven. 

Korupcija se v Sloveniji zažira v vse pore. Postala je pravzaprav nacionalni šport, ne glede na to, katera vlada je na oblasti. Lahko govorimo o več ali manj korupcije, ampak predvsem je tukaj ogromno korupcije. To je vedno smrt za zdravo gospodarstvo. Če država nima zdravega gospodarstva, ne more biti razvita. Ni razvite države, ki bi imela zelo razvito korupcijo. Tega ni. 

Vsi govorijo o tem, da jim nekaj pripada, ne glede na to, ali so v življenju karkoli ustvarili. 

Na omrežju X ste zapisali tudi, da ste kritični do tistih, ki ste jim namenili svoj glas, kajti tudi z vašim glasom vladajo. 

Rekel sem, da sem bolj kritičen do tistih, ki sem jim dal svoj glas, kot do tistih, ki jim glasu ne dam. Temu primerno bom, če bo prišlo do četrte Janševe vlade, bolj kritičen do te vlade, kot sem bil do prejšnje – ker bo ta vlada imela tudi moj glas.  

Volil sem SDS kot najmanjše zlo, to vedno poudarjam. To so desno-leve politike, to nikakor ni konservativna stranka, ki bi se borila za temeljne karakteristike klasičnih konservativnih strank, kjer je vedno v ospredju posameznik, človek, ki ima sposobnosti in zato tudi dolžnosti; dolžnosti, da poskrbi za ljudi, ki so manj sposobni. Ampak ne tako, da ima kot vmesni člen birokrata, ki po eni strani nima veliko znanja, po drugi strani pa je dostikrat zelo koruptivno usmerjen. 

Kam bo uperjena vaša kritičnost, če pride do četrte Janševe vlade? 

V vse. Najprej seveda v gospodarstvo, potem pa tudi v družbene vrednote. Vse slovenske stranke so na strani globalističnih, levo usmerjenih strank v Evropskem parlamentu, ki uničujejo dom, družino in so tudi proti religijam. Formalno sicer niso proti religijam, a vemo, da Evropska ljudska stranka skupaj s svojimi partnerji v Evropskem parlamentu podpira globalizacijo, ki je tesno povezana s protikrščanstvom. Pri tem izrablja nepotrebne ilegalne migracije, ki jih je celo omogočala. Spomnimo se leta 2015, ko je tovarišica Merkel odprla vrata. Tukaj se pojavlja ogromno težav, ki bodo v nekaterih državah verjetno pripeljale tudi do državljanskih vojn, do spopadov radikalnih islamistov z vsemi ostalimi. 

Evropo nam torej uničuje politika iz Bruslja, zadnjih 20 let izjemno intenzivno, tudi s pomočjo desno-leve evropske stranke, ki je izgubila kompas glede zdravega konservativizma in tega, kar so nam očetje Evrope položili v jasli, ko so ustvarili Evropo. Takrat so hoteli, da je Evropa zgrajena na krščansko-judovskih osnovah. Tega ni več. Evropa postaja vedno bolj sorosistično-islamistična združba, v kateri ne gre dobro niti ekonomiji niti kulturi niti sobivanju. Vedno več je napetosti, kar ne bo dobra popotnica za naprej. 

Potrebujemo drugačno Evropo, ki bo spoštovala narode. Evropa, ki se ustvarja preko Evropske ljudske stranke, pa skuša narode uničevati, vse v korist francosko-nemškega, jaz temu pravim četrtega rajha. Oni bi radi predvsem podjarmili Slovane in nas naredili za neke vrste kolonijo, kjer bomo delali za majhen denar, da bodo oni imeli oblast. Ampak njihova ekonomija, kot vidimo, propada, saj je ne znajo voditi. 

Te stvari stojijo na zelo nezdravih temeljih. Tudi v Sloveniji bo moralo priti do nekih skupin, strank, gibanj, ki bodo državo vsaj delno postavila bolj v sredino političnega spektra; da bo imela mogoče tudi Slovenija kakšno stranko v Evropskem parlamentu, ki bo spadala med suvereniste ali patriote. Brez suverenistov in patriotov slovenskega naroda enostavno ne bo več. 

Evropa postaja vedno bolj sorosistično-islamistična združba, v kateri ne gre dobro niti ekonomiji niti kulturi niti sobivanju. Vedno več je napetosti.

Pred časom ste na omrežju X zapisali, da se zavzemate za ustanovitev konservativnega gibanja – mogoče stranke, mogoče 'think tanka' (možganskega trusta). Kaj točno ste mislili s tem? 

Na gibanju delamo in ga bomo ustanovili. Ali bo iz tega izšla kakšna stranka, ena ali več, bo stvar ljudi, ki se bodo s temi idejami strinjali. Vsekakor pa želimo v Sloveniji vzpostaviti normalno, klasično konservativno gibanje in razmišljanje, kjer se gospodarstvo postavi na svoje mesto, v vlogo, ki jo ima. 

Zdravega gospodarstva ne smemo zatirati zaradi političnih parcialnih interesov. Gospodarstvu je treba pustiti, da dela, da ustvarja, mu pomagati in omogočiti, da se širi. Ne pa da po eni strani vidimo Magno sredi najboljšega polja pri Ptuju, ki zdaj propada, po drugi strani pa podjetje Akrapovič ni dobilo prostora v nekih skalah pri Ivančni Gorici. Na tem primeru vidimo, kako birokratski aparat zelo pokorno služi parcialnim interesom, kjer varovanje okolja nima nič zraven. Gladko torej uničimo del Ptujskega polja zaradi ozkega interesa ministra Počivalška v vladi tovariša Cerarja. Tovariš Počivalšek je preprosto uničil to polje. Tam nič ni, vse propada. 

Po nekaterih informacijah je bil projekt Magna, selitev v Slovenijo, povezan tudi z našim projektom, torej selitvijo BIA Separations v Avstrijo. Zaradi tega so nam takrat pri prisilni poravnavi na Ministrstvu RS za gospodarstvo in agenciji Spirit delali hude probleme. Z oderuškimi obrestmi so skušali sesuti našo prisilno poravnavo, stečaj pa bi pomenil selitev celotnega intelektualnega potenciala v Avstrijo. 

Ali so te zadeve resnične ali ne, ne vem, neki indici pa obstajajo, da je šlo v takratni vladi tovariša Cerarja in ministra tovariša Počivalška za te težnje. Zdaj vidimo tovariša Počivalška na tako imenovani desni strani kot nekoga, ki je zelo sposoben voditi gospodarstvo, čeprav vsi, ki malo spremljamo gospodarstvo, vemo, da kjerkoli se pojavi, so za njim korupcijske govorice. S korupcijo ne pridemo daleč in korupcija nas gospodarsko ne bo postavila na noge. 

Iste principe vidimo tudi pri kanalu C0, tako imenovanem 'drekovodu'. Kje so bile vse tiste tako imenovane okoljske organizacije, ki se niso nič oglašale, ko se je šlo prekopavat dobro zemljo in voditi kanal nad vodnim virom? Tisti, ki obvladamo kemijo in poznamo materiale, vemo, da neprepustnega materiala ni. Ga ni. Pika. 

Gospodarstvu je treba pustiti, da dela, da ustvarja, mu pomagati in omogočiti, da se širi. 

Ste vi osebno ali pa kot podjetnik povezani v kakšne asociacije, združenja, mogoče konservativno združenje? 

Povezujem se s podobnimi združenji, 'think tanki' – kakorkoli že to imenujemo – po svetu. Predvsem z ljudmi, ki imajo podobne vrednote. Moje vrednote so jasne: temeljijo na krščanstvu in na tem, da je dom vedno prva stvar, za katero se je treba boriti; družina in domovina, v mojem primeru domovina Slovenija. Rodoljubje. Nekateri bodo rekli, da sem nacionalist. Tudi v redu, če oni tako pojmujejo nacionalizem. 

Takih organizacij je po svetu precej, od Poljske, tudi Nemčije, kjer se ne strinjajo z nemško vlado in njenimi ekonomskimi načini delovanja, do ZDA. Imel sem priložnost biti tudi z Japonci, ki razmišljajo podobno. Zanimivo: Japonci so neverni, a vseeno spoštujejo krščansko načelo gospodarstva. Ta gibanja so po svetu močna. 

V Sloveniji smo tik pred oblikovanjem neke desne vlade. Če bi bili vi v koži teh, ki zdaj o tem odločajo, kaj bi storili? Bi šli v tako desno vlado, čeprav ni ustavne večine in je ta volilni rezultat na nek način pat položaj? 

Najprej vas moram popraviti: to ni desna vlada, to je desno-leva vlada. Mi desne stranke sploh nimamo, kaj šele, da bi imeli desno vlado. Verjetno bomo potrebovali še kar nekaj desetletij, da državljani spoznajo, da te desno-leve in levo-leve koalicije nikamor ne peljejo. Država pada. Ne moreš živeti od nečesa, s čimer si pravzaprav zažrl prihodnost svojih otrok in vnukov. Krediti so prihodnost naših otrok in vnukov. 

Dokler imamo ljudi, ki so prišli iz bivšega sistema in so naučeni, da je država tista, ki ti mora nekaj dati in poskrbeti zate, do takrat ne bo sprememb. Počakati moramo na mlade generacije. 

Torej: v vsakem primeru, ali bo zdaj ta desno-leva ali levo-leva vlada, mislim, da bo rezultat precej podoben. Slovenija bo na gospodarski ravni padla še za kakšnih deset odstotkov, tudi v primerjavi s podobnimi državami, kot so Poljska, Hrvaška in Češka, ki nas prehitevajo po levi in desni strani. Te države potrebujejo samo še visoko tehnologijo, na čemer že delajo, in bodo gospodarsko prehitele tudi Nemčijo, sploh Poljaki. Tam je delovna vnema velika, čuti se, da se bojijo levega in desnega razbojnika, torej Rusov in Nemcev. Vedo, da med Rusijo in Nemčijo brez lastnega, močnega, visokotehnološkega gospodarstva in drugačnega povezovanja ne bodo preživeli. 

Moje vrednote temeljijo na krščanstvu in na tem, da je dom vedno prva stvar, za katero se je treba boriti; družina in domovina, v mojem primeru domovina Slovenija. 

Kaj bi storili, če bi bili vi tehnični mandatar? 

Najprej bi seveda zahteval, da se strinjajo z mojim programom. Najbrž se že v naslednjem koraku z mano ne bi strinjali, saj bi zahteval točno to, kar govorim. Zahteval bi, da tisti, ki me podprejo, podprejo tudi moje zakone oziroma predloge zakonov, ki so namenjeni razbremenitvi gospodarstva in izjemnemu zmanjšanju stopnje birokracije.  

V Sloveniji smo bolj papeški od papeža. Že Evropa in Bruselj nam nalagata nesmiselne zakone, v Sloveniji pa se to eksponentno poveča. Gotovo bi zahteval, da se ti zakoni po hitrem postopku spremenijo in da se ljudje po ministrstvih in javnih službah, ki ne delujejo dosledno po novih zakonih, takoj zamenjajo. Zahteval bi torej tudi zakon, ki omogoča drugačno zamenjavo ljudi, ki ne spoštujejo nove politike. Zdi se mi, da tu ne bi imel podpore. Tako da se ni treba bati: ne bom predsednik ne te ne kakšne naslednje vlade. 

Kdo je Aleš Štrancar? 

Čisto navaden človek. Prihajam iz napol kmetije, napol delavske družine. Moji stari starši so bili protifašisti in protinacisti. Moj stari oče je bil zaradi tega iskan, izdan od domobrancev. Nekateri mi danes pravijo, da sem domobranec, ampak kot rečeno, mojega starega očeta so domobranci izdali Nemcem. Po naši vasi so iskali dokumente. Oče je bil večkrat pred nemškimi puškami, da ga likvidirajo, če bi te dokumente dobili, tako kot tudi vsi ostali v družini. 

Moja mama je bila na kamionu za Nemčijo. Nacisti so požgali vas Žapuže že leta 1944. Tudi moji stari starši po tej liniji so bili pred puškami, da jih pobijejo. Rešil jih je takratni duhovnik iz Šturij, ki je bil po vojni obsojen kot veleizdajalec, ker jih je rešil. 

Vidimo, kako so komunizem, nacizem in fašizem pravzaprav eno in isto. Zato se je Stane Dolanc kot ponosni pripadnik Hitlerjugenda lahko tako hitro 'prefarbal' v komunista – ker je to pravzaprav ista ideologija. Če spoštuješ svoj dom in svoj narod, ne moreš biti del nacizma, komunizma, danes globalizma, LGBT+-izma. LGBT+-izem oziroma 'woke' je pravzaprav ena in ista zastava, predhodnica globalizma, Orwella 1984. Temu se je treba upreti, ker je to diktatura in pomeni moderno suženjstvo. 

Borba za narod je po mojem nekaj vsečloveškega, vseobčega in za vse čase. 

Niste omenili, da ste tudi velik filantrop, veliko donirate. 

O tem ne bi želel veliko govoriti. To je moja dolžnost. Mislim, da je dolžnost tistih, ki smo nekaj dobili, da to tudi delimo. Kot sem že povedal, ni pomembno samo, kaj država da tebi, ampak tudi, kaj moraš ti dati državi. S tem Kennedyjevim izrekom se skušam istovetiti. 

Še enkrat, to je moja dolžnost in pomagam po svoji lastni vesti. Ne dovolim pa, da tisto, kar sem ustvaril, deli birokrat po svojih koruptivnih poteh. Temu se maksimalno izogibam, zato tudi vse moje donacije prihajajo iz tujine. 

Pravijo, da ima človek, če ima denar, morda ravno zaradi tega prijatelje. Vi ločite ljudi po tem? Imate prave prijatelje? 

Pravih prijateljev nimam; imam svojo družino in tudi svoje otroke učim, da so edini prijatelji sorojenci, zato je treba držati družino skupaj. S prijatelji je tako; smo prijatelji, dokler se naša mnenja ne razlikujejo. Tudi prijateljstva iz srednje šole so se razbila, ker smo pristali na nasprotnih ideoloških bregovih. Vemo pa, da si pravi prijatelji v ideoloških zadevah ne smejo nasprotovati. To je izjemno težko, tako da prijateljev nimam. Zavedam se, da so nekateri, ki so moji dobri znanci, to tudi zato, ker mislijo, da bodo dobili neko pomoč. Nekateri jo res dobijo, saj sem tudi jaz včasih slep in se učim na lastnih napakah. 

Kje bo Slovenija čez pet, deset let? S kakšnim napotkom in željami končujete ta intervju? 

Slovenci se znajo na koncu, ko prideta 'rit pa šiba skupaj', kot bi rekli doma, skupaj vzeti in dobro razmisliti, kaj je dobro in kaj ne. Zato bo v Sloveniji čez deset, petnajst let prišlo do močne konservativne stranke ali več njih, ki bodo stvari postavile na pravo mesto. 

Sem optimist. V mladih vidim drugačno razmišljanje, razmišljanje, ki ni plod pranja možganov. Predvsem pa razmišljanje, ki je v nasprotju s pričakovanji ministra Gabra, ki je skušal uničiti slovensko šolstvo za 50 let. Otroci se obračajo proti pranju možganov, ki jim je bilo namenjeno v šolah. Otroci, ki so bili namenjeni za zastavonoše njihovih ideologij, bodo tisti, ki bodo te ideologije pokončali.  

(D252, 34-37)