Umik dela ameriškega diplomatskega osebja in premiki vojske

V zadnjih dneh lahko poslušamo dvoumne napovedi ameriške administracije o nadaljnjem postopanju z Iranom. Diplomatska aktivnost v regiji je visoka, kar je sicer lahko rezultat spopadov v Jemnu in ogrožanja sosednjih držav s strani Hutijev, toda mnogi se sprašujejo, ali se napoveduje kaj večjega. Grožnje v regiji letijo na vse strani, v tem trenutku pa je težko natančno napovedati nadaljnje dogodke.

Umik ameriškega diplomatskega osebja

Več medijev je izpostavilo poziv delu ameriškega diplomatskega osebja, da se umakne iz regije Bližnjega vzhoda. Zato so začeli ugibati, ali morda administracija pripravlja nov napad na Iran, oziroma vsaj omejene vojaške aktivnosti. Nekateri viri iz ameriške diplomacije so poudarili, da ne gre za umik iz vseh držav ali umik vseh diplomatov iz regije. Šef za odnose z javnostjo zunanjega ministrstva Tommy Pigott se je odzval na poročanje in povedal, da gre le za umik nenujnega osebja in njihovih družinskih članov iz Savdske Arabije.

V tem trenutku informacije še vedno niso uradne, prav tako uradno niso potrdili koliko diplomatov in iz točno katerih držav so odšli, saj več informacij potrjuje, da ni šlo le za delni odhod iz Savdske Arabije. Več anonimnih diplomatov je namreč za agencijo Reuters povedalo, da so dobili navodila za odhod tudi diplomati iz več drugih zalivskih držav. Tega ameriška administracija uradno še ni potrdila. ZDA so velik del osebja vrnile na Bližnji vzhod, potem ko so jih na stotine umaknili skupaj z družinami zaradi vojne z Iranom. Del tega osebja zdaj ponovno umikajo nazaj v ZDA.

Premiki ameriških sil in nov načrt za napad

Diplomatski in vojaški viri iz regije so potrdili, da je ameriška vojska opravila več sprememb v svojih bazah na bližnjem vzhodu. Del vojske in osebja je iz nekaterih baz je umaknila, del pa jih je premestila na druge lokacije. V nekaterih bazah so celo zmanjšali število osebja, toda del sil je bil pomaknjen bližje Iranu. Ameriška vojska te spremembe opravlja potihoma, podobno kot pred napadom na Iran letošnjega februarja. Po poročanju New York Timesa naj bi ZDA in Izrael naredile sveže načrte za nove napade na cilje v Iranu.

Ameriški zunanji minister Marco Rubio je povedal, da so za ZDA nuklearne zmogljivosti Irana glavna prioriteta, ki jo trenutno obravnavajo. Poudaril je sicer, da si Katar še vedno prizadeva kot mediator med ZDA in Iranom, vendar zaenkrat napredka še ni. Viri iz ameriške administracije so različni, nekateri pravijo, da napada ne bo, drugi pa, da naj do napada prišlo po ameriških vmesnih volitvah. Če bo prišlo do napada, potem bo ta usmerjen v nuklearne kapacitete in strateška otoka Kešm in Hark, ki sta ključni ekonomski žili za iranske državne finance.

Kot kaže je administracija ponovno razdeljena na dva tabora, kjer en tabor navija za nadaljnja pogajanja pod okriljem mediacije Pakistana in Katarja, medtem ko druga stran navija za strateške napade, ki bi še bolj ošibile iranski režim, saj je v tem trenutku Iran na tleh zaradi blokade in sankcij. Trump je verjetno nezadovoljen z Witkoffom, ki je spomladi zagnal pogajanja pod okriljem Pakistana in Katarja, vendar povsem neuspešno in celo v škodo ZDA. Trump je ravno včeraj izjavil, da z Iranom trenutno ne potekajo nobena pogajanja, pravi da jih ima dovolj ter da se bo kmalu nekaj zgodilo.

Časovnica napadov ene ali druge strani – opozorila izraelskih obveščevalcev

Ali bo do napadov prišlo, še ne vemo, saj vse strani grozijo ena drugi, toda v primeru napadov ZDA se največ govori po koncu ameriških vmesnih volitev v Kongres. Trump namreč ne želi sprožati agonije med določenim volilnim telesom med Republikanci, zato je malo možnosti, da bi bil napad pred volitvami. Po drugi strani so izraelske obveščevalne agencije opozorile, da bi lahko prišlo do napadov na Izrael pred izraelskimi volitvami, ki bodo konec meseca.

Toda Netanjahu in obrambni minister Katz sta opozorila takoj izkoristila v svoj prid in zagnala kampanjo proti političnim konkurentom z obtožbami, da bodo oni krivi še za en napad, če ga bodo ignorirali. V to kampanjo so vključili velik del svojih medijev, ki zdaj svarijo enako. Toda predstavniki varnostnih agencij so že opozorili Netanjahuja, njegove politične zaveznike in medije, da se igrajo z ognjem, kajti to ni tema za politični boj in javna razprava lahko Izraelu celo škodi. Pravijo namreč, da bi lahko Iran celo napačno interpretiral te signale in sprožil reakcijo, ki jo sicer ni nameraval sprožiti.

Trump poziva iranski režim k spremembam

Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjih dneh večkrat poudaril, da ima dovolj iranskega režima ter poudaril, da je potrebna akcija. Natančneje sicer ni specificiral namer administracije, zato gre lahko le za taktične grožnje, da se Iran drži v stalni napetosti, ali pa celo morda kakšno konkretnejšo vojaško akcijo. Istočasno se je ameriški obrambni minister Hesgeth srečal z izraelskim predsednikom vlade Netanjahujem in obrambnim ministrom Katzem v letalski bazi na jugu Izraela. Ta obisk je ostal izven drobnogleda medijev.

Poveljnik ameriškega vrhovnega poveljstva admiral Bradley Cooper je povedal, da blokada Hormuške ožine in finančne sankcije delujejo, kajti Iran je v zelo slabi ekonomski situaciji. Pritisk je tako močan, da so nekoč milice podprte z iranskim denarjem, na primer Hezbolah ali Hamas, začele finančno pomagati iranski Islamski republikanski gardi (IRGC). Samo v zadnji dveh tednih je ameriško finančno ministrstvo zamrznilo za 350 mio USD sredstev.

Netanjahujev govor o spremembi režima

Netanjahu je v včerajšnjem govoru povedal, da je eden izmed ciljev Izraela sprememba iranskega režima. Povedal je, da se trenutni predsednik Modžtaba Hamenej ni naučil ničesar in sledi stopinjam svojega očeta. Pravi, da ponovno poizkuša razvito orožje smrti. Edini način za zaustavitev orožja smrti je odstranitev režima v Iranu. To je direktiva, ki jo je dal izraelski vojski (IDF), Mosadu in drugim varnostnim službam.

Vsekakor je treba razumeti Netanjahujeve izjave tudi v luči prihajajočih volitev, kajti javnomnenjske ankete mu zaenkrat ne napovedujejo zmage. Veliko Izraelcev mu zameri, da ni zmogel preprečiti napada 7. oktobra, nerazčiščene korupcijske afere, podpore ekstremnim skupinam naseljencem na Zahodnem bregu in v parlamentu, sporov z vsemi ostalimi političnim strankami itd. Kot odgovor je Netanjahu sporočil, da v primeru zmage ne bo šel v koalicijo z Ben Gvirom, ampak se zavzema za koalicijo narodne enotnosti.

Iran je ostal brez zalog nafte za Kitajsko, ekonomska situacija je katastrofalna

Iran medtem grozi vsem, od ZDA in Izraela do zalivskih držav. Sporočili so, da naj bi z raketami zadeli štiri tankerje v zalivu, vendar uradnih podatkov o tem, ali je šlo za dejanski napad in kakšno škodo naj bi ta povzročil, še ni prišlo. UKMTO je sicer sporočil, da naj bi do vsaj enega napada prišlo, škoda pa je minimalna. Poveljnik iranske Islamske republikanske garde (IRGC) Jadolah Gavani je zagrozil, da bo Iran prerezal komunikacijske in internetne kable, ki tečejo vzdolž Hormuške ožine če bi ZDA ponovno raketirale Iran.

Iran je do letošnjega oktobra vzdrževal floto tankerjev v okolici azijskih držav, kjer je lahko z zalogami oskrboval predvsem Kitajsko. Zdaj je popolnoma izpraznil vse zaloge v tankerjih, kar pomeni, da se je denar iz Kitajske ustavil. Te rezerve so bile za 90 milijonov sodčkov nafte, danes pa so padle pod milijon. Kitajska plačuje Iranu z dvo mesečnim zamikom, torej bo imel Iran dovolj sredstev še do konca leta. Premiki ameriških in izraelskih sil so morda povezani z izjemno slabo ekonomsko situacijo v Iranu, kjer primanjkuje denarja za plače javnega sektorja, vojske in infrastrukture. ZDA pritiskajo na Iran z blokado s katero ga želijo prisiliti v pogajanja, ali povzročiti upor, ki bo zamenjal režim.

Dogajanje v Savdski Arabiji

Savdska Arabija je še vedno pod pritiskom Hutijev, danes so ti namreč ponovno raketirali rafinerijo Aramca južno od Riada. Ponoči so Hutiji napadli rafinerije in poslovne stavbe Aramca tudi v Damamu, toda ljudi zaenkrat niso evakuirali iz območja napada. Ob napadu na letališče v Damamu je bila ubita ena oseba. Savdske oblasti so sporočile, da so prestregle več napadov z droni na Riad, nekaj pa celo na Medino. To je sicer precedan, kajti napadi na sveti mesti Meko in Medino so za muslimane nesprejemljivi, zato je ta dogodek sprožil kritike v muslimanskih skupnostih po svetu. Hutiji so namreč sporočili, da so zadeli tudi obrambno ministrstvo v Riadu, vendar savdska vlada tega ni uradno potrdila.

Že pred temi napadi so Hutiji večkrat napadli naftne kapacitete na vzhodu države, naftovod vzhod-zahod, pristanišče Janbu in letališča na jugu, kar je zahtevalo življenja 22 civilistov. V tem trenutku Savdijci še niso našli pravega odgovora za Jemen, vojska Sveta jemenske vlade v tem trenutku ofenzive Hutijev ni uspela ustaviti, zato ima ponovni dogovor z Emirati smisel. Savdski uradniki so se prav tako srečali za ameriškimi predstavniki, kar pomeni, da je šlo lahko za izmenjavo ključnih informacij in za skupno koordinacijo nadaljnjih ukrepov.

Jemenska vojna je bolj intenzivna

Vojna med Hutiji in Savdsko Arabijo pridobiva vedno večji zagon. Iz Jemna prihaja več nasprotujočih si novic iz okolice Taiza. Nekateri viri pravijo, da je Taiz praktično že padel, medtem ko drugi viri pravijo, da je še vedno v rokah regionalnih klanov. Podobna situacija je že bila pred desetimi leti, ko je Taiz prehajal iz rok ene skupine v roke druge, toda okolico Taiza še vedno v večini nadzorujejo Hutiji.  Ti so se namreč odločili za intenzivnejšo ofenzivo proti Južnemu Jemnu, kar direktno krši dogovor med obema stranema. Južni Jemen je bil delno avtonomna enota izven vpliva Sveta jemenske vlade ter je sodeloval z vojsko Združenih arabskih emiratov.

Pred dvema letoma so Savdijci prisilili ZAE v umik, Svet jemenske vlade pa je s svojimi silami zavzel velike dele province Aden, ki je sedež Južnega Jemna. Ta ima tradicijo v britanski Adenski republiki, ki je delovala kot samostojna svobodna republika, prebivalci Južnega Jemna pa se vidijo kot nasledniki te province. Savdijci so želeli preprečiti ambiciozne želje Adena, izgnali vojsko Emiratov in zahtevali razorožitev vojske Južnega Jemna. Aden je imel sklenjen dogovor s Hutiji o nenapadanju, ki sta ga obe strani zadnja leta več ali manj upoštevali, zdaj pa so Hutiji ta dogovor prekršili. Savdska Arabija se je medtem dobila s predstavniki ZAE, ki jih zdaj prepričuje, da bi se ponovno vključili v boje proti Hutijem. Verjetno ZAE v takšen projekt ne bodo šli pro bono, torej bodo v zameno zahtevali določene privilegije za Aden.

Irak zapira meje z Iranom

Irak je medtem v dogovoru s Savdsko Arabijo zaprl meje z Iranom, saj sumijo, da je bil Iran vpleten v napade na savdski naftovod vzhod-zahod. Zaprtje meja je verjetno tudi posledica zadnjih obiskov savdskih in egiptovskih diplomatov v Bagdadu, kjer so razpravljali o Jemnu in iranski podpori Hutijem. Poleg tega na Irak pritiskajo še ZDA, saj sta iraški predsednik vlade Ali Faleh al-Zaidi in Trump sklenila dogovor o preprečevanju iranske rabe iraškega ozemlja za napade na ameriške baze in zalivske države. Zato je Trump pozval Zaidija, naj se drži dogovora.

Izraelsko-libanonska pogajanja

Medtem so potekala relativno uspešna pogajanja med Izraelom in Libanonom na Floridi v letalski bazi MacDill. Časopis Beirut Wire poroča, da so pogajanja potekala v sredo in v načelu potekajo po smernicah ameriškega predloga za mir med državama. Glavna tema za Izrael je razorožitev Hezbolaha, medtem ko Libanon najbolj zanima umik izraelskih sil iz države. Razorožitev Hezbolaha je sicer cilj, ki bi dolgoročno pomagal Libanonu pri osamosvojitvi od iranskega vpliva. V tem trenutku je namreč največja težava, kako naj bi Hezbolah razorožili in kako uspešno bi lahko libanonska vojska nadzirala jug Libanona.

V regiji je zelo napeto in v pričakovanju več spopadov. Ali bo do njih prišlo ali pa gre le za grožnje, ki bi vpletene strani prisilile v pogajanja ali umik, še ne vemo. V tem trenutku vse strani grozijo ena drugi, vojaški premiki se dogajajo, razvoj dogodkov pa se bo odvil relativno hitro, saj ameriške in izraelske volitve prihajajo kmalu. Ali bo Hutijem uspelo nadaljevati je težko napovedati, kajti na začetku jemenske državljanske vojne je bila situacija podobna, vendar sčasoma niso mogli več držati fronte, savdsko-emiratska koalicija pa jih je potisnila nazaj. Toda tokrat Hutiji posegajo globoko v savdske interese, zato je vprašanje, koliko časa lahko Savdska Arabija še trpi napade.