Anja Moric napisala knjigo o slovenskih Nemcih

V knjigi Slovenski Nemci: Diaspora, identitete in medskupnostni odnosi je Anja Moric osvetlila prezrti del slovenskega izseljenstva ter odprla vprašanje, kako danes razumemo kategorijo slovenskega izseljenstva in kdo je vanjo vključen.

Na podlagi življenjskih zgodb slovenskih Nemcev v diaspori je Anja Moric raziskala oblikovanje identitet, transgeneracijski prenos zgodovinskih izkušenj in njihov vpliv na sodobne medskupnostne odnose. Razmerja med Nemci in Slovenci na Slovenskem umešča v širši evropski in globalni kontekst ter pokaže, kako kolektivni spomin oblikuje identitete, dediščinske prakse in razumevanje preteklosti.

Ob osemdeseti obletnici konca druge svetovne vojne zajetna knjiga (482 strani, založba ZRC) Slovenski Nemci: Diaspora, identitete in medskupnostni odnosi prispeva k razmisleku o dolgotrajnih posledicah vojne, večkulturni preteklosti slovenskega prostora ter možnostih dialoga in sprave med skupnostmi, zaznamovanimi s preteklimi konflikti.

Starša sta ji pojasnila, da je gospod nekoč živel v naši hiši

Na predstavitvi knjige Slovenski Nemci na ZRC SAZU v Ljubljani 22. oktobra je njena avtorica Anja Moric dejala, da se je rodila na Kočevskem in odrasla v hiši, ki sta jo kupila stara starša, ki sta po vojni prišla z Blok. »Kot otrok sem med brskanjem po omari našla vizitko s fotografijo moškega in njegovim avstrijskim naslovom. Pojasnila sta mi, da je gospod nekoč živel v naši hiši in da ju še vedno občasno obišče.«

To je bilo njeno prvo srečanje z zgodbo nekdanjih nemško govorečih prebivalcev domačega kraja. »Nato o njih vse do gimnazije, ko sem začela raziskovati lokalno zgodovino, nisem slišala ničesar. Presenetilo me je, kako malo vemo o ljudeh, ki so na Kočevskem živeli pred nami, in ta 'skrivnost' me je spodbudila k bolj poglobljenemu raziskovanju, ki traja dobrih 25 let.«

Povezava med zgodovino, spominom in pripadnostjo je osrednja tema knjige

Raziskovanje jo je vodilo med Kočevarje in spodnještajerske Nemce v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, Združenih državah Amerike in Kanadi. »Sprva sem odgovore iskala predvsem v zgodovini. In sicer na čisto osnovno vprašanje: kaj se je zgodilo – najprej v mojem rojstnem kraju, da je bil tako rekoč čez noč izpraznjen – in nato še širše v Sloveniji. Toda skozi pogovore me je sčasoma začela bolj zanimati sedanjost, kako izseljenci živijo in kakšne so njihove povezave s Slovenijo. Spoznala sem, da za razumevanje sedanjosti ni pomembno samo, kaj se je zgodilo, temveč tudi, kako ljudje dogodke razumejo, se jih spominjajo in jih posredujejo svojim potomcem.« Prav ta povezava med zgodovino, spominom in pripadnostjo je osrednja tema knjige.

Čigava diaspora oziroma del čigavega izseljenstva so slovenski Nemci?

Raziskava povezuje kvalitativne in kvantitativne metode: več kot sedemdeset biografskih narativnih intervjujev, številne neformalne pogovore, anketo in dolgoletno opazovanje društvenega življenja ter kulturnih praks. Pričevanja je avtorica povezala z arhivskim gradivom, časopisjem in spominskimi zapisi, pri čemer glasovi sogovornikov ostajajo osrednji vir razumevanja njihove družbene realnosti.

Temeljno vprašanje, ki jo je vodilo pri vsebini knjige, je: Čigava diaspora oziroma del čigavega izseljenstva so slovenski Nemci? Po veljavni slovenski zakonodaji namreč izseljeni Nemci, tako ekonomski kot politični migranti, niso upravičeni do slovenskega državljanstva, čeprav so bile njihove skupnosti na območju Slovenije prisotne več stoletij. »Če niso del slovenskega izseljenstva, del čigavega izseljenstva pravzaprav so,« postavi vprašanje.

»Tekom raziskave se je izkazalo, da se njihove najmočnejše prostorske reference oziroma kraji, s katerimi se identificirajo pokrajina Kočevska, Spodnja Štajerska in konkretni rojstni kraji. Vendar jih prevladujoče etnično-jezikovno razumevanje slovenskega izseljenstva, ki vanj vključuje zgolj 'etnične' Slovence in njihove potomce, praviloma pušča zunaj tega okvira.«

Domovina oziroma spomin nanjo ostaja temeljna značilnost diaspore

Prvi sklop je namenila diaspori. Zgodovino slovenskih Nemcev so zaznamovale različne vrste migracij: ekonomsko izseljevanje, politične migracije, prisilne preselitve, beg in izgon. Te različne izkušnje je umestila v širši evropski okvir nacionalizacije, razpada imperijev, vojn in etničnega homogeniziranja nacionalnih držav.

Zgodovino slovenskih Nemcev so zaznamovale različne vrste migracij: ekonomsko izseljevanje, politične migracije, prisilne preselitve, beg in izgon.

»Koncept diaspore mi je omogočil vpogled v načine, kako skupnosti kljub razseljenosti skozi več generacij vzdržujejo medsebojne vezi in vezi z nekdanjo domovino. Spremljala sem jih skozi društva, publikacije, spominska obeležja, socialna omrežja in različne kulturne prakse. Potrdilo se je, da domovina oziroma spomin nanjo ostaja temeljna značilnost diaspore in obsega praktično celoten spekter delovanja teh skupnosti: izraža se v petju pesmi, kulinariki, simbolih, prisotnih v domovih in društvih, npr. podobah pokrajine in tudi v družinskih pripovedih.«

Kako se pripadnost spreminja med generacijami?

Drugi sklop knjige je raziskovalka namenila identitetam. Zanimalo jo je, kako ljudje razumejo svojo pripadnost in kako se ta spreminja med generacijami ter družbenimi in političnimi okolji. Izkazalo se je, da regionalne identifikacije s Kočevsko ali Spodnjo Štajersko večinoma ostajajo močnejše od identifikacij z nacionalnimi državami. Ob njih pa sobivajo avstrijska, nemška, ameriška, kanadska in druge pripadnosti.

Posebej se je posvetila dediščinjenju v izseljenskih skupnostih. »Če se osredotočim zgolj na jezik, ki je običajno v ospredju v študijah nacionalnih oziroma etničnih identitet, rezultati kažejo, da izguba jezika ne pomeni nujno izgube pripadnosti neki skupnosti. Jezik Kočevarjev kočevarščina izginja, kulturne prakse se spreminjajo, a skupnost vendarle ostaja povezana na druge načine – predvsem prek različnih društvenih dejavnosti, obiskov nekdanje domovine in različnih oblik spominjanja. Identiteta se v različnih obdobjih preoblikuje v razmerju med podedovano podobo preteklosti in sedanjimi okoliščinami.«

Jezik Kočevarjev kočevarščina izginja, kulturne prakse se spreminjajo, a skupnost vendarle ostaja povezana na druge načine.

Med slovenskimi Nemci izstopa pripoved o krivicah in izgnanstvu

Tretji sklop je Anja Moric namenila medskupnostnim odnosom, ki jih obravnava predvsem skozi kolektivni spomin. Tako v slovenskem kot v izseljenskem nemškem spominu prepoznava selektivnost, poudarjanje lastnega trpljenja in negativne podobe drugega. Na slovenski strani izstopa podoba Nemca kot zgodovinskega zatiralca, med slovenskimi Nemci pa pripoved o predvojnih in povojnih krivicah ter izgnanstvu.

Na potomce se prenese čustvena teža preteklosti

Avtorica je ugotovila, da so se konflikti, nastali v določenih političnih okoliščinah, npr. v obdobju vzpona nacionalizmov konec 19. stoletja ali v obdobju med vojnama, preoblikovali v predstavo o trajnem nasprotju med skupnostma, ki vztraja še danes.

Pri ohranjanju te podobe pomembno vlogo igra molk o težkih temah: na eni strani o nacizmu in odgovornosti za preselitev, na drugi pa o povojnem nasilju in o sami večkulturni preteklosti slovenskega prostora. Na potomce se lahko prenese čustvena teža preteklosti, ne da bi dobili možnosti za njeno celovitejše razumevanje.

Vse več izseljenih Nemcev izraža željo po pridobitvi slovenskega državljanstva

»Je pa terensko delo razkrilo tudi razkorak med kolektivnimi pripovedmi in osebnimi izkušnjami,« je dejala avtorica in dodala, da se posamezniki spominjajo predvsem dobrih sosedskih odnosov, prijateljstev in skupnega življenja. »Današnje boljše možnosti za potovanja in povezovanja, boljša dostopnost informacij, pa tudi pozitivna podoba Slovenije kot prijetne turistične destinacije vplivajo na to, da danes vse več izseljenih Nemcev, zlasti iz ZDA in Kanade, izraža željo po pridobitvi slovenskega državljanstva.«

Danes vse več izseljenih Nemcev, zlasti iz ZDA in Kanade, izraža željo po pridobitvi slovenskega državljanstva.

Avtorica si želi, da bi knjiga prispevala k razumevanju večplastne preteklosti prostora

Knjigo je Anja Moric zato zaključila s predlogom za spremembo zakonodaje v smislu širšega razumevanja slovenskega izseljenstva, ki bi upoštevalo tudi zgodovinsko in teritorialno povezanost izseljenih Nemcev s prostorom današnje Slovenije ter njihov interes za ohranjanje teh vezi. »Kljub zavedanju, da je to najverjetneje zgolj utopična želja, si želim, da bi knjiga prispevala k razumevanju večplastne preteklosti prostora, v katerem živim, ter odprla možnosti za dialog med ljudmi, ki jih ta prostor povezuje.«