Sedem ljudi življenjsko ogroženih, več kot tisoč evakuiranih

Vir: FB, Omiš je svijet

V četrtek zvečer je jugovzhodno od Omiša izbruhnil požar, ki se je ponoči razširil proti mestu in se približal njegovemu središču. Evakuirali so več kot 1000 prebivalcev in turistov, najmanj 36 ljudi je poškodovanih, sedem jih je v smrtni nevarnosti. Do danes dopoldne so odprti ogenj pogasili oziroma požar spravili pod nadzor. Danes zjutraj je velik požar izbruhnil tudi na območju Kune Pelješke na Pelješcu. Vzrok požara še ni ugotovljen. Ob velikih požarih je največ govora o visokih temperaturah, dolgotrajni suši, vetru in podnebnih spremembah. Ti dejavniki močno povečajo vnetljivost rastlinja in omogočijo bliskovito širjenje ognja, vendar pa je neposredni povzročitelj požara zelo pogosto človek.

Katastrofalni gozdni požar, ki je v četrtek okoli 20.15 izbruhnil v Lokvi Rogoznici ob Jadranski magistrali, se je zaradi močnega vetra ponoči bliskovito razširil proti Omišu. Ogenj je zajel okoli tisoč hektarjev površine, poškodoval več deset stanovanjskih objektov, več restavracij, pomožne objekte, avtomobile in plovila. Nekatere hiše so povsem zgorele. Zdravniško pomoč je po zadnjih podatkih kriznega štaba v splitskem kliničnem centru poiskalo 36 ljudi. Hospitaliziranih jih je 14, deset jih zdravijo na oddelkih intenzivne nege, sedem pa jih je življenjsko ogroženih. Med poškodovanimi sta tudi dva gasilca; eden si je poškodoval oko, drugemu je počil bobnič. Smrtnih žrtev po doslej objavljenih podatkih niso potrdili.

Požar je zajel območje od Lokve Rogoznice prek naselij Medići, Stanići in Nemira do predela Borak nad središčem Omiša. Hrvaška gasilska zveza je zjutraj poročala o 286 gasilcih in 93 vozilih. Okoli šeste ure so se gašenju pridružili štirje kanaderji, saj letala ponoči niso mogla posredovati. Z ogroženega območja so evakuirali več kot tisoč prebivalcev in turistov. Sprejemne centre so odprli v Omišu, Dugem Ratu, Makarski in Splitu. Del ljudi je pred ognjem zbežal proti morju, nekatere tudi s pedolini in manjšimi čolni. Plovila pristaniških oblasti in reševalnih služb so po navedbah hrvaškega ministra za promet Olega Butkovića na varno prepeljala 194 ljudi.

Do danes dopoldne so odprti ogenj pogasili oziroma požar spravili pod nadzor, vendar gasilce čaka večdnevno varovanje in saniranje več kot 20 kilometrov dolgega roba požarišča. Zaradi napovedane spremembe smeri vetra so večino ekip premestili na vzhodni del. Ponovno so odprli tudi državno cesto D8, prebivalci pa so se začeli vračati domov. Končna višina škode še ni znana; po prvih podatkih je zgorelo približno 30 avtomobilov, poškodovani pa so tudi električni vodi in trajni nasadi.

Vir: FB, Naš Zadar

Ni še mogoče povedati, ali je bil požar posledica malomarnosti ali namernega dejanja

Vzrok požara še ni ugotovljen. V hrvaških medijih so se pojavile navedbe in ugibanja o morebitnem podtikanju, vendar za to za zdaj ni uradne potrditve. Premier Andrej Plenković je dejal, da še ni mogoče povedati, ali je bil požar posledica malomarnosti ali namernega dejanja. Prebivalci in turisti kljub razsežnostim nevarnosti niso prejeli opozorila prek hrvaškega sistema za zgodnje opozarjanje in upravljanje kriz SRUUK. Plenković na vprašanje, zakaj sistem ni bil uporabljen, ni povedal, ali so pošiljanje opozorila sploh obravnavali. Dejal je, da se je položaj zaradi orkanskega vetra in noči spreminjal iz minute v minuto ter da so ljudje požar videli in si med seboj pomagali.

Vir: FB, Naš Zadar

Na pokopališču zgorela cerkev

Medtem je v petek zjutraj velik požar izbruhnil tudi na območju Kune Pelješke na Pelješcu. Štirje kanaderji, ki so prej gasili pri Omišu, so bili preusmerjeni tja. Ogenj se je približal Potomju, po poročanju Slobodne Dalmacije pa je zgorela cerkev na tamkajšnjem pokopališču. Državna cesta med Prizdrino in Potomjem je bila zaprta.

Suša pripravi teren, ogenj pa največkrat zaneti človek

Ob velikih požarih je največ govora o visokih temperaturah, dolgotrajni suši, vetru in podnebnih spremembah. Ti dejavniki močno povečajo vnetljivost rastlinja in omogočijo bliskovito širjenje ognja, vendar je neposredni povzročitelj požara zelo pogosto človek. Po podatkih evropskega programa Copernicus je človeškega izvora približno 96 odstotkov požarov na dalmatinski obali. To ne pomeni, da so vsi podtaknjeni: med vzroki so tudi malomarnost, kurjenje na prostem, odvrženi cigaretni ogorki in druga nepazljiva ravnanja.

Vendar tudi namerni požigi še zdaleč niso redki. Sicilijanska parlamentarna protimafijska komisija je po požarni sezoni leta 2021, ko so na otoku našteli 8133 požarov in več kot 78.000 hektarjev pogorelega ozemlja, izvedla posebno preiskavo. Med motivi za namerno podtikanje požarov je navedla pridobivanje obdelovalnih in pašnih površin, pripravo zemljišč za gradnjo oziroma druge projekte ter ustvarjanje začasnih delovnih mest pri gašenju in obnovi.
 
Med najbolj krutimi načini podtikanja požarov je bila opisana uporaba živali. Tedanji predsednik sicilijanskega narodnega parka Nebrodi, je leta 2016 opozoril, da so požigalci mačkam na repe privezovali z bencinom prepojene krpe, jih prižgali in živali spustili v gozd. Uporabo takšnega načina so tedaj potrdili tudi viri v sicilijanski gozdni policiji. O podobnih primerih so oblasti julija letos poročale še iz Kalabrije, kjer so preiskovalci obravnavali uporabo mačk z vnetljivimi krpami, privezanimi na repe.
 
Da ne gre le za hrvaško ali italijansko posebnost, kažejo uradni španski podatki. Med letoma 2006 in 2015 je bilo človeškega izvora 80,77 odstotka evidentiranih gozdnih požarov: 52,70 odstotka jih je bilo zanetenih namenoma, 28,07 odstotka pa je bilo posledica malomarnosti ali nesreč. 
 
Podobno kažejo tudi slovenski podatki. Zavod za gozdove Slovenije je med letoma 2021 in 2025 evidentiral 410 gozdnih požarov. Pri 274 je bil vzrok znan; med temi jih je bilo 247 oziroma 90 odstotkov človeškega izvora. Kot namerni požig so evidentirali 108 požarov – 39 odstotkov požarov z znanim vzrokom oziroma dobro četrtino vseh; 139 pa jih je bilo posledica nepazljivosti. Naravni vzrok so ugotovili pri 27 požarih, pri 136 pa je ostal neznan.
 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike