Več kot 100 milijonov rdečih rakov na pohodu: ceste Božičnega otoka so obarvane rdeče
Na avstralskem Božičnem otoku se je začela vsakoletna množična selitev rdečih rakovic. Več kot 100 milijonov teh rakov se iz gozdov odpravlja proti morju, kjer se bodo razmnoževali. Na njihovi poti se znajdejo tudi ceste in mostovi, ki se v tem času obarvajo rdeče.
Selitev se začne z deževnim obdobjem, običajno po prvih močnejših padavinah. Na njen potek vplivajo tudi lunine mene in plimovanje. Rakovice morajo namreč jajčeca odložiti pred zoro, ob upadanju visoke plime in v času zadnje lunine četrti (krajca). Takrat se z obale odpravijo v morje.
Število rakovic se je podvojilo
Množična selitev zahteva precej priprav. Pristojne službe že več mesecev vnaprej skrbijo za zaščito selitvenih poti, ki vodijo skozi gozdove in čez ceste ter mostove.
Med selitvijo so posamezni cestni odseki zaprti, postavljeni pa so tudi posebni mostovi, po katerih lahko rakovice varno prečkajo prometnice. Naravni pojav si vsako leto pride ogledat veliko obiskovalcev z vsega sveta.
Po ocenah naravovarstvenikov na otoku živi več kot 100 milijonov rdečih rakovic. Njihovo število se je povečalo s približno 50 milijonov, k okrevanju populacije pa so pomembno prispevali ukrepi za omejevanje invazivnih vrst, predvsem invazivnih »norih« mravelj.
Invazivne mravlje jih ogrožajo
Vsiljive »nore« mravlje so ena največjih groženj rdečim rakovicam. Zasedale so njihove rove in povzročile pogin oziroma izginotje več deset milijonov osebkov. Z omejevanjem njihovega števila se je populacija rakovic začela obnavljati.
Rdeče rakovice imajo pomembno vlogo pri ohranjanju otoškega ekosistema. Njihovo okrevanje zato koristi tudi celotnemu naravnemu okolju.
Božični otok je dom številnih endemičnih vrst
Božični otok je avstralski teritorij v Indijskem oceanu, približno nekaj 100 kilometrov južno od indonezijske prestolnice Džakarte. Od avstralske celine je oddaljen okoli 1500 kilometrov, njegova površina pa znaša 135 kvadratnih kilometrov.
Leta 2016 je na njem živelo 1.843 prebivalcev, večinoma v naseljih na severnem delu otoka. Zaradi geografske odmaknjenosti se ponaša z bogato rastlinsko in živalsko pestrostjo ter številnimi endemičnimi vrstami. Skoraj dve tretjini otoka pokriva narodni park, v katerem prevladujejo monsunski pragozdovi. Poleg naravnih posebnosti je otok znan tudi po dolgoletnem pridobivanju fosfatov.
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.