Šest milijard za ukrajinsko nebo: koliko od tega posojila nosi Slovenija?

Evropska unija je Ukrajini odobrila novih 6,1 milijarde evrov za zračno obrambo, strelivo in brezpilotne letalnike. Denar prihaja iz 90 milijard evrov vrednega posojila, ki si ga Unija izposodi na finančnih trgih. Slovenija za Kijev ne podpiše nobenega čeka, a prek proračuna Unije vseeno nosi svoj delež. Koliko ta delež znaša in kdo na koncu dobi naročila?

Evropska komisija je konec avgusta in v začetku septembra potrdila novih 6,1 milijarde evrov podpore Ukrajini. Znesek je del instrumenta »Ukraine Support Loan«, torej posojila Evropske unije Ukrajini za obdobje med letoma 2026 in 2027. Ukrajina lahko s tem denarjem kupi sisteme zračne in raketne obrambe, rakete, strelivo, brezpilotne letalnike in opremo za elektronsko bojevanje.

S to odobritvijo je Unija razdelila vseh približno 28,3 milijarde evrov, ki jih je za obrambne namene predvidela za letos. Iz instrumenta je bilo za obrambo doslej izplačanih približno 8,4 milijarde evrov, nadaljnja izplačila pa sledijo, potem ko Komisija pregleda sklenjene pogodbe.

Kako je posojilo sestavljeno

Posojilo v skupni višini 90 milijard evrov je razdeljeno na približno 60 milijard evrov za obrambo in približno 30 milijard evrov za proračunsko oziroma makrofinančno pomoč. Unija denar zbere z zadolževanjem na kapitalskih trgih. Kot zavarovanje služi tako imenovani headroom, torej razlika med zgornjo mejo lastnih sredstev in dejanskimi odhodki proračuna Unije.

Ukrajina naj bi posojilo vrnila šele takrat, ko in če bo od Rusije prejela vojne reparacije. Obresti medtem krije proračun Unije. Po ocenah bodo znašale približno milijardo evrov v letu 2027 in pozneje približno tri milijarde evrov letno. Madžarska, Slovaška in Češka so izvzete iz dela obveznosti. Gre torej za posojilo in ne za nepovratna sredstva, tveganje pa je realno, če reparacij ne bo. Breme v tem primeru ostane evropskemu proračunu, torej državam članicam.

Kdo bo orožje dobavil

Pravilo Buy European, torej prednostno kupovanje pri evropskih dobaviteljih, naročila usmerja k ukrajinskim in evropskim podjetjem, izjeme so dovoljene, kadar evropska proizvodnja ne dohaja potrebnih količin in rokov. Evropski komisar za obrambo Andrius Kubilius je septembra ocenil, da približno 35 odstotkov pogodb dobijo ukrajinska podjetja, 35 odstotkov evropska, preostalih 30 odstotkov pa podjetja iz tretjih držav, večinoma iz Združenih držav Amerike.

Največja izjema so ameriške rakete PAC-3 za sisteme Patriot. Izdeluje jih ameriški Lockheed Martin, sistemski integrator celotnega sistema Patriot pa je družba Raytheon. Evropski del naročil med drugim pokrivajo nemški Diehl Defence s sistemi IRIS-T, norveški Kongsberg s sistemi NASAMS, evropska skupina MBDA s sistemom SAMP/T ter Rheinmetall, Thales in Saab.

Pri brezpilotnih letalnikih je vodilna ukrajinska industrija, ki letno izdela več sto tisoč enot, ob njej pa sodelujejo nemški Quantum Systems, poljska skupina WB Group in drugi. Denar gre neposredno Ukrajini, ki nato sama sklepa pogodbe, Komisija pa jih pred izplačilom pregleda.

Kaj to pomeni za Slovenijo

Slovenija v ta paket ne vplača nobenega neposrednega zneska. Sodeluje prek svojega deleža v proračunu Unije, ki znaša približno 0,4 odstotka in se izračuna po ključu bruto nacionalnega dohodka, torej BND. Slovenski davkoplačevalci tako posredno krijejo približno štiri promile obresti.

Decembra lani je minister za finance Klemen Boštjančič omenil možno poroštvo v višini okoli 700 milijonov evrov. Ta številka se je nanašala na starejši predlog, po katerem bi posojilo zavarovale države članice s svojimi jamstvi. Sprejeta rešitev je drugačna, posojilo namreč zavaruje skupni proračun Evropske unije.

Neposredna, torej bilateralna pomoč Slovenije se giblje v povsem drugem velikostnem redu. Do konca leta 2025 je Slovenija Ukrajini namenila skoraj 61 milijonov evrov uradne razvojne pomoči, ki se v mednarodni statistiki označuje s kratico ODA in vključuje tudi stroške oskrbe ukrajinskih beguncev v prvih 12 mesecih. Skupna ocena vse pomoči, vključno z vojaško opremo, presega 163 milijonov evrov.

Ali Nemčija prispeva sto ali trideset milijard evrov?

Nemčija je največja bilateralna donatorka Ukrajine v Evropi. Po podatkih nemške vlade je do sredine letošnjega leta za vojaško pomoč namenila že približno 57,6 milijarde evrov, za civilno, humanitarno in stabilizacijsko pomoč pa že več kot 43,3 milijarde evrov, skupaj torej več kot 100 milijard evrov. Samo za vojaško podporo v letih 2026 in 2027 načrtuje še okoli od 11 do 12 milijard evrov letno.

Vendar ima ta številka drobni tisk, na katerega opozarja nemška državna uprava sama. Znanstveni svet pri nemškem finančnem ministrstvu je julija letos zapisal, da so uradni podatki o nemški pomoči premalo pregledni in težko preverljivi. Po bazi Kielskega inštituta za svetovno gospodarstvo je Nemčija od januarja 2022 do aprila letos dodelila približno 30 milijard evrov bilateralne pomoči, medtem ko vladni znesek vključuje tudi zaveze in rezervacije za prihodnja leta.

Isti svet opozarja še, da Nemčija glede na velikost svojega gospodarstva ni med vodilnimi, saj so Danska, Finska, Norveška in Švedska skupaj namenile približno 36 milijard evrov. Slovenija je po tem merilu v povprečju manjših članic Unije.

Kdo na koncu zasluži

Vsak evro iz teh paketov se nekje spremeni v naročilo. Nemški Rheinmetall, glavni dobavitelj 155-milimetrskih granat Ukrajini, je lani ustvaril 9,9 milijarde evrov prodaje, kar je 29 odstotkov več kot leto prej, in rekordnih 1,8 milijarde evrov dobička iz poslovanja. V prvem polletju letos je prodaja zrasla za 39 odstotkov, knjiga naročil pa je dosegla 80,4 milijarde evrov, torej skoraj šestkrat več od letnih napovedanih prihodkov. Podobno rastejo italijanski Leonardo, britanski BAE Systems in drugi.

To samo po sebi ni argument proti pomoči. Je pa dejstvo, ki ga je treba povedati na glas. Dolgotrajna vojna je za obrambno industrijo najboljši poslovni model, ki si ga lahko želijo. Borza to razume hitreje in bolje od politike. Rheinmetallova delnica je danes približno polovico nižja kot na vrhuncu oktobra lani, kar pomeni, da vlagatelji v ceno vračunavajo tudi možnost premirja.