Grims za Domovino: »Levičarji uporabljajo nevladne organizacije kot svojo paravojsko«

Evropska levica za obračunavanje s političnimi nasprotniki zlorablja institucije, sodstvo in denar davkoplačevalcev, opozarja evropski poslanec SDS Branko Grims. Po konferenci v Evropskem parlamentu, na kateri so predstavniki evropske desnice opozorili na nazadovanje pravne države znotraj institucij Evropske unije, je Grims za Domovino spregovoril tudi o slovenskem nevladnem sektorju, tujem financiranju političnih kampanj in posegih oblasti v delovanje opozicijskih strank. Posebej ostro je obsodil odločitev Evropskega parlamenta, da italijanski poslanki Ilarii Salis ohrani imuniteto, ter opozoril na smrt mladega francoskega aktivista Quentina Deranquea.

»Kako prepoznamo komunistično oblast? Tako da podpira kriminalce in kriminalizira svoje politične nasprotnike.« S temi besedami, ki jih pripisuje ruskemu pisatelju in Nobelovemu nagrajencu Aleksandru Solženicinu, je evropski poslanec Branko Grims začel svoj nastop na konferenci o nazadovanju pravne države v Evropski uniji, ki je v torek potekala v Evropskem parlamentu.

»To je točka, na kateri je Evropa danes, saj levičarji za vsiljevanje svoje ideologije in za Evropo uničujočih politik kulturnega marksizma zlorabljajo vse veje oblasti, še posebej sodno vejo, in zlorabljajo tudi denar davkoplačevalcev,« je v pisnem odzivu za Domovino poudaril Grims. Na konferenci, ki so jo pripravili predstavniki madžarskega Fidesza iz evropske skupine Domoljubi za Evropo, so sodelovali evropski poslanci iz več držav ter predstavniki konservativnih raziskovalnih organizacij, med njimi ameriške Heritage Foundation.

Osrednje sporočilo srečanja je bilo, da postajajo evropske institucije, ki od držav članic zahtevajo spoštovanje pravne države, po ocenah govorcev same vse bolj podvržene političnim zlorabam.

Grims: Nevladne organizacije delujejo kot politične udarne enote levice

Grims je bil v odgovoru za Domovino posebej kritičen do delovanja in financiranja nevladnih organizacij. Prepričan je, da del nevladnega sektorja ne deluje kot neodvisna civilna družba, temveč kot podaljšana roka politične levice. »Seveda tudi v Sloveniji levičarji uporabljajo tako imenovane 'nevladne organizacije' kot svojo paravojsko, s čimer izigravajo obstoječo pravno ureditev in zlorabljajo denar davkoplačevalcev,« je zapisal.

Ob tem opozarja na financiranje iz tujine. »Poleg tega prihaja pri financiranju nevladnih organizacij tudi do financiranja iz tujine, ki je po zakonu sicer v predvolilni kampanji izrecno prepovedano. Tukaj lahko vsakdo opazi naklepno izigravanje zakona,« zatrjuje.

Slovenski zakon o volilni in referendumski kampanji res prepoveduje financiranje volilne kampanje iz tujine, z določeno izjemo pri volitvah v Evropski parlament. Prepoved pa je treba razlikovati od sicer zakonitega tujega financiranja posameznih nevladnih organizacij. Za ugotovitev morebitnega nedovoljenega financiranja kampanje sta pomembni dejanska uporaba denarja in povezava s konkretno kampanjo.

Grims kljub temu zagovarja bistveno strožji pristop. Po njegovem mnenju nevladne organizacije, ki jih označuje za ideološko usmerjene, sploh ne bi smele prejemati javnih sredstev. »Tako imenovane nevladne organizacije, utemeljene na ideologiji kulturnega marksizma, sploh ne bi na noben način smeli financirati z denarjem davkoplačevalcev, ne na ravni države in prav tako ne na evropski ravni,« je odločen.

V praksi delujejo kot politične 'udarne enote' levičarjev, a zahtevajo, da se jih financira z denarjem davkoplačevalcev v vse večji količini.

Prepričan je, da se pod okriljem civilne družbe vzpostavlja vzporedna struktura političnega vpliva, ki ni neposredno odgovorna volivcem. »V praksi delujejo kot politične 'udarne enote' levičarjev, a zahtevajo, da se jih financira z denarjem davkoplačevalcev v vse večji količini, hkrati pa vzpostavljajo profesionalno parabirokratsko strukturo, nad katero država sploh nima nobenega nadzora. To je v resnici samo oblika vladavine neizvoljenih, kar je povsem nelegitimno in nesprejemljivo,« opozarja evropski poslanec.

Evropski revizorji: za nevladnike 7,4 milijarde evrov, preglednost financiranja pomanjkljiva

Razprava o financiranju nevladnih organizacij ima tudi konkretno podlago v ugotovitvah Evropskega računskega sodišča. To je aprila 2025 objavilo posebno revizijsko poročilo, v katerem je opozorilo na pomanjkljivo preglednost evropskega financiranja nevladnega sektorja. Po podatkih revizorjev je bilo nevladnim organizacijam na področjih ključnih notranjih politik EU med letoma 2021 in 2023 dodeljenih približno 7,4 milijarde evrov. Od tega je 4,8 milijarde evrov predstavljalo financiranje, ki ga je upravljala Evropska komisija, 2,6 milijarde evrov pa financiranje prek držav članic.

Revizorji so ugotovili, da so podatki o prejemnikih sredstev razdrobljeni, nepopolni in nezanesljivi. Opozorili so tudi, da Evropska komisija ni ustrezno razkrivala nekaterih zagovorniških in lobističnih dejavnosti, financiranih iz evropskega proračuna. Evropsko računsko sodišče torej že samo ugotavlja, da sistem financiranja nevladnih organizacij ne zagotavlja zadostne preglednosti. Revizija sicer ni ugotovila, da bi bila celotna poraba teh sredstev nezakonita.

Od slovenske SDS do Orbánovega Fidesza: podobni posegi v strežnike političnih strank

Grims je v odgovoru za Domovino opozoril tudi na primer, ki ga slovenska javnost pozna že več kot desetletje. Decembra 2015 so kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada v okviru preiskave, povezane s takratnim poslancem SDS Andrejem Šircljem in Družbo za upravljanje terjatev bank, opravili preiskavo tudi na sedežu SDS na Trstenjakovi ulici v Ljubljani.

Policijski poseg je takrat sprožil ostre odzive opozicijske stranke, ki je opozarjala na nevarnost dostopa preiskovalcev do občutljivih podatkov politične organizacije. »Navedel sem tudi primere iz Slovenije, kjer je povsem enako kot sedaj na Madžarskem pred nekaj leti takratna levičarska vlada poslala policijo kar zapleniti računalniško opremo in strežnike SDS,« je zapisal Grims.

Poudarja, da je takrat kot predsednik Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) posredoval proti po njegovem mnenju spornemu ravnanju. »Takrat sem vodil Knovs in sem z ustrezno protiakcijo komisije uspel zaustaviti to očitno protiustavno ravnanje, ki ga pravna stroka opredeljuje kot 'fishing',« pojasnjuje.

Takrat je Knovs pod njegovim vodstvom dejansko opravil nadzor nad delovanjem policije. Grims je opozarjal na preširoko zastavljene odredbe za pridobivanje podatkov, policija pa je po preiskavi zatrjevala, da ni nameravala zaseči strežnika SDS, temveč zgolj podatke, povezane s preiskovanim poslancem.

Grims danes ta dogodek primerja z dogajanjem na Madžarskem, kjer so julija letos preiskovalci posegli v podatkovni center, ki je gostil strežnike stranke Fidesz nekdanjega premierja Viktorja Orbána.

Madžarsko tožilstvo je ukrep utemeljilo s preiskavo domnevnih nepravilnosti pri razdeljevanju javnih sredstev iz nacionalnega kulturnega sklada. Fidesz pa je poseg označil za politično motiviran napad na opozicijo. Madžarsko vlado od aprilskih volitev vodi Péter Magyar, nekdanji politik Fidesza in predsednik stranke Tisza, ki se opredeljuje kot desnosredinska.

Grims zaščito Ilarie Salis povezuje s stopnjevanjem levičarskega nasilja

Posebej oster je bil Grims ob omembi italijanske evropske poslanke Ilarie Salis, ki ji je Evropski parlament 7. oktobra 2025 z enim samim glasom razlike ohranil poslansko imuniteto.

Salis je bila na Madžarskem obtožena sodelovanja pri nasilnih napadih na ljudi, za katere so napadalci domnevali, da pripadajo skrajni desnici. Evropski parlament je njeno imuniteto ohranil s 306 glasovi za in 305 proti, 17 poslancev pa se je vzdržalo. Grims je odločitev označil za primer zaščite skrajne levice. »S tem je dejansko dana zelena luč za nadaljnje napade levičarskih skrajnežev,« je prepričan.

Pri tem je opozoril na smrt 23-letnega francoskega študenta in desničarskega aktivista Quentina Deranquea, ki je februarja letos umrl po brutalnem pretepu v Lyonu. Francoski preiskovalci so zaradi njegove smrti sprožili kazensko preiskavo proti več osumljencem iz skrajno levega aktivističnega okolja. Septembra je bilo v povezavi s primerom skupno že 14 ljudi predmet formalne sodne preiskave.

»Smrt francoskega študenta Quentina Deranquea, ki so ga umorili Antifa teroristi, in s tem drugih žrtev levičarskih skrajnežev je na rokah tistih, ki so to imuniteto izglasovali,« je zapisal Grims. Evropski poslanec je opozoril tudi na proteste in izgrede v Franciji in Belgiji, ki jih povezuje s širšim političnim in ideološkim konfliktom v Evropi.

Novo poročilo: Ali Bruselj spoštuje pravno državo?

V okviru konference je madžarski inštitut Nézőpont predstavil tudi novo poročilo o spoštovanju pravne države v institucijah Evropske unije. Avtorji opozarjajo na domnevne prekoračitve pristojnosti, politično uporabo institucionalnih postopkov, pomanjkanje preglednosti ter nevarnost nasprotij interesov med evropskimi institucijami in organizacijami, ki prejemajo evropska sredstva.

Posebej izpostavljajo postopek proti evropski politični stranki Evropa suverenih narodov, v katerem pristojni evropski organ preverja njeno spoštovanje temeljnih vrednot Evropske unije. Predstavniki evropske desnice so na konferenci opozarjali, da se mehanizmi za zaščito demokracije lahko spremenijo v sredstva za omejevanje demokratične konkurence, če se uporabljajo selektivno.

Povsod po Evropi pa se sodstvo vse bolj zlorablja za pregon in onemogočanje desnih politikov.

Grims je v odgovoru za Domovino izpostavil tudi delovanje sodstva, za katero meni, da se v posameznih evropskih državah vse pogosteje uporablja za politično onemogočanje konservativnih predstavnikov. »Hkrati pa se povsod po Evropi sodstvo vse bolj zlorablja za pregon in onemogočanje desnih politikov. Take primere vidimo sedaj v Romuniji in Franciji, poznamo pa te zgodbe tudi iz Slovenije,« zatrjuje.

»Totalitarizem levičarjev v Sorosevih škornjih že brca v vrata Evrope«

Grims ob koncu opozarja, da se Evropa po njegovem mnenju nevarno oddaljuje od demokratičnih načel, na katerih je bila zgrajena. Prepričan je, da se pod pretvezo zaščite pravne države krepi politična oblast institucij in organizacij, ki niso neposredno izvoljene, hkrati pa lahko odločilno vplivajo na politično dogajanje.

»Vse to je popolnoma nesprejemljivo in je odraz dejstva, da levičarji pojem pravne države grobo zlorabljajo, zaradi česar totalitarizem levičarjev, obutih v Soroseve škornje, ne samo da trka, ampak že brca v vrata Evrope,« je svoj odgovor za Domovino sklenil Branko Grims.

Njegov nastop v Evropskem parlamentu je tako vprašanje evropske pravne države neposredno povezal s slovensko politično stvarnostjo, in sicer od financiranja nevladnih organizacij do ravnanja organov pregona in odgovornosti institucij, ki odločajo o porabi javnega denarja. Prav pri financiranju nevladnega sektorja pa obstaja tudi uradno opozorilo evropskih revizorjev, da dosedanji nadzor in preglednost ne zadostujeta.