[Video] Slavko Kmetič: Od Udbovca sem izvedel, da obstaja naročilo za mojo likvidacijo (Slo 35, 8. 6. 2026)

Igor Gošte se je v našem novem podkastu 35 let Slovenije pogovarjal s Slavkom Kmetičem, nekdanjim sindikalistom, poslancem, veteranom vojne za Slovenijo in enim izmed pomembnih akterjev demokratizacije ter osamosvojitve Slovenije.

Ob 35. obletnici slovenske osamosvojitve je Kmetič predstavil pogled na ključne dogodke, ki so pripeljali do padca komunističnega sistema in nastanka samostojne države. Med prvimi je izpostavil rudarsko stavko v Trbovljah leta 1958, ki se je spominja iz otroštva. Njegov oče je bil »knap« in partizan, družina pa je po stavki občutila posledice sistema, ki je delavcem obljubljal veliko, pogosto pa dal malo. »Mojemu očetu se je znižala plača. Bili smo na robu revščine,« se spominja Slavko Kmetič.

Velik prelom je predstavljala tudi litostrojska stavka pod vodstvom Franceta Tomšiča. Jugoslavija se je po Titovi smrti vse bolj pogrezala v gospodarsko krizo, inflacija je divjala, plače so izgubljale vrednost, država pa je postajala ekonomsko nevzdržna. »Komunizem je sistem, ki ekonomsko ne zna voditi države,« ocenjuje Kmetič. Tomšič je po njegovih besedah med prvimi javno opozoril, da Slovenija potrebuje pravo socialdemokratsko stranko in demokratične spremembe.

Poklicna pot

Del pogovora je namenil tudi svoji poklicni poti. Po služenju vojaškega roka se je zaposlil na železnicah in postal strojevodja. Tam je od blizu spremljal številne sistemske težave. »Vedno je bil kriv strojevodja, nikoli sistem,« je dejal ob spominih na železniške nesreče, ki so pretresale Jugoslavijo. Tudi sam je leta 1975 doživel hudo nesrečo in več mesecev okreval v bolnišnici.

Leta 1980, kmalu po Titovi smrti, je bil zaslišan zaradi kritičnih izjav na račun režima. »Vprašal sem, kaj pa, če ne pridem na zaslišanje. Odgovorili so: potem bomo uporabili druge metode.« Zaradi domnevne žalitve pokojnega predsednika Jugoslavije je bil celo obsojen na leto dni zapora, vendar je višje sodišče sodbo pozneje razveljavilo.

Stavka strojevodij

Osrednja tema pogovora je bila tudi stavka strojevodij leta 1988, ki jo Kmetič označuje za eno najbolj zamolčanih stavk v zgodovini Slovenije. Povod zanjo je bila odločitev oblasti o zamrznitvi plač v času, ko je inflacija presegala 250 odstotkov. Delavci so bili vse bolj ogorčeni, nezadovoljstvo pa se je nabiralo več let.

»Nihče ni verjel, da si bomo upali stavkati,« se spominja Kmetič, ki je postal predsednik stavkovnega odbora. Stavka je zaustavila več kot 1.500 vlakov in močno pretresla oblast. »Stavka je nepreklicna, ustavi jo lahko samo moj glas po radiu,« je takrat sporočil sodelavcem. Med zahtevami niso bile le boljše plače, temveč tudi demokratične spremembe, svobodne volitve in odstop tedanjega predsednika zvezne vlade Branka Mikulića. »Na ulicah je bilo več kot 10.000 ljudi, ki so vzklikali: 'Dol s komunizmom, uničili ste nam državo, hočemo svobodne volitve!'«

Kmetič je razkril tudi manj znano plat dogajanja. »Od Udbovca sem izvedel, da obstaja naročilo za mojo likvidacijo,« je povedal o pritiskih, ki jih je doživljal v času stavke.

Posebej pomemben del pogovora je bil namenjen preprečitvi tako imenovanega mitinga resnice. Konec leta 1989 so iz Srbije napovedovali prihod več deset tisoč podpornikov centralistične politike Slobodana Miloševića. Po slovenskih tirih naj bi vozilo najmanj 12 izrednih vlakov, polnih 'mitingašev', številni med njimi naj bi bili tudi oboroženi. Sindikat strojevodij Slovenije in Istre je skupaj s hrvaškimi kolegi sporočil, da teh vlakov ne bodo vozili. »To je bil zanje popoln šok,« pravi Kmetič.

Demokratične volitve

V nadaljevanju se je dotaknil prvih demokratičnih volitev leta 1990, na katerih je bil izvoljen za poslanca. »Če si izvoljen, si poslanec. Če si delegiran, si delegat,« je dejal. Ob tem je spomnil na odločitev vrha Jugoslovanske ljudske armade, da razoroži slovensko Teritorialno obrambo. Predstavniki Demosa so se temu uprli in del orožja skrili na varne lokacije po Sloveniji. »Orožja ne bomo dali,« je bila jasna odločitev, ki je pozneje pomembno vplivala na uspešno obrambo države.

Kmetič je poudaril, da je bil plebiscit eden najpomembnejših trenutkov slovenske zgodovine. »Na plebiscitu je bil slovenski narod povezan kot le malokdaj prej in potem.« Dodal je še: »Na plebiscitu smo povedali, kaj hočemo, nismo pa govorili o tem, česa nočemo.«

Ob koncu je izpostavil pomen ljudi, ki so vodili osamosvojitvene procese. »Narod se je osamosvojil, a brez vodstva nobena stvar ne uspe.« »Brez Demosa, brez Pučnika, brez Janše in brez Bavčarja ne bi bilo slovenske osamosvojitve.«

Po njegovem mnenju Slovenija danes premalo skrbi za ohranjanje spomina na osamosvojitev. »Nimamo nobenega filma o osamosvojitvi,« je opozoril in dodal, da bo treba prihodnjim generacijam bolje predstaviti čas, v katerem je nastajala samostojna slovenska država.