Grčija zaključuje eno najtežjih gospodarskih poglavij

Pred dobrimi šestnajstimi leti je bila Grčija na robu državnega bankrota, njena dolžniška kriza pa je pretresla celotno evrsko območje in postavila pod vprašaj prihodnost skupne evropske valute. Danes je slika povsem drugačna. Evropska komisija je državo umaknila s seznama članic EU z resnimi makroekonomskimi neravnovesji, kar v Atenah razumejo kot simbolični konec obdobja, ki je zaznamovalo celotno generacijo Grkov.

Čeprav država še vedno nosi posledice dolgoletne krize, gospodarski kazalniki kažejo občuten preobrat. Grčija danes dosega javnofinančne presežke, zmanjšuje javni dolg, brezposelnost je najnižja po začetku krize, mednarodne finančne institucije pa njeno okrevanje ocenjujejo kot eno največjih gospodarskih zgodb zadnjega desetletja.

Od evforije po uvedbi evra do skorajšnjega bankrota

Grčija je evro uvedla leta 2001. Članstvo v evrskem območju je državi omogočilo bistveno cenejše zadolževanje, saj so se obrestne mere znižale s približno 20 na okoli pet odstotkov. Poceni financiranje pa ni spremljala izvedba nujnih strukturnih reform.

Po oceni makroekonomskega analitika Runeja Thygeja Johansena iz Danske Bank je bila ena največjih napak prepričanje, da bodo pravila evrskega območja in finančni trgi sami prisilili države k odgovornemu upravljanju javnih financ. Namesto omejevanja porabe je Grčija nadaljevala financiranje obsežnega javnega sektorja z vedno cenejšim dolgom. Razmere so bile na videz stabilne vse do svetovne finančne krize leta 2008.

Razkritje dejanskega primanjkljaja sprožilo evropsko dolžniško krizo

Ko je svet zajela finančna kriza, so se stroški zadolževanja hitro povečali. Kmalu zatem je grška vlada priznala, da je dejanski javnofinančni primanjkljaj za leto 2009 znašal približno 15 odstotkov bruto domačega proizvoda, precej več od predhodno predstavljenih ocen. Sledila je izguba zaupanja finančnih trgov. Bonitetne agencije so Grčijo večkrat znižale skoraj do ravni neplačilne sposobnosti, država pa je izgubila dostop do običajnega financiranja na mednarodnih trgih. Kriza se ni ustavila pri grških mejah. Vlagatelji so začeli dvomiti tudi o sposobnosti odplačevanja dolgov drugih držav južne Evrope, predvsem Španije, Italije, Portugalske in Irske. Dolžniška kriza je tako prerasla v eno največjih preizkušenj za obstoj evrskega območja.

Reševanje z mednarodno pomočjo

Leta 2010 je Grčija prejela prvi obsežni paket mednarodne pomoči v višini 110 milijard evrov, ki so ga pripravile Evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad. Sledili so še dodatni programi pomoči, skupna vrednost finančne podpore pa je v naslednjih letih presegla 280 milijard evrov. Pomoč je bila vezana na stroge pogoje. Država je morala sprejeti obsežne varčevalne ukrepe, zmanjšati javno porabo, reformirati pokojninski sistem, izboljšati pobiranje davkov ter izvesti številne spremembe na trgu dela in v javni upravi.

Ti ukrepi so bili politično izredno zahtevni in so povzročili množične proteste ter občuten padec življenjskega standarda prebivalstva. Kljub temu so postopoma začeli izboljševati javne finance.

Fiskalni kazalniki kažejo občuten preobrat

Po podatkih Evropske komisije je Grčija leta 2025 ustvarila javnofinančni presežek v višini 1,7 odstotka BDP. Če odštejemo stroške obresti za servisiranje dolga, je primarni presežek znašal kar 4,9 odstotka BDP. To Grčijo uvršča med redke članice evrskega območja s pozitivnim javnofinančnim saldom, medtem ko je povprečni primanjkljaj držav z evrom znašal približno 2,9 odstotka BDP.

Evropska komisija pričakuje, da bo država presežke ohranila tudi v letih 2026 in 2027, kar pomeni nadaljevanje postopnega zmanjševanja zadolženosti.

Javni dolg visok, vendar hitro upada

Največji izziv Grčije je javni dolg. Ta je med pandemijo leta 2020 dosegel rekordnih 209 odstotkov BDP. Od takrat se razmerje med dolgom in gospodarsko aktivnostjo vztrajno zmanjšuje. Leta 2025 je znašalo približno 146 odstotkov BDP, Evropska komisija pa napoveduje nadaljnje znižanje na okoli 134 odstotkov BDP do leta 2027.

Čeprav ostaja med najvišjimi v Evropski uniji, je smer gibanja bistveno pomembnejša kot pred desetletjem. Analitiki opozarjajo, da bi ob nadaljevanju sedanjega trenda lahko Grčija v nekaj letih dosegla celo nižje razmerje dolga do BDP kot nekatere velike članice evrskega območja.

Kaj je prineslo gospodarski preobrat?

Okrevanje ni bilo posledica enega samega ukrepa, temveč kombinacije več reform. Grčija je izboljšala učinkovitost pobiranja davkov in okrepila boj proti davčnim utajam, zvišala upokojitveno starost, omejila rast javnofinančnih izdatkov ter reformirala pokojninski sistem. Obenem je država zmanjšala administrativne ovire za poslovanje, pospešila digitalizacijo javne uprave ter izboljšala pogoje za podjetništvo in tuje investicije.

Pomembno vlogo so odigrala tudi evropska sredstva iz Mehanizma za okrevanje in odpornost, ki so pospešila naložbe v digitalni in zeleni prehod. Po ocenah Evropske komisije in OECD je Grčija v zadnjih letih med državami z največjim napredkom pri digitalizaciji javnih storitev in izboljšanju poslovnega okolja.

Trg dela se je bistveno izboljšal

Vidni so tudi rezultati na področju zaposlovanja. Brezposelnost, ki je na vrhuncu krize leta 2013 presegla 28 odstotkov, se je aprila letos znižala na približno 9,5 odstotka. Rast zaposlenosti spodbuja zasebno potrošnjo, ta pa dodatno krepi gospodarsko rast. Gre za povsem drugačno dinamiko od obdobja po letu 2010, ko je Grčija več let zapored beležila globoko recesijo.

Posledice krize 

Kljub občutnemu napredku grško gospodarstvo še ni popolnoma okrevalo. Evropska komisija opozarja, da je bil realni bruto domači proizvod leta 2025 še vedno skoraj 14 odstotkov nižji kot pred začetkom krize leta 2008.

Tudi življenjski standard ostaja pod evropskim povprečjem. Dohodek na prebivalca dosega približno dve tretjini povprečja Evropske unije, številna gospodinjstva pa še vedno občutijo posledice večletnega varčevanja in zmanjšanja kupne moči. Visok javni dolg, staranje prebivalstva, nizka produktivnost in potreba po nadaljnjih reformah ostajajo med ključnimi izzivi prihodnjih let.

Dolga pot od opozorila do zgleda

Grška zgodba kaže, kako hitro lahko neravnovesja v javnih financah prerastejo v sistemsko krizo, ki ogrozi celotno denarno unijo. Hkrati pa dokazuje, da lahko vztrajna kombinacija fiskalne discipline, strukturnih reform, učinkovitejšega javnega sektorja in evropske podpore državo postopoma vrne na pot gospodarske stabilnosti.

Čeprav Grčija še ni dosegla življenjskega standarda iz obdobja pred krizo, njeni današnji makroekonomski kazalniki kažejo povsem drugačno sliko kot pred šestnajstimi leti. Država, ki je nekoč predstavljala največjo grožnjo evru, danes velja za primer uspešnega fiskalnega okrevanja in enega najopaznejših gospodarskih preobratov v Evropski uniji.