Onesnažen zrak povečuje tveganje za raka, Janković za sežigalnico

Pljučni rak ostaja najpogostejši vzrok smrti zaradi raka v Sloveniji, strokovnjaki pa vse več pozornosti namenjajo tudi obolevanju ljudi, ki nikoli niso kadili. Med dokazanimi dejavniki tveganja je onesnažen zrak, ki ga je Svetovna zdravstvena organizacija že pred leti uvrstila med rakotvorne dejavnike. Ob novih opozorilih onkologov se zato odpira tudi vprašanje nadaljnjega razvoja Ljubljane, kjer župan Zoran Janković kljub nasprotovanju dela zdravstvene stroke in okoljskih organizacij vztraja pri sežigalnici odpadkov, obenem pa napoveduje dodatno stanovanjsko gradnjo tudi v prometno obremenjenem mestnem središču. Zdravniki so pred lokalnimi volitvami opozorili tudi na kanal C0.

Na današnji novinarski konferenci Društva onkoloških bolnikov Slovenije so strokovnjaki opozorili, da je pljučni rak v Sloveniji drugi najpogostejši rak, zaradi katerega pa umre največ bolnikov med vsemi vrstami raka. Vodja multidisciplinarnega tima za zdravljenje tumorjev prsnega koša na Onkološkem inštitutu Ljubljana Martina Vrankar je poudarila, da pojavnost bolezni med ženskami še vedno narašča, zdravljenje pa je močno odvisno od tega, kako zgodaj raka odkrijejo. Približno polovica bolnikov diagnozo prejme šele v napredovalem stadiju, ko bolezen ni več ozdravljiva. Vrankar je pojasnila, da je približno 85 odstotkov primerov pljučnega raka vzročno povezanih s kajenjem, zato je opustitev kajenja eden najpomembnejših ukrepov za preprečevanje bolezni. Toda pljučni rak se razvije tudi pri ljudeh, ki nikoli niso kadili. Mednarodne raziskave kažejo, da njihov delež med bolniki v številnih državah narašča, pomemben dejavnik tveganja pa je tudi onesnažen zrak.

Pljučni rak povezan tudi z onesnaženim zrakom

Mednarodna agencija za raziskovanje raka (IARC), ki deluje v okviru Svetovne zdravstvene organizacije, je že leta 2013 onesnažen zunanji zrak in delce v njem uvrstila med dokazano rakotvorne dejavnike. Februarja lani so raziskovalci agencije v reviji The Lancet Respiratory Medicine objavili obsežno analizo svetovne pojavnosti pljučnega raka, ki je pokazala naraščanje pojavnosti adenokarcinoma, oblike pljučnega raka, ki je posebej pogosta pri nekadilcih. Onesnaženost zraka so opredelili kot enega pomembnih dejavnikov, povezanih s tem trendom. Po ocenah raziskovalcev je bilo leta 2022 na svetu približno 200.000 primerov pljučnega adenokarcinoma povezanih z onesnaženostjo zraka. Največje breme so ugotovili v vzhodni Aziji, predvsem na Kitajskem.

Še bolj neposredno povezavo med onesnaženim zrakom in spremembami v rakavih celicah je pokazala raziskava ameriškega Nacionalnega inštituta za raka in Univerze Kalifornije v San Diegu, objavljena 2. julija 2025 v znanstveni reviji Nature. Raziskovalci so analizirali tumorje 871 bolnikov iz 28 geografskih območij, ki nikoli niso kadili. Ugotovili so, da je bila večja izpostavljenost drobnim delcem PM₂,₅ povezana z večjim številom genetskih sprememb, ki sodelujejo pri nastanku in razvoju raka. Pri močneje izpostavljenih bolnikih so med drugim pogosteje našli mutacije v genu TP53 in mutacijske vzorce, ki so sicer značilni za poškodbe zaradi tobačnega dima. Ugotovitve kažejo, da lahko dolgotrajna izpostavljenost onesnaženemu zraku prispeva k nastanku rakavih sprememb tudi brez kajenja. Onesnaženost zraka sicer ni edini dejavnik tveganja za nekadilce. Pomembni so tudi radon, pasivno kajenje, nekatere nevarne snovi na delovnem mestu in genetski dejavniki. Toda za razliko od kajenja, pri katerem lahko posameznik svojo izpostavljenost zmanjša z opustitvijo razvade, na kakovost zunanjega zraka bistveno vplivajo odločitve države in lokalnih oblasti.

Ljubljana se hvali z najboljšim zrakom, meritve presegajo zdravstvene smernice

Mestna občina Ljubljana je februarja letos objavila podatke, po katerih je bilo leto 2025 po kakovosti zraka najboljše od začetka meritev. Koncentracije več pomembnih onesnaževal so se v zadnjih desetletjih res zmanjšale, občina pa izboljšanje pripisuje predvsem ukrepom na področju prometa in energetike. Vendar primerjava izmerjenih vrednosti s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije pokaže, da zrak v prestolnici še vedno predstavlja zdravstveno tveganje. Po letnem poročilu Elektroinštituta Milan Vidmar je bila leta 2025 na merilni postaji Ljubljana Center, na križišču Tivolske in Vošnjakove ceste, povprečna letna koncentracija drobnih delcev PM₂,₅ 14 mikrogramov na kubični meter. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča največ pet mikrogramov. Izmerjena vrednost je bila torej skoraj trikrat višja od priporočene.

Podobno velja za dušikov dioksid, katerega pomemben vir je cestni promet. Na istem merilnem mestu je njegova povprečna letna koncentracija leta 2025 znašala 36 mikrogramov na kubični meter. To je sicer manj od veljavne zakonske mejne vrednosti 40 mikrogramov, vendar 3,6-krat toliko, kot znaša zdravstvena smernica Svetovne zdravstvene organizacije. Ljubljana ima zaradi svoje lege v kotlini dodatne težave z razprševanjem onesnaževal. Posebej problematična so obdobja temperaturnih obratov in šibkega vetra, ko se onesnažen zrak zadržuje pri tleh. Med glavnimi viri onesnaževanja so promet, individualna kurišča in drugi procesi zgorevanja.

Zdravniki so pred volitvami ponovno opozorili na sežigalnico in kanal C0

Kako resne so posledice, so že večkrat opozorili tudi slovenski zdravniki. Predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana Metoda Dodič Fikfak je predstavila izračune, po katerih bi bilo lahko onesnaženemu zraku v Ljubljani pripisanih približno 570 prezgodnjih smrti letno -izračun je upošteval izpostavljenost drobnim delcem, dušikovemu dioksidu in ozonu. Vodja centra za toksikologijo in klinično farmakologijo UKC Ljubljana Miran Brvar je na podlagi druge metodologije ocenil približno 220 prezgodnjih smrti letno. Razliko med ocenama je pojasnil predvsem s tem, da njegov izračun ni upošteval vplivov ozona. 

Kljub opozorilom zdravnikov Janković vztraja pri sežigalnici

Predvsem zaradi že obstoječih obremenitev zraka se že več let vrstijo nasprotovanja načrtovani ljubljanski sežigalnici komunalnih odpadkov. Mestna občina Ljubljana želi pridobiti državno koncesijo za energijsko izrabo odpadkov, župan Zoran Janković pa je projekt vključil tudi v svoj novi volilni program, in sicer v poglavje »Čist zrak in zanesljiva energija«. Načrtovani objekt na Barju bi lahko letno energijsko izrabil približno 130.000 ton nereciklabilnih odpadkov. Janković zatrjuje, da bi pridobljena toplota in električna energija zadostovali za oskrbo več kot 20.000 gospodinjstev. Po njegovih napovedih bi projekt omogočil tudi zmanjšanje porabe premoga, širitev daljinskega ogrevanja in zmanjšanje potrebe po prevažanju odpadkov v tujino. V odgovorih za Dnevnik, objavljenih 7. novembra, je zagotovil, da bo morebitna sežigalnica uporabljala najboljšo razpoložljivo tehnologijo, izpusti pa bodo nižji od najstrožjih predpisanih vrednosti. Odločitev o gradnji je vezal na strokovno in okoljsko presojo ter posvetovalni referendum.

Vendar je pomemben vrstni red odločanja. Janković namreč predvideva, da bi referendum izvedli šele po tem, ko bi Ljubljana dobila državno koncesijo. O podpori projektu bi prebivalce tako vprašali šele po prvem pomembnem koraku države k njegovi uresničitvi. Nasprotniki sežigalnice opozarjajo predvsem na tveganja umeščanja dodatnega industrijskega vira izpustov v slabo prevetreno kotlino. Predstavniki mreže Plan B za Slovenijo so zato na včerajšnji novinarski konferenci državne odločevalce in ljubljanske županske kandidate ponovno pozvali k ustavitvi projekta. Aljoša Petek iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja je opozoril, da Ljubljana načrtuje naložbo, katere stroški bi po ocenah Energetike Ljubljana znašali med 400 in 490 milijoni evrov, koncesija pa bi trajala 30 let. Kritičen je bil tudi do odločanja o koncesiji pred presojo vplivov konkretnega projekta na okolje in zdravje. Nina Tome iz okoljske organizacije Focus je opozorila na izpuste ultrafinih delcev, dioksinov in drugih nevarnih snovi, ki jih po navedbah organizacije tudi sodobni sistemi čiščenja dimnih plinov ne odstranijo v celoti.

Nova stanovanja tudi v že prometno obremenjenem mestnem središču

Sežigalnica ni edini večji poseg, ki ga Janković načrtuje za prihodnja leta. V volilnem programu napoveduje tudi obsežno stanovanjsko gradnjo. Po razvojni viziji do leta 2045 naj bi bilo v Ljubljani mogoče zgraditi do 45.000 novih stanovanj. Vendar pri teh načrtih ne gre zgolj za gradnjo novih stanovanjskih sosesk na mestnem obrobju. Občina načrtuje dodatno pozidavo tudi v osrednjem delu mesta, kjer je prometna infrastruktura že danes obremenjena, meritve dušikovega dioksida pa močno presegajo zdravstvene smernice. Med projekti je gradnja 34 mestnih stanovanj na Resljevi cesti, torej v neposredni bližini mestnega središča in železniške postaje. V širšem osrednjem mestnem območju na Povšetovi že nastaja nova stanovanjska soseska s 361 stanovanji in podzemno garažo. Janković napoveduje tudi stanovanja ob Masarykovi in Šmartinski cesti. Na zadnji seji mestnega sveta so bili poleg tega sprejeti prostorski akti, ki po županovih navedbah omogočajo gradnjo do 11.000 stanovanj na širšem območju Šmartinske ceste, od Kolinske do obvoznice.

Gradnja na lokacijah, kjer je obstoječa infrastruktura že močno obremenjena, prinaša tudi dodatne okoljske izzive. Že med gradnjo nastajajo izpusti gradbene mehanizacije, prašenje in dodatni prevozi materiala, po vselitvi pa se povečajo potrebe po dostavi, oskrbi in vsakodnevnih potovanjih. Koliko dodatnega avtomobilskega prometa nastane, je odvisno tudi od dostopnosti javnega prevoza, kolesarskih povezav in drugih storitev. Toda če se nove stanovanjske zmogljivosti ne razvijajo hkrati z ustrezno prometno infrastrukturo, lahko dodatno povečajo pritisk na obstoječe mestne ceste. Janković sicer obljublja nove avtobusne povezave, rumene pasove, okolju prijaznejša vozila LPP in izboljšave kolesarske infrastrukture - a resnici na ljubo, koliko obljub bo realiziranih je vprašljivo, vprašljiva pa je tudi izvedba. Poleg tega - kot je izpostavil tudi kandidat za župana Ljubljane Aleš Vrhovec (SDS), je kolesarjenje pravzaprav privilegij. Prometna politika, ki je osredotočena predvsem na kolesarje, zapostavlja družine z otroki, starejše, bolne, invalide in ljudi, ki živijo zunaj širšega mestnega središča. Potem so tu še vremenske razmere in še kaj. Da javni promet po Ljubljani, milo rečeno,  ni optimalno urejen je znano vsem, Janković pa je imel 20 let časa, da ga uredi.