Slovenija raste hitreje od evrskega območja, naložbeni zagon pa popušča
Slovensko gospodarstvo je bilo v tretjem četrtletju za 3,7 odstotka večje kot pred letom dni. Gospodinjstva še naprej povečujejo nakupe, izvoz ostaja nad lansko ravnjo, precej bolj pa se je umirilo investiranje. Po močnem prvem polletju gospodarstvo raste počasneje, vendar Umar v najnovejših podatkih ne vidi večjega odstopanja od jesenske napovedi.
Za letošnjim gospodarskim rezultatom sta dve različni zgodbi. Primerjava z lanskim letom kaže razmeroma visoko rast, pogled na zadnje tri mesece pa precej skromnejši napredek. Bruto domači proizvod se je v tretjem četrtletju glede na predhodno povečal za 0,3 odstotka, potem ko je bila rast v drugem četrtletju 1,7-odstotna.
Gospodarstvo se torej ni skrčilo. Povečalo se je, vendar z občutno počasnejšim tempom. V prvih devetih mesecih je bil realni BDP za 3,9 odstotka višji kot v enakem obdobju lani.
Beseda »realni« je pri tem pomembna: pomeni, da statistiki izločijo vpliv sprememb cen. Rast zato ne pomeni zgolj tega, da so podjetja zaradi dražjih izdelkov in storitev ustvarila več prihodkov, temveč da se je povečal obseg gospodarske dejavnosti.
Manjši pospešek pri naložbah
Najizrazitejša sprememba je pri investicijah. Naložbe v osnovna sredstva, kamor sodijo denimo proizvodne hale, stroji, oprema in stanovanja, so bile za 2,1 odstotka večje kot pred letom. V preteklih štirih četrtletjih so rasle po več kot desetodstotnih stopnjah.
Naložbe v zgradbe in objekte so se povečale za 2,9 odstotka, pri stanovanjskih zgradbah pa je rast znašala le 0,8 odstotka. Stanovanjske investicije tako niso sledile skupni gospodarski rasti.
Podatek, da so se bruto investicije zmanjšale za 1,3 odstotka, na prvi pogled deluje v nasprotju z rastjo naložb v osnovna sredstva. Razlika je v zalogah, ki so prav tako del bruto investicij.
Ko podjetja povečujejo zaloge surovin ali izdelkov, to prispeva k investicijam. Če je prispevek spremembe zalog negativen, lahko skupni podatek potisne navzdol, čeprav podjetja še vedno več vlagajo v stroje in objekte kot leto prej. Iz skupnega padca zato ne moremo sklepati, da so se zmanjšale vse vrste naložb.
Za prihodnjo rast je umirjanje investicij vseeno pomembno. Današnje naložbe določajo, koliko bodo podjetja lahko proizvedla čez leto ali dve, s kakšno opremo bodo delali zaposleni in koliko novih zmogljivosti bo na voljo. Zaključek velikega projekta sicer lahko začasno zniža rast vlaganj, hkrati pa pomeni, da začne dokončana naložba služiti svojemu namenu.
Potrošniki še odpirajo denarnice
Potrošnja gospodinjstev ostaja pomembna opora gospodarstvu. Zasebna potrošnja se je medletno povečala za 3,8 odstotka, izdatki gospodinjstev na domačem trgu pa za 3,7 odstotka.
Najbolj so se povečali nakupi trajnih proizvodov, za 13,3 odstotka. V to skupino sodijo izdelki, ki jih uporabljamo več let, na primer avtomobili, pohištvo in gospodinjski aparati. Izdatki za poltrajne proizvode, med katere sodijo oblačila in obutev, so zrasli za 4,2 odstotka. Potrošnja storitev je bila večja za 3,2 odstotka, netrajnih proizvodov, kot je hrana, pa za 1,3 odstotka.
Takšna razporeditev pokaže, da se posamezni deli trgovine srečujejo z zelo različnim povpraševanjem. Prodajalec avtomobilov lahko občuti precej drugačne razmere kot trgovina z vsakdanjimi potrebščinami.
Rast skupne potrošnje tudi ne pomeni, da imajo vsa gospodinjstva več denarja. Statistika združi nakupe ljudi z zelo različnimi prihodki. Večji nakupi dela prebivalstva lahko povečajo skupni rezultat, čeprav drugi pri vsakdanjih stroških še vedno varčujejo.
Izvoz nad lansko ravnjo, v primerjavi s pomladjo šibkejši
Izvoz se je glede na tretje četrtletje lani povečal za 3,9 odstotka. Pri blagu je bila rast 4,6-odstotna, pri storitvah 1,6-odstotna. Uvoz je zrasel za 2,4 odstotka.
Obenem Umar ugotavlja, da je izvoz glede na predhodno četrtletje upadel. Medletna rast in četrtletni padec se ne izključujeta: podjetja so lahko prodala več kot lansko poletje, vendar manj kot letošnjo pomlad.
»Ključna razloga za znatno upočasnitev rasti BDP glede na predhodno četrtletje sta bila skladno s pričakovanji tekoči upad izvoza in gradbenih investicij,« je ob objavi povedal vršilec dolžnosti direktorja Umarja Tomaž Perše.
Urad med izvoznimi spremembami izpostavlja tudi zmanjšanje izvoza avtomobilov z notranjim izgorevanjem po zaključku njihove proizvodnje sredi leta. Pri investicijah umirjanje povezuje z zaključevanjem večjih projektov tudi v farmacevtski industriji in iztekanjem črpanja sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost.
Prednost pred evrskim območjem ostaja
Slovenija je po medletni rasti še vedno precej pred povprečjem držav z evrom. Za takšno primerjavo je treba uporabiti podatke z izločenimi sezonskimi in koledarskimi vplivi. Po teh je slovensko gospodarstvo v tretjem četrtletju zraslo za 3,4 odstotka, gospodarstvo evrskega območja pa za 1,3 odstotka.
Pri četrtletnem gibanju je slika drugačna. Evrsko območje je doseglo 0,4-odstotno rast, Slovenija 0,3-odstotno. Slovenija torej ohranja občutno medletno prednost, zadnje četrtletje pa je napredovala nekoliko počasneje od povprečja območja skupne valute.
Dodana vrednost se je povečala v večini dejavnosti. Informacijske in komunikacijske dejavnosti so dosegle šestodstotno rast, trgovina, promet in gostinstvo skupaj 4,6-odstotno, predelovalne dejavnosti pa štiriodstotno.
Dodana vrednost poenostavljeno pove, koliko nove vrednosti ustvari dejavnost, ko od vrednosti proizvodnje odštejemo porabljeni material in kupljene storitve. Njena rast v različnih panogah kaže, da gospodarska krepitev ni omejena na eno samo področje.
Umar ocenjuje, da objavljeni podatki bistveno ne spreminjajo jesenskih pričakovanj za leto 2026. Negotovost ostaja povezana predvsem z energenti, mednarodnimi konflikti, dobavo surovin in morebitnim zaostrovanjem ameriške trgovinske politike.
Za slovenska podjetja bodo zato v prihodnjih mesecih poleg domačega povpraševanja odločilna nova naročila iz tujine. Pri gradbincih in njihovih dobaviteljih pa bo pomembno, kateri projekti bodo nadomestili zaključene naložbe. Prav tu se bo pokazalo, ali je sedanja upočasnitev predvsem premor po močnem prvem polletju ali začetek daljšega obdobja skromnejše rasti.
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.