Vlada z ukrepi nad draginjo goriv, OZS opozarja: pomoč potrebujejo tudi številni obrtniki

Interventni zakon prinaša pomoč prevoznikom, kmetom, gozdarjem in ribičem ter 150 evrov subvencije za posamezno energijsko učinkovito pnevmatiko. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) ukrepe pozdravlja, vendar opozarja, da so iz kroga upravičencev izpadli številni obrtniki in podjetniki, ki pri vsakodnevnem delu uporabljajo kombije, lahka gospodarska vozila, gradbene stroje in drugo mehanizacijo.

Visoke cene goriv se vse močneje vpisujejo v stroške slovenskega gospodarstva. Najprej jih občutijo tisti, ki so od goriva neposredno odvisni – prevozniki, kmetje, gozdarji, ribiči in številni drugi, katerih delo brez vozil in strojev praktično ni mogoče. Nato se višji stroški začnejo prenašati naprej: v cene prevoza, hrane, gradbenih in servisnih storitev ter drugega blaga in storitev.

Prav zaradi tega je vlada pripravila predlog zakona o zaščiti prehranske in prometne oskrbe pred draginjo goriv (ZZPPODG). Njegov namen je s ciljno usmerjenimi ukrepi ublažiti posledice visokih cen dizelskega goriva in preprečiti, da bi se podražitve v celoti prelile v gospodarstvo in življenjske stroške prebivalstva.

Ne gre za splošno subvencioniranje goriva

Predlagani ukrepi niso zasnovani kot splošno subvencioniranje goriva za vse uporabnike. Vlada želi pomoč usmeriti v dejavnosti, pri katerih je poraba goriva neposredno povezana z opravljanjem gospodarske dejavnosti in ki so ključne za nemoteno oskrbo države.

Visoke cene goriva namreč najbolj neposredno prizadenejo cestni prevoz blaga in potnikov, logistiko, kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in marikulturo. Ker gre za dejavnosti, od katerih je odvisno vsakodnevno delovanje gospodarstva, se njihovi višji stroški hitro prenesejo tudi na druge dele gospodarstva in na končne potrošnike.

Vlada zato poudarja, da so ukrepi ciljno usmerjeni, začasni, preverljivi in javnofinančno obvladljivi.

Prevoznikom do 70 odstotkov dodatnega stroška

Prvi ukrep je namenjen cestnim prevoznikom blaga in potnikov. Izjema je javni potniški promet, ki je že vključen v druge oblike subvencioniranja.

Država ne bo pokrivala celotne cene goriva in tudi ne celotnega podražitvenega šoka. Pomoč naj bi znašala največ 70 odstotkov dodatnega stroška nad določeno referenčno ceno.

Pri tem bo pomembna dejanska uporaba goriva. Višina pomoči bo vezana na opravljene kilometre, normirano porabo glede na kategorijo vozila in količino dejansko kupljenega goriva. Predvidena je tudi možnost uveljavljanja pomoči za upravičeno porabo za nazaj, in sicer od 4. junija 2026, ko je mandat nastopila sedanja vlada.

Ukrep je povezan z začasnim evropskim okvirom državnih pomoči zaradi krize na Bližnjem vzhodu. Na njegovi podlagi bo določena tudi pomoč ribištvu.

Kmetijstvo in gozdarstvo med upravičenci

Poseben del zakona je namenjen kmetijstvu in gozdarstvu. Pri teh dejavnostih je poraba goriva tesno povezana z obsegom proizvodnje in obdelovanjem zemljišč, zato bo tudi upravičena količina goriva določena na podlagi dejanskih nakupov, velikosti obdelovanih površin in normirane porabe glede na vrsto rabe zemljišča.

Namen ukrepa je zmanjšati pritisk visokih cen goriva na domačo kmetijsko proizvodnjo in s tem prispevati k prehranski varnosti. Pomoč bo izvedena po shemi državnih pomoči de minimis.

To je pomembno tudi z vidika cen hrane. Če se višji stroški goriva pri proizvodnji in spravilu kmetijskih pridelkov povečujejo, se del tega pritiska prej ali slej pojavi tudi v končnih cenah živil.

Za pnevmatiko 150 evrov

Tretji ukrep je nekoliko drugačen. Predvideva subvencijo za nakup in namestitev energijsko učinkovitih ter varnih pnevmatik razreda A ali B iz kategorij C1 in C2.

Subvencija naj bi znašala 150 evrov za posamezno upravičeno pnevmatiko, za celoten ukrep pa je predvidenih pet milijonov evrov. Sredstva bodo na voljo do porabe razpoložljivega denarja, pri čemer bo odločilen vrstni red prispelih vlog. Tudi ta pomoč bo dodeljena po pravilih de minimis.

Ukrep ima dvojni namen: zmanjšati stroške uporabnikov in hkrati spodbujati uporabo energijsko učinkovitejših pnevmatik, ki lahko vplivajo tudi na porabo goriva.

OZS: Ne pozabite na obrtnike

Prav pri vprašanju upravičencev pa je OZS nekoliko bolj kritična. Zbornica interventni zakon pozdravlja, vendar opozarja, da predlagani ukrepi ne zajemajo vseh dejavnosti, ki jih visoke cene pogonskih goriv pomembno prizadenejo.

Po opozorilu OZS težava ni omejena na transport ali primarno proizvodnjo. Gorivo je pomemben strošek tudi za številne gradbince, serviserje, monterje in druge obrtnike, ki vsak dan opravljajo delo na različnih lokacijah.

»Visoke cene goriva ne zvišujejo zgolj stroškov transporta in hrane, ampak neposredno vplivajo tudi na cene gradbenih, obrtnih, servisnih, montažnih in številnih drugih storitev,« opozarjajo v zbornici.

To je problem, ki ga ni mogoče spregledati. Obrtnik, ki mora vsak dan s kombijem do stranke, podjetje, ki na teren pošilja servisno vozilo, ali gradbinec, ki pri delu uporablja težko mehanizacijo, goriva ne uporablja za zasebno udobje, temveč kot neposreden proizvodni strošek.

Če ta strošek močno naraste, ima podjetnik na voljo malo možnosti. Lahko ga absorbira in s tem zmanjša svojo maržo, lahko omeji dejavnost ali pa višje stroške prenese v cene. V zadnjem primeru dražje gorivo znova občuti potrošnik.

Koga želi vključiti OZS

Zbornica zato predlaga razširitev kroga upravičencev. Mednje bi vključili podjetja in samostojne podjetnike, ki gorivo uporabljajo za tovorna vozila za prevoz blaga za lastne potrebe, kombije in druga lahka gospodarska vozila za delo na terenu ter gradbene in druge delovne stroje oziroma mehanizacijo.

OZS meni, da bi bila takšna razširitev v skladu s temeljnim ciljem zakona: ohraniti konkurenčnost slovenskega gospodarstva in omejiti prenos visokih cen goriv v cene blaga in storitev.

Gre za pomemben argument. Če država pomaga enemu delu gospodarstva, medtem ko drugemu delu, ki je prav tako neposredno odvisen od goriva, pomoč ni dostopna, se lahko konkurenčni položaj med posameznimi dejavnostmi še bolj razlikuje.

Podražitev dizla že močno občutna

Potrebo po ukrepanju dodatno potrjujejo aktualne cene naftnih derivatov. Dizel se je podražil za skoraj 13 centov na liter, kar je za podjetja z več vozili ali stroji lahko zelo pomemben dodatni strošek.

Pri podjetniku, ki dnevno porabi več deset ali več sto litrov goriva, se razlika hitro sešteva. Pri prevozniku, gradbenem podjetju ali serviserju pa je lahko gorivo ena ključnih postavk tekočih stroškov.

Zato se razprava o pomoči ne nanaša zgolj na to, koliko bo stala vožnja do službe ali trgovine. Gre za širše vprašanje konkurenčnosti gospodarstva in posledično tudi za vprašanje, koliko se bodo zaradi višjih stroškov podražili storitve in izdelki.

Vloge bo obravnaval Borzen

Izvajanje ukrepov bo prevzel Center za podpore družbe Borzen. Ta bo vzpostavil sistem za oddajo in obravnavo vlog, izplačeval pomoč ter izvajal nadzor nad upravičenostjo sredstev.

Pomoč bo praviloma vezana na dejansko in dokazano poslovno aktivnost. Če tega ne bo mogoče preveriti neposredno, bo moral vlagatelj podatke posredovati pod materialno in kazensko odgovornostjo.

Da bi zmanjšali administrativne stroške, je predvidena tudi najnižja vrednost računa, ki naj bi znašala 20 evrov.

Ključno vprašanje bo širina pomoči

Interventni zakon tako prinaša konkretno pomoč delu gospodarstva, ki je zaradi visokih cen goriva med najbolj izpostavljenimi. To je korak, ki ga OZS pozdravlja. Toda opozorilo zbornice odpira pomembno vprašanje: ali bo pomoč zajela vse tiste, pri katerih gorivo ni stranski strošek, ampak osnovno sredstvo za opravljanje dejavnosti?

Če je cilj ukrepov preprečiti, da bi se draginja goriva prelila v cene blaga in storitev, potem so tudi obrtniki in manjša podjetja pomemben del enačbe. Prav pri njih lahko višji stroški goriva neposredno vplivajo na cene gradbenih, servisnih, montažnih in drugih storitev.

Predlog zakona je bil 10. septembra predviden za obravnavo na odboru državnega zbora za infrastrukturo in energetiko, izredna seja državnega zbora pa je bila napovedana za 11. september.

Zdaj bo tako pomembno predvsem, ali bo zakon ostal pri ciljno usmerjeni pomoči za najbolj izpostavljene dejavnosti ali pa bodo poslanci pri obravnavi upoštevali tudi argument OZS in med upravičence vključili širši krog podjetnikov, ki jim gorivo predstavlja neposreden strošek poslovanja.

V času, ko cene goriv znova močno pritiskajo na gospodarstvo, namreč ni nepomembno, kdo bo pomoč prejel – in kdo bo zaradi višjih stroškov ostal brez nje.