Slovenija naj bi zaradi korupcije izgubljala 10 milijonov evrov na dan

Predlog zakona o SKOK-u, s katerim želi koalicija vzpostaviti učinkovitejši sistem za pregon korupcije in organiziranega kriminala, je na odboru DZ za pravosodje naletel na proceduralno oviro. Še preden se je začela vsebinska razprava, je bila seja prekinjena. Koalicija vztraja, da Slovenija potrebuje odločnejši pregon korupcije, opozicija pa z zahtevo po ponovnem odločanju o nujnem postopku zakon za zdaj zavira.

Slovenija naj bi zaradi korupcije in organiziranega kriminala vsak dan izgubljala približno deset milijonov evrov bruto domačega proizvoda. Prav v času, ko država potrebuje učinkovitejši sistem za odkrivanje in pregon gospodarskega kriminala, pa se je parlamentarna pot zakona o SKOK-u ustavila še pred pravo vsebinsko razpravo.

Predlog je ena pomembnejših reform, ki jih je koalicija zastavila na področju pravosodja. Hkrati gre za eno ključnih predvolilnih zavez Demokratov Anžeta Logarja in del koalicijske pogodbe.

Na odboru DZ za pravosodje je predsednik odbora Andrej Poglajen (SDS) sejo prekinil, potem ko so poslanske skupine Svoboda, SD in Levica zahtevale, da državni zbor ponovno odloči o tem, ali je mogoče tako obsežen zakon obravnavati po nujnem postopku.

Koalicija je potezo razumela kot poskus zavlačevanja. Poglajen je poudaril, da poslovniške možnosti ne bi smele postati sredstvo za preprečevanje reforme, katere cilj je učinkovitejši boj proti korupciji.

Koalicija: Slovenija potrebuje učinkovitejši pregon

Pravosodni minister Mihael Zupančič je pri utemeljevanju reforme opozoril na gospodarske posledice korupcije. Po njegovih navedbah Slovenija zaradi korupcije in organiziranega kriminala dnevno izgublja okoli deset milijonov evrov BDP.

To pomeni, da korupcija ni zgolj vprašanje posameznih kazenskih postopkov, temveč neposredno vpliva na gospodarstvo, javne finance in zaupanje ljudi v državo. Če država ne zna učinkovito preganjati korupcije, je cena visoka. Plačujejo jo davkoplačevalci, podjetja in državljani.

Prav zato je namen SKOK-a jasen: ustvariti bolj specializiran in učinkovit sistem za pregon najzahtevnejših oblik kriminala. Poslanec Demokratov Dejan Zakrajšek je ob tem opozoril, da se po njegovem mnenju opozicija boji odločnejšega boja proti korupciji.

Koalicija pripravljena predlog tudi izboljšati

Pomembno je, da vlada pri predlogu ne vztraja za vsako ceno pri prvotni različici. Prav nasprotno – že sedaj je pristala na več dopolnitev. Vlada je soglašala s spremembami, s katerimi želi upoštevati pripombe zakonodajno-pravne službe, vrhovnega sodišča in državnega tožilstva.

Spremenjen je tudi predvideni datum začetka uporabe zakona. Namesto 1. januarja 2027 je po novem predviden 1. julij 2027. To je pomembno predvsem zato, ker kaže, da koalicija ni gluha za opozorila stroke. Cilj ostaja enak, pripravljena pa je izboljšati posamezne rešitve, da bi bil zakon pravno bolj dodelan in izvedljiv v praksi.

Tudi zato je težko trditi, da gre za brezglavo hitenje. Predlog se spreminja in dopolnjuje, hkrati pa koalicija vztraja, da Slovenija učinkovitejšega sistema za boj proti korupciji ne more odlagati v nedogled.

Kaj prinaša SKOK

Predlog ne pomeni zgolj spremembe imena ali manjše organizacijske prilagoditve. Predvidena je širša reorganizacija pregona najzahtevnejših oblik kriminala.

Med drugim naj bi Slovenija dobila specializirano kazensko sodišče za vso državo, predlog pa posega tudi na področje imenovanja in ocenjevanja državnih tožilcev. Prav slednje je postalo eno od osrednjih vprašanj politične razprave.

Po vladnem dopolnilu bi minister za pravosodje po dokončnem mnenju državnotožilskega sveta s kandidati opravil razgovor. Pri svojem predlogu za imenovanje pa na mnenje sveta ne bi bil vezan.

Koalicija takšno ureditev razume kot del odgovornosti izvršilne oblasti, nasprotniki pa v njej vidijo nevarnost večjega političnega vpliva.

Tudi opozorila stroke je treba vzeti resno

Predlogu nasprotujejo oziroma ga želijo obravnavati po rednem postopku tudi nekateri predstavniki pravosodja. Predsednik vrhovnega sodišča Damjan Orož in generalna državna tožilka Katarina Bergant sta opozorila na možne posledice hitre reorganizacije.

Orož med drugim opozarja na možnost pravne negotovosti, prenosa večjega števila zadev in dodatne obremenitve Višjega sodišča v Mariboru. Bergantova pa opozarja na vprašanje političnega vpliva na delo tožilstva.

Toda prav tu je pomembno, da je vlada na pripombe stroke že odgovorila z dopolnitvami. Začetek uporabe zakona je prestavila, predlog pa dodatno prilagodila. Koalicija tako kaže pripravljenost prisluhniti opozorilom, vendar hkrati ne odstopa od temeljnega cilja: Slovenija potrebuje učinkovitejši pregon korupcije in organiziranega kriminala.

Naj bo razprava o rešitvah, ne o zavlačevanju

Opozicija ima seveda pravico opozarjati na morebitne pomanjkljivosti predloga. Toda vprašanje ostaja, ali je mogoče parlamentarno razpravo o tako pomembni reformi nenehno odlagati zaradi proceduralnih vprašanj.

Če Slovenija res zaradi korupcije vsak dan izgublja okoli deset milijonov evrov, potem je jasno, da problem ne more čakati.

Koalicija je zakon pripravila, ga vložila, ga je pripravljena dopolnjevati in je zaradi pripomb stroke že podaljšala čas za njegovo uveljavitev. Zdaj je na vrsti parlament, da opravi svoje delo.

Državni zbor bo moral najprej odločiti o nujnem postopku, nato pa se lahko začne vsebinska razprava. In prav tam bi moralo biti tudi težišče: ne ali se je treba proti korupciji boriti, temveč kako to storiti čim bolj učinkovito, neodvisno in zanesljivo.

SKOK je lahko pomemben korak v tej smeri. Toda za to bo potrebna politična volja, pripravljenost na izboljšave in predvsem odločitev, da se reforma ne bo izgubila v parlamentarni proceduri. Slovenija si namreč težko privošči, da bi ob milijonskih gospodarskih posledicah korupcije še naprej izgubljala čas.