250. obletnica ustanovitve Združenih držav Amerike

ZDA so država, ki vzbujajo pri nekaterih občudovanje, pri drugih pa celo odpor. ZDA so dosegle častitljivo obletnico z lastnimi notranjimi protislovji in razklanostjo med desno in levo politično orientacijo. Ne glede na notranjo razklanost pa so ZDA vsaj po anketah prebivalstva še vedno na zmerni liniji političnega spektra. Če odštejemo politiko, pa so ZDA še vedno ena najprivlačnejših držav za delo, investicije in za vse tiste, ki verjamejo, da lahko uspejo. Gre za državo, ki da možnost vsem poiskati uspeh in uresničiti svoje sanje. To je ta ameriška posebnost in ameriške sanje.

Ameriška zgodovina protislovij

Ne moremo mimo dejstva, da so prvotno očetje naroda izključili velik del prebivalstva, predvsem temnopoltega, ki je živel v suženjstvu v zveznih državah, predvsem na jugu. Takrat so se namreč ustanovitelji zavedali, da ne bodo dobili podpore s strani južnih držav za skupno federacijo v boju proti britanski kroni, če bodo prisilili te države k odpravi suženjstva. Velik del omenjenih držav je bil namreč močno odvisen od agrarne ekonomije, suženjska delovna sila pa je bila investicija. Takrat so se Kongresniki poigravali z idejo, da bi za ukinitev suženjstva sužnjelastnikom ponudili odškodnino za izgubo investicije. V Washingtonu D.C. so potem to celo uresničili.

Eno izmed protislovij je zakon iz leta 1809, ki je prepovedal uvoz sužnjev v ZDA in transatlantsko trgovsko pot s sužnji. Medtem ko so imele južne zvezne države še vedno legalizirano lastništvo sužnjev, je ameriška mornarica preganjala trgovske ladje s sužnji skupaj z britansko mornarico. Toda za tisti čas je bilo anti-suženjstvo nov trend, ki je po svetu naletel na hud odpor, predvsem v Afriki. Afriški kralji so na primer s peticijami proti odpravi suženjstva odpotovali celo v London in zahtevali prekinitev britanskih napadov na trgovino s sužnji.

Po ameriški emancipaciji sužnjev, ki je dolga in zapletena zgodba, se je na jugu zakoreninil rasizem predvsem kot posledica maščevanja ameriške vlade nad nekdanjimi elitami v južnih zveznih državah. Takratna zvezna vlada si je z veliko vnemo prizadevala ponižati južne države z 'versailizacijo' nad poražencem. Uvedba segregacije z zakoni Jima Crowa na jugu se je zajedla v ameriško družbo in ima daljnosežne posledice še danes.

Takratna zvezna vlada si je z veliko vnemo prizadevala ponižati južne države z 'versailizacijo' nad poražencem.

Družba posameznikov, družba priložnosti

Medtem je Evropa padla pod velik vpliv socialističnih in komunističnih strank, ki so zagovarjale veliko vlogo države, etatizma in še danes reagirajo proti individualni pobudi sovražno. Po drugi strani so ZDA država posameznikov, ki so prišli s 'trebuhom za kruhom' in iskali svoje mesto pod soncem. Zato se ne gre čuditi, da so ljudje, rojeni v hudi revščini, lahko z vertikalno mobilnostjo prišli do statusa, o katerem v drugih državah po svetu ne bi mogli niti sanjati. Medtem ko Evropa stavi na socialne transferje iz pobranih davkov, so ZDA stavile na individualno iznajdljivost.

Na primer Andrew Carnegie je bil rojen v izjemni revščini na Škotskem, kjer so si z družino delili butano pritličje še z eno družino. Postal je eden najbogatejših zemljanov ne le zaradi lastne iznajdljivosti, ampak tudi ker ga je poslovna družba sprejela medse. Po svetu so bile elite zaprte in niso sprejemale 'odpadnikov', še najmanj pa revežev, toda v ZDA so ljudje videli poslovni odnos v prizmi dobička in uspeha, kjer ni mesta za elitizem in vgrajene družbene mehanizme. Čeprav sta dobiček in uspeh anatema za vsakega levičarja, pa dobiček sam po sebi ne pozna rasnega, spolnega in drugega razlikovanja.

Zato je nekdanja sužnja Mary Ellen Pleasant lahko postala ena najbogatejših žensk v 19. stoletju, kjer je imela skoraj milijardo dolarjev v današnji vrednosti. Ali pa temnopolta hči nekdanje sužnje Elizabeth L. Gloucester, ki je s prodajo rabljenih oblačil postala najbogatejša Američanka 19. stoletja. Henry J. Heinz, sin delavca v opekarni, bi v Evropi težko postal eden najbogatejših ljudi s prodajo v domači kuhinji narejenih omak, predvsem pa ga evropske elite ne bi sprejele. Podobno velja za mnogo drugih migrantov iz celotnega sveta, ne glede od kod so prišli. Ravno to je velikokrat paradoks ZDA, medtem ko so južne zvezne države še prakticirale suženjstvo, je nekdanja temnopolta sužnja lahko postala ena najbogatejših žensk v ZDA.

Svoboda govora

Eden najpomembnejših aspektov ZDA je svoboda govora, ki je verjetno na najvišji ravni v primerjavi s preostalim svetom. Nepredstavljivo je med Američani današnja evropska ideja omejitvi svobode govora na internetu, radikalen koncept žalitve in omejitve, ki se tičejo 'sovražnega' govora, ki je postal izgovor za omejevanje pravice do svobode govora. V ZDA ideja, da ne bi smel napisati pod grožnjo sankcij, da obstajata dva biološka spola, kot na primer Kanadi ali Nemčiji, kritizirati katerekoli religije in kulturnih navad, kot na primer po drugih evropskih državah, je popolnoma skregano s samo idejo svobode govora.

V govoru namreč mora obstajati možnost tudi žalitve in kritike, ne glede na to, kako absurdna je ta, četudi meji na norost. Medtem ko racionalna oseba lahko razume razliko med dobesednim pozivom k linču, napadu ali umoru, pa je politična elastičnost v razumevanju kritike zelo raztegljiva, zato prepoved kritike in tudi žalitev dejansko omejuje in v določenih primerih celo prepoveduje svobodo govora.

Razumevanje koncepta žalitve je arbitrarna in osebna, zato ta ne more biti omejena, kot to razume Evropa, saj se to razumevanje raztegne na kritike, recimo določene religije, kar lahko pomeni celo uvajanje blasfemije. Ne glede na kritike na ameriško svobodo govora, ki prihajajo iz sveta, pa je treba priznati, da gre za enega najbolj občudovanih temeljev ameriškega sistema.

Zaupanje v ameriške institucije

ZDA so se v preteklosti in tudi danes že soočile s samovoljnimi predsedniki in idejami, ki so bile v nasprotju z zakoni ZDA in njenimi ustanovnimi listinami. Prav tako ZDA niso imune na korupcijo, ki je eden najstarejših mehanizmov v zgodovini človeštva za pridobivanje uslug izven legalističnih okvirjev. Toda pomemben je celoten državni okvir in institucij ter zaupanje vanj.

Pustimo ob strani osebne občutke, toda Američani so lahko zadovoljni, da je ameriški sodni sistem eden izmed temeljev države, v katerega lahko zaupajo, čeprav se je tudi ta v preteklosti soočal s težavami, od institucionalnega rasizma do korupcije.

Vzemimo za primer zadnjo odločitev Vrhovnega sodišča, ki je temelj obrambe ustavnih pravic v državi. Ameriški predsednik Donald Trump je sprejel zakon, ki bi otrokom rojenih ilegalnih migrantov odvzel pravico do avtomatičnega državljanstva, ki ga sicer določa ustava. Vrhovno sodišče je glasovalo, da je zakon neustaven, saj 14. amandma k ustavi zagotavlja ravno to pravico vsakemu, ki se rodi v ZDA.

Takšna odločitev je bila ne glede na konzervativno večino ustavnega sodišča ob dejstvu, da je tri sodnike predlagal sam Trump. Po drugi strani je sodišče z veliko večino potrdilo pravico žensk, da moški ne smejo tekmovati v njihovih športih, kar so zahtevali transvestiti. Za pravice žensk so glasovali tudi 'levi' sodniki.

Inovatorji, investitorji in odprti za vse

Ameriška podjetja so danes še vedno veliki zmagovalci na svetovnih trgih. ZDA so naklonjene drznim ustvarjalcem, ki so za svoje delo nagrajeni. Gre za dejansko zelo uspešen model, ki privablja investitorje z vsega sveta. Investicije na ameriški trg niso pogojene s članstvom raznim 'partijam', 'religijam', ali 'okoljskim ideologijam', kot na primer na Kitajskem, Iranu, Rusiji, Savdski Arabiji itd.

Ne gre se čuditi, da mnogi prebivalci ostalih držav še vedno občudujoče gledajo na ZDA in njen sistem, ki vzpodbuja in nagrajuje ustvarjalnost, mnogokrat tudi čudaštvo in ekscentričnost.

Vertikalno družbeno prehajanje se meri v uspehu in doseganju ciljev in ne toliko, kateri certifikat ti je med študijem dodelila država. Od evropskega sistema se razlikujejo po tem, da zbiranje diplom kot zbirateljskih znamk ni odlika v primerjavi s start-upom, ki kasneje uspe, četudi gre za izdelavo zobotrebcev.

Čeprav se na žalost tudi v ZDA spreminja odnos do dela in uspeha, predvsem se med mlajšimi generacijami ustvarja evropska miselnost, kjer država zagotavlja vse, od stanovanja do poletnih počitnic se zdi, da je v ameriških sanjah še vedno dovolj zagona, da se ta negativni trend ustavi. Sicer bo podobno kot v Evropi primarni cilj mladega človeka postala zaposlitev v državnem sektorju.

Ameriška podjetja še vedno kraljujejo

V zadnjih letih je mnogo govora o Kitajski ter vprašanju, kateri sistem je boljši – kitajski etatistični sistem, kjer partija pridobiva vedno večjo moč znotraj ekonomije, ali ameriški svobodni sistem, ki omogoča ne le uspeh in inovativnost, ampak tudi svobodo govora, kritike in gibanja za vse. Za razliko od Kitajske znani poslovneži nimajo ukaza delovanja za državo kot to razume partija, najmanj pa, da bi jih zaradi tega še zaprli.

Med največjimi dvajsetimi podjetji na svetu po tržni kapitalizaciji je še vedno 16 ameriških, med prvimi stotimi pa 59, kar je še vedno izjemnega pomena za celoten zahodni svet. Toda ne gre le za to, ampak za videnje mladega človeka, ki si želi ustvarjalnega uspeha in življenja, katerega v drugih državah ne more doseči. V tem primeru so ZDA še vedno najmanj med prvimi tremi destinacijami, v mnogih primerih, ko vzamemo v zakup ameriški sodni sistem, svobodo govora in multikulturnost, pa vsekakor prvi.

Amerika, dežela mnogih etnij in manjšin

Ali lahko trdimo, da je na svetu država s tako uspešno integracijo manjšin kot ZDA? Ne glede na ilegalne prehode, toda v primerjavi z Evropo, kjer so države ustvarile neintegrirane gete, odvisne od socialne pomoči, se je ameriški model izkazal za dosti bolj uspešnega. Kongresniki, senatorji, poslovneži, financerji, artisti in mnogi drugi so relativno hitro, nekateri že med prvo generacijo, dosegli uspehe, o katerih verjetno zaradi družbenih, verskih ali disidentskih razlogov ne bi mogli niti sanjati v matičnih državah.

ZDA so država, ki imajo ne le manjšine, ampak cele kvarte prebivalcev korejskih, slovenskih, nemških, kitajskih, haitijskih, ku

banskih, liberijskih, italijanskih, škotskih, venezuelskih, japonskih in drugih pokolenj, ki so integrirani v ameriško družbo z vsemi legalističnimi in ideološkimi pritiklinami in jih kot takšne tudi sprejemajo.

Gre za integracijo v ameriški politični sistem, ki sprejema različne kulturne posebnosti, ki kasneje postanejo temeljni del 'amerikane'. Tudi zato pravijo, da je Miami najuspešnejše južnoameriško mesto zaradi števila Latino prebivalstva, vendar si bolj ameriškega mesta kot je Miami težko predstavljamo. To so ameriške sanje, ki so mnogim nedosegljive tudi v matičnih državah.

Politična polarizacija je danes največja težava – dve skrajnosti

V ZDA sta dve močni struji, ki sta se nekoliko oddaljili od ameriških vrednot. Gre za skrajno levico in skrajno desnico. Skrajna desnica je zbrana v večini okoli gibanja MAGA, že samo gibanje pa izhaja iz skrajno desnega gibanja izpred 2. svetovne vojne, ko je Charles Lindbergh zbral okoli sebe ravno takšno skrajno desnico in skrajno levico, ki je nasprotovala ameriški pomoči Veliki Britaniji. Takrat so se namreč zavzemali za diplomatske odnose tako s Hitlerjem kot Mussolinijem, sorodno črto pa lahko potegnemo z današnjim nasprotovanjem vojne v Iranu in zavzemanju dobrih odnosov z avtoritarci, kot je Putin.

Toda MAGA ni v celoti monolitni blok, ta je namreč nastal v nasprotovanju vedno bolj skrajnim idejam Bidenove administracije, torej mutilacije otrok z zaviralci pubertete in hormonskimi terapijami, vdiranju moških v ženske slačilnice in športe, odprtju meja brez kakršnih koli preverjanj ter nasprotovanju izgonu migrantov s kriminalnimi dejanji. Zato se danes vidijo razpoke, kjer gre v določenem delu za tradicionalne republikance, ki so imeli dovolj skrajno leve Bidenove politike, vendar prav tako nasprotujejo skrajnežem znotraj MAGE, kot so Tucker Carlson, Candace Owens ali Nick Fuentes.

Skrajna levica zbrana okoli Demokratičnih socialistov Amerike je ena najnevarnejših struj, ki ZDA dejansko sovraži in celo v javnih nastopih napoveduje uničenje države. Lahko si predstavljamo, da bi platforma o uničenju lastne države delovala redkokje, najmanj v ZDA. Levičarski skrajneži iz vrst demokratičnih socialistov se borijo za vse to, kar ZDA niso – proti podjetništvu, razgradnji inovativnosti, uničenju svobode govora in zavezništvu z zahodnimi državami. Predvsem so zagrizeni antisemiti, ki na trenutke spominjajo na tiste iz nacistične Nemčije ter vzpodbujajo ulično nasilje nad drugače mislečimi. Najhujše, kar se lahko zgodi prebivalstvu ZDA, je pozaba vizije, ki jo je dala svetu.

Gre verjetno za eno najbolj nevarnih gibanj v ZDA. Na primer Darializa Avila Chevalier, ki javno govori, da si bo z ameriško zastavo obrisala rit, ob pogledu na rasno mešan par pa je javno izjavila, da obsoja črne in arabske moške, ker fetišizirajo grde kolonialne ženske (bele op. p.). Podobno je pri ostalih kandidatih, torej pri celotnem cvetoberu demokratičnega socializma, ki se je zbral okoli newyorškega župana Mamdanija.

Kot zanimivost pa je treba omeniti, da je nekdanji veliki mag Ku Klux Klana David Duke javno pohvalil demokratične socialiste in se jim pridružil v mnenju, naj ima vsaka rasa in skupnost ločeno življenje brez mešanja, prav tako pa se strinja z njihovim skrajnim antisemitizmom. Kot ponavadi skrajna levica in skrajna desnica na koncu vedno prideta skupaj.

Vse najboljše ZDA

Ameriške obveščevalne službe so že med 2. svetovno vojno in potem še po njej odkrile, da je v ZDA verjetno nekaj tisoč aktivnih sovjetskih vohunov. Nekaj se jih je prebilo v sam vrh države, tudi v Rooseveltovo administracijo, za nekatere pa še danes ne vemo, kdo so. Celotno operacijo so poimenovali 'Venona Project', z odločnim bojem proti vohunski infiltraciji pa so državo rešili notranje razgradnje. Ameriške obveščevalne službe bodo verjetno morale v podobno 'akcijo', saj je že jasno, da je penetracija katarskega denarja, iranskih obveščevalcev in skrivnih fondov iz Šanghaja naredilo podobno škodo kot sovjetski vohuni pred desetletji.

Kakorkoli imajo ljudje mešane občutke o ZDA, dobre in slabe, toda treba je 'ameriškim sanjam' ali 'ameriški posebnosti' dati mesto v svetu, ki si ga zasluži. Nikoli v zgodovini niso ljudje uživali toliko osebne svobode, bogastva in statusa kot v ameriških sanjah. Ne glede na minuse, so ZDA prinesle v naš svet več dobrega in ideje, za katere se je treba boriti.

Amerika je vizija življenja, h kateri stremimo prebivalci sveta, ali si to priznamo ali ne. Vizija, ki jo potrebujemo in je naša največja zaveznica. Zato vse najboljše Amerika in preživi še nadaljnih 250 let!