Ignacija Fridl Jarc: Začetki pisne kulture in naše knjižne besede so krščanski

Včeraj, na predvečer dneva reformacije, je v Murski Soboti potekala osrednja državna proslava, na kateri je slavnostna govornica Ignacija Fridl Jarc poudarila, da povezave začetkov slovenske kulture in vere ne moremo zanikati, ter dejala, da je reforma srca in duha potrebna tudi danes.

Dan reformacije nas spominja na reformatorsko gibanje v 16. stoletju, ki je med drugim s Primožem Trubarjem na čelu obrodilo prvi tiskani knjigi v slovenskem jeziku – Katekizem in Abecednik. Včerajšnja proslava v Murski Soboti z naslovom Pomen (tiskane) besede je bila posvečena slovenskemu jeziku, knjigi in dediščini Primoža Trubarja.

Slavnostna govornica na državni proslavi, katere scenaristka in režiserka je bila Mateja Kokol, je bila ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc. Ta je povedala, da se ob dnevu reformacije premalo zavedamo, da je Trubarjeva jezikovna prizadevanja in njegovo poslanstvo oznanjanja Božje besede oplajala njegova zavezanost pristnemu krščanstvu.

Povezave kulture in vere ne moremo zanikati

»Naj si torej še tako vneto prizadevamo, pišemo manifeste, protestiramo in pridobivamo različna pravna mnenja, da moramo v 21. stoletju dosledno ločevati kulturo od vere, zgodovino oblikovanja slovenskega naroda od zgodovine krščanstva na naših tleh, te povezave ob zori slovenske književnosti nikakor ne moremo zanikati. Začetki pisne kulture in naše knjižne besede so krščanski,« je bila jasna Fridl Jarčeva.

Spomnila je, da Brižinski spomeniki kot najstarejši zapis v slovenščini s konca 10. stoletja vsebujejo krščanska besedila. Omenila je še samostanske pisarje v srednjem veku, reformatorje in kasneje Antona Martina Slomška, Štefana Küzmiča in Jožefa Klekla.

Domača slovenska beseda je bila za Primoža Trubarja njegova življenjska pot. Bodimo ponosni na slovensko kulturo in njeno bogato dediščino. Praznik obeležimo s spoštovanjem, skrbnostjo in odgovornostjo do slovenskega jezika. 🇸🇮 Iskrene čestitke ob dnevu reformacije! - ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) October 30, 2026

»Ob tej tradiciji je torej neodgovorno načrtovati, kako bomo posekali krščanske korenine slovenske kulture in potem upali, da se bo v našem času bujno razcvetala in rodila obilne sadove. Nasprotno, 'stati inu obstati', kot bi rekel Trubar, bo zmogla le, če bo črpala tudi iz izročila, v katerem je nastajala in se izoblikovala in o katerem v preteklem izobraževalnem sistemu žal nismo slišali skoraj ničesar,« je dodala in spomnila, da nas čaka še veliko ozaveščanja o razvoju književnosti na Slovenskem.

Reforma srca in duha potrebna tudi danes

Po njenih besedah so Trubarjeva dejanja sledila njegovi misli in besedi. »Čas reformacije se je znova zavedel, da ni prav, če človek nekaj misli, nekaj drugega govori in nekaj tretjega udejanja,« je dejala in izrazila prepričanje, da bi reformo srca in duha potrebovali tudi danes v našem prostoru, »kjer smo prepogosto neme priče potvarjanju javnega mnenja in poročanja za dosego lastnih individualnih dobičkov vseh vrst«.

Ob sklepu je povedala, da je bila za Trubarja najbolj sveta slovenska beseda. »S tem ni izrekel izjemnega priznanja le našemu jeziku, ampak tudi slovenskemu človeku, ki je zanj postal vreden najglobljih duhovnih premislekov in sporočil.«

Poudarila je, da je naša dolžnost, da ohranjamo slovenski jezik, knjigo in narodno zavest. »Ko brezbrižno gledamo ali celo sami nastiljamo tujejezične napise v našem javnem prostoru, ko nam je malo mar za drastično upadanje bralne pismenosti, ko poskušamo knjižni jezik izenačiti s pogovorno rabo in ga podrediti tehnološkim zahtevam digitalnega sveta, ko molčimo, medtem ko se na slovenskih univerzah krši ustavna pravica do izobraževanja naših študentov v slovenščini, ko torej počnemo vse to, rušimo vse, kar so zgradili in utemeljili naši duhovni očetje, med njimi tudi slovenski protestantski pisci Primož Trubar, Jurij Dalmatin in Adam Bohorič.«