Slovenci na bolniški odsotnosti: letno skoraj 20 milijonov izgubljenih dni

Novembrsko jutro je hladno, v pisarnah kašljajo, v čakalnicah ordinacij se začenja običajna jesenska gneča. Cepljenje proti gripi se je po državi začelo 2. novembra, tako da tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) hkrati pojasnjuje, da akutne okužbe dihal jeseni začnejo naraščati in da sezona gripe običajno doseže vrh januarja ali februarja.

Ob prehodu iz poletja v zimo mnogi lahko zbolijo za prehladom ali dobijo vročino. Zato se ponuja vprašanje, kako pogosto smo Slovenci sploh na bolniški odsotnosti in kako se primerjamo z Norveško ter Finsko, ki sta po evropski lestvici na samem vrhu.

Lani rekordnih 1,7 milijona primerov bolniške odsotnosti

Po podatkih NIJZ je bilo leta 2025 v Sloveniji 1.707.460 primerov bolniške odsotnosti, kar je največ v nizu od leta 2015. Zaposleni so izgubili 19.729.316 koledarskih dni, to je 5,7 odstotka vseh dni v letu oziroma okoli 21 dni na zaposlenega. Leta 2015 je bilo primerov 859.615, torej se je njihovo število v desetih letih skoraj podvojilo. Posamezna odsotnost je lani trajala v povprečju 11,55 dneva, kar je najmanj v vsem nizu. Ženske so bile odsotne približno dvakrat pogosteje kot moški, vendar je posamezna odsotnost moške zadržala dlje, v povprečju skoraj 14 dni, pri ženskah dobrih 10 dni.

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) isti pojav meri drugače, vendar je smer podobna. V letnem poročilu za leto 2025 navaja, da se je delež izgubljenih delovnih dni povečal s 6,68 na 6,97 odstotka, od tega 3,01 odstotka bremeni delodajalce, 3,96 odstotka ZZZS. Izgubljenih je bilo 17.317.409 delovnih dni, nadomestila plač v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja so znašala 676,8 milijona evrov, kar je šest odstotkov več kot leto prej. Povprečen primer bolezni v breme ZZZS, torej tak, ki traja več kot 30 delovnih dni, je trajal 86,5 dneva, leto prej 81,8 dneva.

Kaj kažejo podatki

Lestvico, ki kroži po spletu, sta pripravila podatkovni studio DataPulse in nemški Inštitut za izobraževanje članov svetov delavcev (ifb) iz usklajenih podatkov Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za leto 2024. Povprečje 26 držav je 2,6 tedna odsotnosti na leto, Norveška ima 5,9, Finska 5,0, Španija 4,9, Slovenija 4,7, Švedska 3,3 in Danska 2,1. Številke temeljijo na anketah o delovni sili, ne na bolniških listih, OECD jih v nekaterih primerjavah še popravlja navzgor, zato 4,7 tedna ni natančen seštevek dni, ki jih povprečen Slovenec preživi doma.

Primer Norveške in Finske

Na Norveškem zaposleni dobi 100 odstotkov plače od prvega dne: prvih 16 koledarskih dni jo izplača delodajalec, nato največ 52 tednov državna ustanova NAV, do šestkratnika osnovnega zneska nacionalnega zavarovanja. OECD v poročilih o Norveški ponavlja, da sta bolniška odsotnost in število prejemnikov invalidskih prejemkov izjemno visoka. V junijskem pregledu za leto 2026 predlaga zgodnejše posredovanje, neodvisne zdravniške ocene in nižja nadomestila.

Finska je na lestvici označena kot država s polnim nadomestilom, a to je le delna slika: delodajalec po zakonu plačuje prvi dan bolezni in naslednjih devet delovnih dni, nato nadomestilo prevzame državna ustanova Kela, kar je vezano na dohodek in je nižje od polne plače. Obe državi poznata tudi delno bolniško, pri kateri človek del delovnega časa dela.

DataPulse in ifb iz podatkov sklepata, da ni povezave med neplačanimi začetnimi dnevi in obsegom bolniške, saj Španija s tremi neplačanimi dnevi beleži skoraj pet tednov, Litva s polnim plačilom le 1,5 tedna. To je upravičen ugovor poenostavljeni razlagi, vendar ni vzročna analiza.

ZZZS strožje nadzoruje gibanje bolnikov

ZZZS je lani opravil 5.690 laičnih nadzorov in pri 5,4 odstotka primerih ugotovil kršitev. Interventni zakon s področja zdravstva, ki velja od konca decembra 2025, je dal podlago za režime gibanja med bolniško odsotnostjo. ZZZS jih je določil sedem; kdor režim krši, lahko izgubi nadomestilo.

Po navedbah ZZZS je bilo v prvem četrtletju 2026 v primerjavi z istim obdobjem lani izgubljenih delovnih dni v breme ZZZS za devet odstotkov manj, v breme delodajalcev za 20 odstotkov manj. Iz pregledanih virov ni razvidno, koliko zmanjšanja pojasnjuje nadzor in koliko druga gibanja, na primer število okužb.

Vprašanje samostojnih podjetnikov

Posebno poglavje so samostojni podjetniki. Po podatkih poslovnega asistenta Bizi jih je v Sloveniji 123.205, vendar Bizi ne pojasnjuje, koliko jih posluje aktivno: letno poročilo za 2025 je Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES) oddalo 51.636 podjetnikov, ki so imeli skupaj 37.965 zaposlenih, torej v povprečju manj kot enega na podjetnika. Mnogi delajo sami in nimajo koga, ki bi jih zamenjal, vendar plačujejo polne prispevke za socialno varnost, vključno z zdravstvenim zavarovanjem.

Pri zaposlenih nadomestilo prvih 30 delovnih dni izplača delodajalec. Samostojni podjetnik delodajalca nima; ZZZS mu v teh dneh ne krije bolniške odsotnosti, zato izpad prejemkov v celoti nosi sam in nadomestila za prvih 30 delovnih dni ne dobi niti za nazaj. Pravica do nadomestila v breme ZZZS nastane šele od 31. delovnega dne bolezni, kar pomeni okoli šest tednov, in jo je treba uveljaviti z zahtevkom in dokumentacijo. ZZZS ga po svojih navedbah izplača najpozneje v 30 dneh po predložitvi zahtevka. Kdor je bolan krajše obdobje, ne dobi ničesar. Višina nadomestila nato znaša 80 odstotkov osnove, to je povprečnega dohodka ali prispevne osnove iz prejšnjega leta, po 90 dneh 90 odstotkov.

Na Norveškem samozaposleni do nadomestila pridejo po 16 koledarskih dneh, in sicer v višini 80 odstotkov osnove, razen če so se dodatno zavarovali. Na Finskem podjetnik, vključen v pokojninsko zavarovanje samozaposlenih (YEL), čaka samo en dan.

ZZZS pri nadzorih opaža drugo plat zgodbe: med 1.138 nadzorovanimi samostojnimi zavezanci, torej podjetniki, lastniki in družbeniki, je bilo kršitev 8,4 odstotka, med delavci 4,5 odstotka. Vendar nadzori niso naključen vzorec, zato deleža ni mogoče prenesti na vse podjetnike.

Nadomestilo že od sedmega dne bolezni?

Predsednik stranke Fokus Marko Lotrič je maja napovedal predlog, po katerem bi ZZZS obrtnikom, nosilcem dejavnosti in kmetom nadomestilo krili že od sedmega dne bolniške odsotnosti. Samostojni zavezanci breme prvih 30 delovnih dni, torej približno šest tednov, praviloma nosijo sami. Vložitve napovedanega predloga v zakonodajni postopek iz pregledanih javnih virov ni bilo mogoče potrditi.

Pri več kot 123.000 samostojnih podjetnikih, ki s prispevki in davki polnijo tudi državno blagajno, je zato vsaj zanimivo, da takšni predlogi nimajo prednosti. Gre za veliko skrb, saj govorimo o zdravju ljudi, ki si bolezni v resnici niti ne morejo 'privoščiti'; grobo, a iskreno rečeno: kdor dela sam, nima zamenjave, z vsakim dnem odsotnosti izgublja prihodek, zato marsikateri samostojni podjetnik dela tudi z vročino, saj se zaveda, da bo imel izpad dohodka.

To ni zgolj zasebna stiska, temveč skrb za vse nas. Svoboda podjetništva očitno vključuje tudi svobodo, da si bolezen 'privoščiš' šele po šestih tednih, medtem ko redno zaposleni prebivalci Slovenije k sreči tovrstne skrbi nimajo. Kot pregovorno radi rečejo: zdravje je na prvem mestu – ampak žal ne za vse enako.