Egipt objavil nov seznam islamskih terorističnih organizacij – med njimi 27 iz EU

Evropska unija se je znašla v dilemi, ker je egiptovsko sodišče dodalo na teroristični seznam 35 evropskih islamskih organizacij in združenj. Gre predvsem za tiste organizacije, ki so povezane z Muslimansko bratovščino, ta je namreč že dalj časa na terorističnem seznamu Egipta. To pomeni, da člani omenjenih organizacij tvegajo vsako pot v Egipt, vključno z možnostjo pripora vsaj za vodilne v omenjenih organizacijah, predvsem če so bili povezani z organizacijami, ki delujejo proti Egiptu.

Egiptovska protiteroristična zakonodaja in postopki

Prvostopenjsko kazensko sodišče v Kairu je 10. novembra z odločbo dodalo 36 ljudi in 35 organizacij na seznam teroristov, terorističnih organizacij in s terorizmom povezanih organizacij. Odločba se nanaša na 8. člen zakona o terorističnih organizacijah in terorističnih listah, ki se sproži na predlog generalnega tožilca zaradi suma kaznivega dejanja terorizma, podpore teroristični organizaciji ali financiranja teroristične organizacije, kot veleva protiteroristični zakon št. 94 iz leta 2015.

Postopek lahko pri tožilstvu sproži tudi Centralna banka Egipta (CBE), ki ima notranji oddelek proti pranju denarja in financiranju terorizma. Informacije, dokaze in transakcije shranjuje ravno ta oddelek CBE, ki preda tožilstvu dokazni material v zvezi s financiranjem tudi islamističnih organizacij, ki naj bi bile vpletene v terorizem. Oddelek CBE sicer ni vezan na izključno financiranje islamskih terorističnih organizacij, ampak zbira informacije in dokaze še o drugih terorističnih organizacijah in kriminalnih združbah.

Katere organizacije EU so se znašle na terorističnem seznamu

Gre za dve zadevi, zahtevo za poimenovanje št. 1/2026 za teroristične organizacije in za zahtevo za poimenovanje št. 1/2026 za osebe, osumljene terorizma. Organizacije so naslednje: Svet evropskih muslimanov, vključno z vsemi podružnicami, Muslimanska zveza Francije, Muslimanska zveza Velike Britanije, Švicarska muslimanska liga, Nemška islamska skupnost, Islamsko združenje na Švedskem, Islamsko združenje Italije, Islamsko združenje Irske, Islamsko združenje za dialog in sobivanje Španije, Islamsko združenje Poljske, Islamsko kulturno združenje Romunije, Islamsko združenje Madžarske, Islamsko združenje Belgije, Islamsko združenje Finske, Islamsko združenje Norveške, Islamsko združenje Danske, Islamsko združenje Avstrije, Islamsko združenje Nizozemske, Islamsko združenje Grčije in Združenje muslimanskih študentov Češke. Zraven so še islamska združenja iz Rusije, Moldavije, Ukrajine, Kosova, Bosne, Turčije in Severne Makedonije.

Poleg drugih organizacij so se na seznamu znašli še Evropsko združenje za fatve in raziskave, Evropsko združenje imamov, Evropski svet za muslimanske družine, Evropski svet za sveti Koran, Evropski svet za muslimanske ženske, Evropski forum za študente islama in Evropski inštitut za humanistične znanosti, vključno s podružnicami. Egipt je tokrat pri novi uvrstitvi Muslimanske bratovščine na teroristični seznam naredil izjemo in se je namesto petletne uvrstitve odločil za stalno. Istočasno je bilo na seznam uvrščenih še 36 oseb.

Kaj pomeni poimenovanje za organizacije in člane organizacij

Omenjene organizacije ne smejo delovati znotraj Egipta in z egiptovskimi entitetami, prav tako ne smejo imeti srečanj, sestankov, druženj itd. V Egiptu morajo prenehati delovati, država zapre njihove poslovne prostore, vsakršna promocija je prepovedana. Prepovedano je zbiranje denarja in financiranje njihovih aktivnosti, enako velja za organizacije, ki so z njimi povezane.

Vse premoženje organizacij in njihovih članov je zamrznjeno, odločitev o zamrznitvi premoženja pa je vezana na članstvo oziroma sodelovanje z organizacijo. Zakon namreč ne odloča na osnovi posameznih terorističnih dejanj, ampak na osnovi asociacije s teroristično organizacijo, ki je na terorističnem seznamu. Velja prepoved promocije organizacij in prikazovanja njihovih simbolov, emblemov, insignij, motov in zastav.

Poleg tega ima Egipt pravico uveljaviti prepoved vstopa v državo in iz nje, zamrznitev potnih listov in prepoved izdaje novega in prepoved dela v javnem sektorju. Država lahko zamrzne osebno premoženje, če meni, da je oseba vpletena v teroristične dejavnosti, torej izvedbe napadov, podpore izvedbi napadov, udeležbe v organizaciji, financiranju terorizma in udeležbe v promociji terorizma. Osebe se ne smejo udejstvovati v organizaciji družbenih dogodkov, sodelovati v civilni družbi in verskih aktivnostih.

Med najhujšimi kaznimi so pripor, zapor ali celo smrtna kazen kot posledica obsodbe za teroristično dejanje na kazenskem sodišču. Pomembno je upoštevati še, da se ta zakon ne nanaša le na organizacije in osebe, ki so na seznamu, ampak tudi na povezane organizacije in osebe.

Stalna uvrstitev Muslimanske bratovščine na seznam

Do sedaj je veljalo, da je Egipt podaljševal poimenovanje na vsakih pet let, tokrat pa je prišlo do izjeme, saj je Muslimanska bratovščina dobila status stalnega poimenovanja na terorističnem seznamu. Muslimanska bratovščina je bila ustanovljena v Egiptu in je imela velikanski vpliv na skrajne oblike islamskega terorizma v države. Njeni ideologi, kot na primer ustanovitelj Hasan al-Bana in Sajed Kutb, so bili veliki zagovorniki nasilja in ekstremnega islamizma, vpleteni pa so bili v atentate, požige in bombne napade. Egiptovska vojska in Muslimanska bratovščina sta sicer zapriseženi sovražnici od leta 2013, ko je vojska z oblasti spravila predsednika MB Mohameda Morsija, med njima pa se je vnel srdit spopad.

Muslimanska bratovščina je imela velik vpliv na Osamo bin Ladna in Haleda Šejka Mohameda, ki je bil eden izmed arhitektov terorističnih napadov 11. septembra 2001, kajti sam je povedal, da je nanj najbolj vplival ravno Kutb. Nekdanja šefa Al-Kajde Osama Bin Laden in Ajman al-Zavahiri ter nekdanji emir Islamske države Abu Bakr al-Bagdadi so bili vsi člani Muslimanske bratovščine, preden so ustanovili lastne teroristične organizacije. Islamska država in Al-Kajda sta neke vrste podaljšek ideologije kutbizma. Enako velja za Hamas, kjer njihova ustava iz leta 1988 jasno pravi, da so izšli iz egiptovske Muslimanske bratovščine.

Terorizem Muslimanske bratovščine

Gre za dolg seznam terorističnih dejanj, ki so se začela že zelo zgodaj, potem ko je Hasan al-Bana ustanovil organizacijo. Že pred drugo svetovno vojno so se lotili umorov in požigov, leta 1948 pa so ubili sodnika Ahmeda al-Hazindarja, ker je obsodil nekaj članov Muslimanske bratovščine na zaporno kazen. Tisti dan je ravno nosil v torbi obtožnico, ki je bremenila nekaj članov požiga kinodvorane Metro v kairskem Downtownu. Isto leto so ubili predsednika vlade Mahmuda el-Nukrašija Pašo, ker jih je želel ukiniti zaradi nasilja. To nasilje je vključevalo požige, pretepe in bombne napade.

Kasneje naj bi organizirali atentat na predsednika Gamala Naserja v Aleksandriji, kar je Naser izkoristil in dal Sajeda Kutba obesiti. Muslimanska bratovščina je z nastopom predsednika Anvarja Sadata dobila zeleno luč za politično udejstvovanje, kar je naplavilo velik del danes poznanih islamističnih strank v Egiptu, te pa so se razširile na celotni Bližnji vzhod in Afriko. Sadat je doživel klofuto, ko je bil ubit v atentatu, predsednika Hosnija Mubaraka pa so islamisti skoraj uspeli ubiti v etiopski Adis Abebi. Po pomladni revoluciji v Egiptu je Muslimanska bratovščina sprožila val nasilja, ki je zahtevalo mnogo življenj, leta 2015 pa so ubili tožilca Hišama Barakata.

Egiptovski boj z islamističnimi organizacijami zahteva tisoče življenj

Poleg spopadov vojske z Muslimansko bratovščino med leti 2013 in 2017, ki so zahtevali na tisoče življenj, so v Egiptu delovale tudi še druge islamske teroristične organizacije. Najbolj znana je Islamska država, ki je bila odgovorna za velik del smrtonosnih bombnih napadov in zagon vojne na Sinajskem polotoku. Islamska država provinca Sinajski polotok (ISSP) je svoje navdihe in učenje pridobila direktno iz literature Muslimanske bratovščine, kar potrjujejo rekruti, ki so potrdili ravno koncept džihada, ki ga je zagovarjal Kutb.

Prvi napad ISSP je bil julija 2015 na italijanski konzulat, ki je ubil eno osebo, ranil pa devet ljudi. V naslednjih letih so se nadaljevali napadi na cerkve, mošeje, Kopte, vojsko, policijo, ki so zahtevali na stotine življenj, zelo slabo pa so jo odnesli egiptovski kristjani. Te je namreč ISSP poleg Judov krivila za vladavino predsednika Abdela Fataha el-Sisija in so bili zanje poleg vojske glavna tarča. Istočasno so se pridružili vojni na Sinaju, ki je že potekala proti egiptovski vojski in jo je zagnalo več islamističnih organizacij. Ta je potekala do leta 2023 in je zahtevala smrti 3.277 egiptovskih vojakov in več kot 1.500 egiptovskih civilistov, medtem ko je imela vojska več kot 12.000 ranjenih.

Katere države podpirajo Muslimansko bratovščino

Ko je Egipt obračunal z Muslimansko bratovščino, sta za njene člane na široko odprla vrata Katar in Turčija. Katar je največji financer islamističnih in islamskih terorističnih organizacij, zaradi česar je leta 2017 Egipt s to državo prekinil odnose do leta 2023. Prav tako je do istega leta Egipt ostal v sporu s Turčijo, saj je ta dovoljevala prehode skrajnih islamistov na ozemlje Egipta. Vodje Muslimanske bratovščine so medtem v Istanbulu in Ankari ustanovili medije, ki so bojevali medijsko vojno proti Egiptu. Še danes Turčija in Katar varujeta člane Muslimanske bratovščine.

V Siriji je Muslimanska bratovščina dobila nov zagon, medtem ko je v Jordaniji priznana kot politična stranka in ima člane tudi v parlamentu. Jordanija jo je sicer formalno prepovedala aprila 2015, vendar je prisotna pod drugimi imeni. Izjemno podporo ima v Gazi in na Zahodnem bregu, kjer so njeni člani vedno dobrodošli, Hamas pa je celo produkt Muslimanske bratovščine. Po drugi strani je v Savdski Arabiji in Združenih arabskih emiratih prepovedana, ironično pa so ravno zahodne države na čelu z EU nasprotovale širši prepovedi te organizacije. EU je namreč do sedaj nasprotovala, da bi jo označili kot teroristično organizacijo.

Stališče EU

Vlade EU so se v večini otepale oznake teroristična organizacija za Muslimansko bratovščino, ker so jo obravnavale kot del civilne družbe. Bratovščina namreč ni ena velika monolitna organizacija, ampak gre za veliko število različnih organizacij, ki sledijo filozofiji in politiki Muslimanske bratovščine. Evropska praksa na področju terorizma je takšna, da ne sankcionira organizacij in oseb, dokler ne storijo resnih kaznivih dejanj oziroma ogrožajo varnosti, kot na primer Al-Kajda ali Islamska država.

Toda organizacije, povezane z Muslimansko bratovščino, so subverzivne organizacije, ki si dolgoročno prizadevajo za islamizacijo in uvedbo šeriatskega prava. Celoten koncept džihada, ki ga je razvil Kutb, temelji tudi na civilni družbi, ki izkoristi vzvode demokratične družbe in potem na oblasti uvede spremembe za uveljavitev islamske države. Islamistične organizacije so si našle zaveznike na levem političnem polu, primer je na primer francoski levičarski skrajnež Luc Melenchon, ki pravzaprav že javno spodbuja k rdeče-zeleni nasilni revoluciji.

Ti premiki so vidni povsod – klici k legalizaciji porok med sorodniki, uvedba šeriatskih kreditov na britanskih univerzah, nelegalne verske policije v soseskah z veliko muslimansko populacijo, toleranca do burke in nikaba, zmaga ekstremnih kandidatov na volitvah itd. Ta premik je za sabo potegnil očitno polarizacijo v zahodni družbi, nasilne proteste, apatijo med staroselskim prebivalstvom ter grožnjo, da bo ravno ta polarizacija na drugi strani prebudila ekstremno desnico.

To je posledica tolerance evropske politike do islamizma, nezadostne integracije, zavračanja zmernih muslimanov, nekontroliranih migracij, populizma levega političnega pola in rdeče-zelene koalicije. Pred 20 leti si namreč ne bi predstavljali, da bodo s skrajnimi islamističnimi organizacijami pred Evropo obračunali Egipt, Savdska Arabija in Združeni arabski emirati.