Kadivnik naj bi priznal, da Sova nima nikakršnih dokazov za afero Black Cube

Sova nima nobenih dokazov, da je operacijo razvpitih posnetki, delno objavljenih na spletni strani »Korupcija v Sloveniji« izvedla zasebna izraelska agencija Black Cube. To je – kot poroča Požareport – minulo sredo, dan pred izvolitvijo četrte Janševe vlade, na prvi seji parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) priznal tedanji direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) Joško Kadivnik. Kot piše portal, so to njegovo izpoved doslej potrdili že trije na seji prisotni poslanci.

»Ves rdeč v obraz«

Seja komisije je bila sicer zaprta za javnost, a kot pravijo viri novinarskega kolega Bojana Požarja, je bil Joško Kadivnik ob svojem izvajanju »ves rdeč v obraz«, kar je za tako izkušenega in dolgoletnega operativca skrajno nenavadno. Vse skupaj naj bi šlo nekoliko na živce celo opozicijskim poslancem. Gre torej za popoln preobrat, saj je vsaj doslej, tudi sodeč po izjavah Kadivnika, veljalo, da Sova te dokaze ima. Na mestu direktorja Sove je Kadivnika sicer že po prvi seji nove vlade nadomestil Janez Stušek, ki je med letoma 2020 in 2022 že zasedal ta položaj.

O »nespornih dokazih« je ob robu sej Sekretariata sveta za nacionalno varnost pred in nekaj časa še po teh sejah javnosti alarmantno poročal tudi tedanji državni sekretar za nacionalno varnost Vojko Volk. Ta se je po imenovanju nove vlade sicer že umaknil na Center za evropsko prihodnost, z dislocirano pisarno na gradu Jable.

Če ne Black Cube, kdo pač?

Če torej ni dokazov, da bi za posnetki, ki so pred volitvami razkrinkali koruptivno zakulisje vidnih akterjev slovenske levice, stala agencija Black Cube, se postavlja vprašanje, kdo bi to lahko bil. Odgovor na to vprašanje pa bi morda veljalo iskati v sumljivem odstopu bivše vlade od pridružitve tožbi Južnoafriške republike zoper Izrael.

Podrobnosti o razvpitem glasovanju na seji vlade so pred dnevi razkrili kolegi pri Info360, na to pa smo že veliko prej opozorili tudi na Domovini. Za pridružitev tožbe so glasovali bivše ministrice Tanja Fajon, Alenka Bratušek in Andreja Kokalj ter bivša ministra Luka Mesec in Matjaž Han. Proti so glasovali Klemen Boštjančič, Matej Arčon, Igor Papič, Vinko Logaj, Borut Sajovic, Ksenija Klampfer in Branko Zlobko, še pet ministrov iz kvote Svobode pa ni glasovalo. Tako naj bi iz bivše največje vladne stranke tožbo podprla le Bratuškova.

Kdo je na petih preostalih posnetkih?

Zanimivo je bilo tudi ravnanje Levice. Medtem ko je Mesec glasoval za, naj bi Asta Vrečko tik pred glasovanjem zapustila sejno sobo in se pozneje vrnila. Glasovanju se tako ni pridružila, Simona Maljevca pa naj na seji sploh ne bi bilo.

Že pred tedni so zaokrožili namigi, da bi bilo takšno ravnanje lahko povezano tudi s posamezniki, ki so se še ujeli na limanice avtorjev posnetkov na spletni strani anti-corruption2026.com. Od desetih predvidenih je namreč še vedno objavljenih le pet posnetkov.

Golobova nenavadna spravljivost

Morda pa bi odgovor na vprašanje celo v presenetljivo spravljivem tonu, s katerim je bivši premier, zdaj pa opozicijski poslanec Robert Golob, ob zaslišanju novega vodje slovenske diplomacije napovedal, da v Svobodi imenovanju Toneta Kajzerja za ministra ne bodo nasprotovali. Kljub temu, da ta, ko gre za vprašanje odnosov med Izraelom in Gazo zastopa praktično diametralno nasprotna stališča od genocidne retorike bivšega premierja.

Na zaslišanju pred pristojnim parlamentarnim odborom je Kajzer namreč dejal, da podpira nadaljnjo humanitarno pomoč za Gazo, a obenem poudaril, da »Izraela vsekakor ne bomo več obsojali in dajali vrednostnih sodb«.