Zakaj policija ni hotela razkriti forenzičnega poročila?

Uradne ugotovitve nemškega forenzičnega inštituta o dveh paketih posnetkov so pokazale, da so vsi analizirani posnetki avtentični. Znakov za manipulacijo z umetno inteligenco ni bilo mogoče ugotoviti. Pravzaprav ni bilo mogoče ugotoviti niti kaj dosti drugega – v končnem poročilu so forenziki ugotovili, da noben posnetek ne izvira neposredno iz snemalne naprave ter da je bilo več posameznih video sekvenc združenih v skupne datoteke. Z drugimi besedami – nič novega. Nobene sledi o domnevnem delovanju agencije Black Cube niti o kakršni koli politični povezavi. Je prav to razlog, da je policija zavrnila javno razkritje poročila?

Policija je že pred časom zavrnila javno razkritje poročila nemških forenzikov, vlada Janeza Janše pa je na četrtkovi seji razkritje odobrila – forenzično poročilo so mediji danes tudi prejeli. Poročilo je bilo sicer končano že sredi maja.

Forenzični inštitut nemškega Zveznega kriminalističnega urada (BKA) je opravil podrobno analizo dveh ločenih paketov multimedijskih datotek. Prvi paket z naslovom »Anti-corruption2026.com« obsega devet videoposnetkov v Full HD ločljivosti 1920 x 1080), pri katerih je bila kakovost zvoka v večini primerov ocenjena z visokimi ocenami. Tu gre za video posnetke, ki so bili objavljeni na spletni strani anti-corruption 2026, v njih pa nastopajo nekdanja pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan, odvetnica Nina Zidar Klemenčič, lobist Rok Hodej, Dejan Paravan, Tomislav Vukmanović (oba povezana z Gen-i) in odvetnik Jože Oberstar. O posnetkih smo na Domovini že podrobno pisali.

Policija je že pred časom zavrnila javno razkritje poročila nemških forenzikov, vlada Janeza Janše pa je na četrtkovi seji razkritje odobrila.

Drugi paket z naslovom »Facebook maskepadajo« pa vsebuje 18 datotek iz družbenih omrežij, ki prikazujejo zgolj statično sliko (fotografijo) z dodanimi podnapisi, pri čemer je bila zvočna komponenta zaradi slabših tehničnih pogojev večinoma ocenjena z najnižjo oceno razločnosti. V tem primeru gre za posnetke, ki so bili objavljeni v Facebook skupini Maske padajo. Poleg nekaterih že starih (in že slišanih) posnetkov nekdanjega ministra Andreja Vizjaka, so posnetki vsebovali več različnih pogovorov nekdanje generalne sekretarke Svobode Vesne Vuković, pa tudi nekdanjega ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana. Zveznemu kriminalističnemu uradu so posredovali tudi 18 datotek, ki so jih dobili prek Europolovega strežnika, a je šlo le za kopije datotek, ki so že bile v forenzični preiskavi.

Glavni namen preiskave je bil ugotoviti, ali so posnetki avtentični ali pa so bili morda ustvarjeni oz. ponarejeni s pomočjo umetne inteligence (UI). Nemški strokovnjaki so po analizi slikovne vsebine in zvočnih podatkov zaključili, da znakov za manipulacijo z umetno inteligenco ni mogoče ugotoviti. Na podlagi uradne verbalne lestvice so ugotovitve označili s »stopnjo 2«, kar pomeni, da je bolj verjetno, da so posnetki v svoji vsebinski osnovi pristni, kot pa da bi bili računalniško generirani z UI. Poročilo s tem potrjuje, da je do pogovorov dejansko prišlo in da ne gre za »deep fake« posnetke. 

Poročilo s tem potrjuje, da je do pogovorov dejansko prišlo. 

Preiskovalci so v analizo dobili že zmontirane in naknadno predelane različice posnetkov

Šlo je za odlomke iz pogovorov, ki so trajali bistveno dlje. V končnem poročilu so forenziki ugotovili, da nobena izmed predloženih datotek v obeh paketih ni izvirni posnetek neposredno iz snemalne naprave, saj so bile vsebine predhodno obdelane – glasovi so bili ponekod deloma popačeni, več posameznih video sekvenc pa je bilo združenih v skupne datoteke.

Zaradi predhodne obdelave posnetkov so bile v metapodatkih izgubljene informacije o času in kraju nastanka izvornih posnetkov.

O posnetkih praktično nič novega

Analize frekvence električnega omrežja ni bilo mogoče opraviti – v zvočnem signalu so bili sicer ugotovljeni deli frekvence, ki jih je mogoče razlagati kot signal frekvence električnega omrežja, vendar je v poročilu zabeleženo, da jih ni bilo mogoče ovrednotiti ter da so bili opazovani signali frekvence prekratki. Kot že rečeno, tudi iz metapodatkov ni bilo mogoče ugotoviti informacij o času nastanka, kraju, snemalni napravi, časovnem žigu, osebi, ki je posnetek posnela ali obdelala itd.

Glede datotek »Facebook Maske padajo« so zaznali znake, ki nakazujejo, da so bile datoteke naložene na Facebook (torej da jih preiskovalci niso dobili direktno iz snemalne naprave) – a to je seveda znano že brez forenzične preiskave. Več podatkov niso razbrali.

Kaj bi forenziki lahko ugotovili ob boljših pogojih

Pri analizi slikovne vsebine lahko strokovnjaki s pomočjo analize šuma tipal (metoda PRNU) določijo unikatni »digitalni prstni odtis« snemalne naprave. Ker ima vsak optični senzor mikroskopske proizvodne napake, lahko forenziki z visoko stopnjo zanesljivosti identificirajo, ali je bil posnetek narejen z natanko določenim telefonom ali skrito kamero.

Še bolj impresivna je analiza frekvence električnega omrežja (metoda ENF), kjer forenziki v zvočnem zapisu iščejo minimalna, s prostim ušesom neslišna nihanja električnega šuma v ozadju (npr. brnenje hladilnika ali luči). Ker se nihanje električnega omrežja v sistemu ves čas spreminja in se sproti natančno beleži, lahko s to metodo določijo točen datum in uro nastanka posnetka ter preverijo morebitne časovne reze. Vendar ima tudi ta pristop resne omejitve: če je prostor akustično dobro izoliran ali pa se snema z visokokakovostnim usmerjenim mikrofonom, ENF signala v zvoku sploh ne bo.

Analiza je otežena tudi, če naprava deluje na baterijo, če mikrofon ni v neposredni bližini omrežja ali pa če forenziki nimajo ustrezne lokalne baze podatkov za primerjavo.

V primeru teh dveh afer so vsa ta napredna orodja ostala neizkoriščena, saj so bili posnetki prekratki, izvirni metapodatki pa so se med nalaganjem in stiskanjem na spletu trajno uničili.