Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah

V 256. številki Domovine so v ospredju družbena, politična in kulturna vprašanja. Obravnavane so težave slovenskega zdravstva, okoljska problematika ter vprašanja urejanja prostora in infrastrukture. Številka prinaša tudi razprave o politiki, demokraciji in zgodovinskih temah, poleg tega pa še kulturne prispevke, razmisleke o družbi.

Tina S. Bertoncelj predstavlja poglede domačih in v tujini delujočih slovenskih zdravnikov, ki menijo, da so ključni izzivi slovenskega zdravstva dolge čakalne dobe, slaba organizacija sistema in ideološki spori, rešitev pa vidijo v večjem sodelovanju javnega in zasebnega sektorja ter osredotočenosti na potrebe bolnikov.

Vida Petrovčič se je v prvem delu intervjuja pogovarjala z dr. Metodo Dodič Fikfak, ki pravi, da podoba Slovenije kot zelene in neokrnjene države ni povsem skladna z resničnostjo. Predstavila je najbolj onesnažena območja v Sloveniji in poudarila nujnost sanacije onesnaženih območij, kot so azbest, svinec, radon in drugih težkih kovin.

Dr. Milan Krek meni, da je slovenski zdravstveni sistem preveč usmerjen v zdravljenje bolezni namesto v ohranjanje zdravja. Zavzema se za več preventive, skrb za zdravo okolje in zdrav življenjski slog, saj bi tako zmanjšali število bolnikov, čakalne vrste in stroške zdravstva.

Peter Avsenik piše o spremembah zakonodaje o lokalnih volitvah, po katerih bi državljani tretjih držav izgubili volilno pravico, in povzema razpravo med zagovorniki, ki se sklicujejo na evropske ureditve, ter opozicijo, ki ukrep vidi kot politično sporen.

Franc Maleiner piše o širitvi Ljubljane z novimi stanovanjskimi in poslovnimi objekti ter opozarja, da se ob tem zanemarja zastarelo in preobremenjeno kanalizacijsko omrežje, ki ob padavinah še vedno povzroča izpuste neprečiščenih voda v vodotoke in s tem dodatno onesnaževanje Ljubljanice in drugih rek.

Igor Gošte se je v podkastu 35 let Slovenije pogovarjal s Slavkom Kmetičem, nekdanjim sindikalistom in politikom, ki je ob 35. obletnici osamosvojitve spregovoril o rudarski stavki v Trbovljah, litostrojski stavki ter razmerah v Jugoslaviji in času osamosvajanja Slovenije. Opozoril je tudi na vpliv oblasti in Udbe.

Igor Gošte se je v intervjuju pogovarjal z Bojanom Šoperjem, upokojenim častnikom in osamosvojiteljem, ki je opisal svojo vojaško pot v Teritorialni obrambi, priprave na osamosvojitev ter dogajanje med vojno za Slovenijo v Zasavju.

Mitja Pucelj v članku opiše načine odločanja v organizacijah in pomen odgovornosti. Našteje tri glavne pristope k odločanju – avtokracijo, demokracijo in demokracijo konsenza, kjer naj bi večjo vlogo imeli strokovno bolj usposobljeni posamezniki.

Jan Zobec v članku komentira politično dogajanje po izgubi oblasti nekdanjih nosilcev moči. Piše o odzivih politične levice, medijev in nevladnih organizacij ter jih povezuje s »sindromom izgube oblasti«. Ob tem omenja tudi delovanje demokracije in spoštovanje volilnih izidov.

Aljuš Pertinač v kolumni piše o boju proti korupciji v politiki in predvolilnih obljubah strank. Loči med vidno korupcijo in sistemsko korupcijo, ki je del delovanja javnih sistemov, zlasti v zdravstvu. Pravi, da vlade lažje obravnavajo posamezne primere, veliko težje pa odpravijo sistemske vzroke, ki ostajajo neodvisni od oblasti.

Milena Miklavčič piše, da bi morali imeti v demokraciji vsi enake pravice in obravnavo. Opozarja, da ni prav, da nekatere skupine dobijo posebno pozornost ali podporo, druge pa ne. Zaključi, da bi morala veljati enaka pravila za vse – “parada za vse ali za nikogar”.

Matej Leskovar v novi kolumni o ljudskofrontni koaliciji analizira, kako deluje opozicija v Veliki Britaniji in pod komunizmom in kakšno vlogo ima pri tem kultura. Kultura je pod komunizmom globoko institucionalno vpeta v režim, a se kaže kot izbrani prostor, kjer se lahko oblikuje nadzirana opozicija.

Andraž Šest nadaljuje z razkrivanjem terorizma v 21. stoletju; tokrat o tem, kako je Osama bin Laden z Al Kaido načrtoval in izvedel napade 11. septembra 2001 v ZDA. Opiše priprave napadov, vlogo radikaliziranih članov in napake ZDA, ki niso pravočasno ukrepale. Zaključi s posledicami napadov, ki so okrepili terorizem po svetu.

Ddr. Verena Vidrih Perko piše, da bi gradnja podzemne garaže na Vodnikovem trgu lahko resno poškodovala pomembno kulturno in versko dediščino Ljubljane, zlasti stolnico, semenišče in semeniško knjižnico. Pravi, da bi to najbolj prizadelo slovensko krščansko dediščinsko skupnost.

Matej Leskovar v kolumni o Kolaboraciji in propagandi pokaže, da so zgodovinsko-pravni argumenti partijskega omrežja o domobrancih samo orodje, ki naj prikrije mit o NOB. Ta mit je mogoče braniti samo v pravni praznini – in naloga komunistične historiografije in prava je ustvariti privid te pravne praznine.

Ivan Čuk v članku predstavi začetke telesne kulture na Slovenskem in pokaže, da so se ljudje že v preteklosti ukvarjali z različnimi oblikami gibanja, od vojaških veščin do iger in športa. Opiše stare zapise in primere, kot so Valvasorjevi opisi iger, plesa in zimskih dejavnosti, ter prvi vzpon na Triglav leta 1778.

Ivan Sivec v rubriki Neznani znanci piše o pisatelju Francetu Bevku in njegovem življenju v Zakojci. Opisuje, kako je Bevk veliko del ustvaril doma v kamri ter kako je svojo mladost preživel v revnih, a delavnih razmerah, izpostavi pa tudi pomen njegovega dela, zlasti romana Kaplan Martin Čedermac.

Igor Gošte nas tokrat povabi na izlet v Litijo, staro rudarsko mesto ob reki Savi, kjer so rudarstvo, rečni promet in železnica močno zaznamovali razvoj kraja. Predstavi nam rudnik Sitarjevec, enega najstarejših rudnikov v Evropi, ki je danes urejen kot muzej.

Marija Šega piše o tem, kako se otrokov občutek doma spremeni, ko začne živeti med dvema gospodinjstvoma. Pravi, da otrok kljub dvema staršema pogosto nima več enotnega občutka doma, temveč se mora prilagajati dvema prostoroma in različnim vsakodnevnim navadam, kar lahko vpliva na njegovo občutek varnosti in pripadnosti.

Lampič v satiri piše o Sloveniji kot o nekakšnem “rajskem vrtu”, kjer namesto običajnih živali nastopajo karikirane politične in družbene “vrste”. V besedilu na humoren način primerja politiko in družbo z raznoliko živalsko favno, ki zaseda vse prostore države in se nenehno množi.

Ivan Sivec piše o harmonikarju Francu Delčnjaku, ki je kljub kratki življenjski poti pustil močan pečat v narodno-zabavni glasbi. Opisuje njegov samouški začetek, izjemen posluh in poseben način igranja, ki ga še danes težko kdo posnema, ter njegov uspeh na radijskih nastopih.

dr. Andraž Arko nam predstavi film Anton Padovanski. Zgodba o sv. Antonu ni le svetnikova biografija, ampak tudi pripoved o povojnem času. Film skozi zgodbo o družini, veri in dvomu odseva bolečino po drugi svetovni vojni ter hkrati ponuja tolažbo in upanje.

Selma Bizjak pa nas tokrat razvaja s sladko dobroto – pistacijevim tiramisujem. Pistacija ni brez razloga obnorela sveta – če je še niste poskusili nikjer, imate zdaj odlično priložnost, da pripravite to klasično sladico na nekoliko drugačen način.

Zadnje strani pa so kot vedno rezervirane razvedrilu  – za krajšanje dni.

Postanite tudi vi naročnik Domovine. In povabite k naročilu še koga – da bo družina bralcev Domovine še večja.

_____________________________________________________

Priskrbite si svoj izvod tednika Domovina – z bogato vsebino in razvedrilom, ki vam lahko prinese tudi nagrado. Za vse nove naročnike pa je v dar pripravljena knjiga.