[Prejeli smo] Suverenost ni bila podarjena, bila je izborjena

Spoštovane državljanke, spoštovani državljani, Slovenke in Slovenci!

25. oktober je mnogo več kot le datum v zgodovinskem koledarju. Je dan, ko se spomnimo, da je državnost več kot beseda na papirju in suverenost resnična moč naroda.

Pred več kot tremi desetletji je Slovenija stopila na pot, ki je zahtevala pogum, odločnost in neomajno vero v prihodnost. Leta 1990 smo na plebiscitu jasno izrazili voljo, da želimo živeti v samostojni Sloveniji. Junija 1991 smo to voljo razglasili svetu, nato pa jo morali tudi ubraniti. To je bila odločitev naroda, da vzame svojo prihodnost v svoje roke.

Za to odločitev so ljudje zastavili najdragocenejše kar imajo, svoja življenja. Nekateri se niso nikoli več vrnili k svojim družinam. Drugi so nosili posledice vojne in negotovosti še dolga leta. Mnogi so v odločilnih trenutkih stopili v bran domovini, ne vedoč, kaj jih čaka, a vedoč, za kaj se borijo: za suverenost slovenskega naroda. Njihove žrtve niso bile zaman. Njihov pogum je postal del temeljev naše države. Njihova odločitev pa je postala naša skupna odgovornost.

Toda kaj pravzaprav pomeni biti suveren? Pomeni, da o svoji prihodnosti odločamo sami. Da naša država ni podaljšana roka tujih interesov, temveč dom slovenskih državljank in državljanov. Da imamo pravico varovati svoj jezik, svojo kulturo, svojo identiteto in svoje vrednote. Da zakone sprejemamo v korist ljudi, ki tukaj živijo, ustvarjajo, vzgajajo otroke in gradijo prihodnost.

Pomeni, da znamo poskrbeti za lastno varnost in odpornost države. Da krepimo prehransko, teritorialno, energetsko in gospodarsko varnost, na kateri temelji suverenost. Da imamo močno in konkurenčno gospodarstvo, ki omogoča socialno varnost ljudi, blaginjo družbe ter dolgoročno neodvisnost in suverenost države.

A suverenost pomeni tudi odgovornost. Odgovornost, da svojo državo spoštujemo, jo razvijamo in jo predajamo prihodnjim generacijam močnejšo, pravičnejšo in bolj povezano. Suverenost se kaže v tem, ali imamo pogum odločati sami, ali znamo braniti svoje vrednote in ali znamo postaviti skupno dobro pred ozke osebne interese.

Danes svoje države ne branimo več na enak način, kot so jo branili leta 1991. Toda tudi danes jo lahko izgubimo, če pozabimo, zakaj smo jo ustvarili. Če dovolimo, da nas razdvajajo predsodki, sebičnost in nezaupanje. Če pozabimo, da je Slovenija več kot ozemlje med mejami, je skupnost ljudi, ki si zaslužijo dostojanstvo, varnost, solidarnost in prihodnost.

Suverenost ni dovoljenje, da se zapremo pred svetom. Je moč, da v svetu sodelujemo kot enakopraven narod. Je dolžnost vseh nas, ki jo danes živimo. Zato se danes s spoštovanjem poklonimo vsem, ki so prispevali k nastanku samostojne Slovenije. Vsem, ki so s svojim delom, pogumom in zaupanjem soustvarjali zgodovinski trenutek.

Naj bo ta dan zato več kot spomin. Naj bo vprašanje, ki si ga zastavimo kot posamezniki in kot narod: Kaj smo danes pripravljeni storiti za Slovenijo, ki so jo drugi nekoč izborili za nas?

Naj živi svobodna, samostojna in suverena Republika Slovenija.

Marko Lotrič, predsednik državnega sveta