Fiskalni svet opozarja Janševo vlado: rebalans naj bo začetek urejanja javnih financ

Vlada je z rebalansom zagotovila sredstva za obrambne obveznosti, izvajanje načrta za okrevanje in zakonsko določene izdatke. Fiskalni svet pa opozarja, da so njene napovedi prihodkov optimistične in da mora za prihodnji dve leti pripraviti prepričljiv načrt za zmanjševanje primanjkljaja.

Fiskalni svet je v oceni predloga rebalansa proračuna za leto 2026 opozoril, da se Slovenija dodatno odmika od srednjeročnih zavez za vzdržne javne finance. Vlada Janeza Janše je rebalans pripravila zaradi novih in prej prenizko načrtovanih obveznosti, toda po presoji neodvisnega organa predlog še ne odgovarja na vprašanje, kako bo država v naslednjih letih trajno izboljšala svoj javnofinančni položaj.

Opozorilo ne pomeni, da so izdatki, vključeni v rebalans, brez razloga. Pomeni pa, da mora vlada ob odločitvah, kam nameniti denar, prav tako jasno povedati, kako bo omejila rast celotne porabe. Prav v tem je lahko vrednost današnje ocene Fiskalnega sveta: vladi pred pripravo proračunskih dokumentov za leti 2027 in 2028 pokaže, kje mora svoje načrte dopolniti.

Rebalans odgovarja na obveznosti, ki jih sprejeti proračun ni ustrezno zajel

Po predlogu vlade naj bi letošnji prihodki državnega proračuna znašali 16,5 milijarde evrov, odhodki pa 18,8 milijarde evrov. V primerjavi z lani sprejetim proračunom so načrtovani prihodki višji za 6,3 odstotka, odhodki pa za 6,2 odstotka. Vlada napoveduje primanjkljaj v višini 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP. Fiskalni svet ugotavlja, da rebalans predvideni primanjkljaj državnega proračuna glede na dosedanji načrt povečuje za približno 100 milijonov evrov.

Vlada pojasnjuje, da mora letos zagotoviti več sredstev za ukrepe iz načrta za okrevanje in odpornost, saj jih je mogoče črpati le še do konca leta. V rebalansu zato sredstva za ta namen povečuje za 320 milijonov evrov. Za obrambne izdatke predvideva dodatnih 296 milijonov evrov; njihov skupni obseg naj bi tako dosegel 2,03 odstotka BDP. Dodatna sredstva so namenjena tudi obveznostim, povezanim z zimskim regresom, višjo minimalno plačo in uskladitvijo plač javnih uslužbencev v tujini.

Del izdatkov izhaja iz že sprejetih zavez in časovnih omejitev. Odgovornost vlade pa je, da ob teh obveznostih preveri tudi vse druge izdatke ter javnosti predstavi celotno finančno sliko.

Bodo davčni prihodki res toliko višji?

Najbolj neposredno opozorilo Fiskalnega sveta zadeva napoved prihodkov v zadnjih štirih mesecih leta. Kot poročajo Finance, bi morali prihodki brez sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost v tem obdobju medletno porasti za približno 12 odstotkov, da bi bila dosežena celoletna projekcija rebalansa. V prvih osmih mesecih je njihova rast znašala 7,7 odstotka. Fiskalni svet zato kot optimistični ocenjuje zlasti napovedi prihodkov od DDV in dohodnine.

Razlika med dosedanjo in potrebno rastjo še ni dokaz, da bodo prihodki ob koncu leta nižji od načrtovanih. Je pa razlog za previdnost. Če bi država na podlagi previsokih pričakovanj prevzela dodatne obveznosti, prihodki pa bi zaostali, bi se pritisk na primanjkljaj povečal.

Vlada lahko na opozorilo odgovori s sprotnim spremljanjem prilivov in pravočasnim prilagajanjem izvrševanja proračuna. Takšen odziv bi bil močnejši od zagovarjanja ene same številke: pokazal bi, da ima pripravljene odločitve tudi za primer, če se gospodarska in davčna gibanja ne bodo razvila po načrtu.

Obramba in zdravstvo zahtevata predvidljivo financiranje

Na odhodkovni strani Fiskalni svet poleg načrtovane rasti investicijske porabe opozarja še na tveganja pri izdatkih za blago in storitve ter pri transferju v zdravstveno blagajno. Pritisk na državni proračun tako ne prihaja le iz novih razvojnih in obrambnih nalog, temveč tudi iz financiranja rednega delovanja javnih sistemov.

Premier Janez Janša je zvišanje obrambnih sredstev predstavil kot izpolnjevanje varnostne zaveze Slovenije. Finančni minister Andrej Šircelj je ob predstavitvi rebalansa poudaril pomen stabilnih javnih financ ter zagotovil, da vlada z njim ohranja financiranje socialne države in investicij. To so legitimne prednostne naloge, vendar jih bo treba povezati z izvedljivim načrtom financiranja tudi po letošnjem letu.

Za vlado je zato ključno, da pri prihodnjih proračunih loči med enkratnimi izdatki in obveznostmi, ki bodo vsako leto znova bremenile državno blagajno. Prav trajni stroški zahtevajo trajne vire financiranja ali spremembe na odhodkovni strani.

Največji izziv prihaja po letu 2026

Po navedbah Financ naj bi bila letošnja rast neto izdatkov okoli osemodstotna, dovoljena rast po srednjeročnem načrtu pa 4,4-odstotna. Skupno odstopanje od začrtane poti naj bi do vključno leta 2026 znašalo 1,2 odstotka BDP, medtem ko je dovoljena meja 0,6 odstotka BDP. Fiskalni svet opozarja, da rebalans ne vsebuje ukrepov, ki bi to odstopanje odpravili.

Tu se tudi pokaže razlika med kratkoročnim in dolgoročnim uspehom vlade. Če rebalans omogoči plačilo letošnjih obveznosti in izvedbo načrtovanih projektov, je izpolnil svoj neposredni namen. Za oceno javnofinančne politike pa bo odločilno, ali bo vlada ob proračunih za leti 2027 in 2028 določila verodostojne ukrepe za počasnejšo rast izdatkov in postopno zmanjševanje primanjkljaja. Fiskalni svet prav to izpostavlja kot ključno za vzdržnost javnih financ

Janševa vlada ima torej možnost, da današnjo kritično oceno uporabi kot izhodišče za popravek. Če bo prihodke načrtovala previdneje, jasno določila vrstni red izdatkov in pokazala pot nazaj k fiskalnim zavezam, bo lahko utemeljila tako svoje letošnje prednostne naloge kot obljubo o stabilnih javnih financah. Odgovor na opozorila Fiskalnega sveta bodo dali predvsem prihodnji proračunski dokumenti in njihovo izvrševanje.