Upokojencem novembra 170 evrov dodatka: komu pripada in koliko bo ostalo na računu?

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje bo večini upravičencev 30. novembra izplačal 170 evrov zimskega dodatka. Prejemek bo dobrodošel ob povečanih zimskih izdatkih, vendar napovedani znesek ne pomeni nujno enakega razpoložljivega priliva za vse. Dodatek je obdavčljiv in ni izvzet iz izvršbe, pri sorazmernih slovenskih pokojninah pa je lahko nižji.

Novembrsko nakazilo bo za številne upokojence višje od običajnega. Zimski dodatek za leto 2026 znaša 170 evrov, ZPIZ pa je kot datum izplačila za večino upravičencev določil 30. november. Pravica je povezana z upravičenostjo do letnega dodatka in zajema tudi upravičene prejemnike nadomestil iz invalidskega zavarovanja.

Za gospodinjstvo z omejenimi prihodki lahko takšno nakazilo olajša plačilo položnic ali drugega večjega izdatka. Toda pri načrtovanju porabe je treba razlikovati med zakonsko določenim zneskom in denarjem, s katerim bo posameznik dejansko lahko razpolagal. Pomembni so davčni položaj, morebitna izvršba in način odmere pokojnine.

Zakaj nekateri ne bodo prejeli celotnega zneska

Po pojasnilih ZPIZ bo nižji zimski dodatek mogoč pri prejemnikih slovenske pokojnine v sorazmernem delu. Pri njih je višina povezana z zavarovalno dobo, dopolnjeno v Sloveniji, glede na skupno zavarovalno dobo. Dodatek pa se ne deli na dvanajstine glede na datum začetka izplačevanja osnovnega prejemka.

To sta različni pravili. Sorazmernost zaradi pokojninske dobe v več državah ni isto kot izplačilo le za del koledarskega leta. Prejemnik, ki se je upokojil med letom, zato ne sme samodejno sklepati, da mu pripada zgolj nekaj dvanajstin zimskega dodatka.

Posebnost velja tudi pri času izplačila. Upravičencem, ki jim bo pravica do letnega dodatka za leto 2026 priznana naknadno, ZPIZ napoveduje izplačilo zimskega dodatka ob rednih prejemkih za april 2027.

Pri takšnih primerih je pomembna vsebina odločbe in ne zgolj primerjava z nakazilom drugega upokojenca. Razlika v znesku ali datumu še ne pomeni, da je pri obračunu nastala napaka.

Obdavčljiv prejemek ne pomeni enakega davka za vse

Zimski dodatek je po uradnih pojasnilih obdavčljiv prejemek in ni izvzet iz izvršbe. Od njega pa se ne plačujejo prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje in dolgotrajno oskrbo.

Izraz obdavčljiv je treba razumeti pravilno. Pomeni, da prejemek ni izključen iz davčne obravnave. Iz tega še ni mogoče določiti enakega davčnega odtegljaja za vsakega upravičenca. Končni učinek je odvisen od posameznikovega davčnega položaja, zato brez konkretnega obračuna ni mogoče obljubiti enakega neto zneska vsem prejemnikom.

Podobna previdnost velja pri izvršbi. Podatek, da dodatek ni izvzet, ne pomeni samodejno, da bo vsakemu dolžniku odtegnjen v celoti. Pri konkretnem posegu v prejemke so pomembna tudi pravila in omejitve izvršbe.

Za upravičenca je zato ključno obvestilo o nakazilu. Če se dejanski priliv razlikuje od pričakovanega, je treba preveriti posamezne postavke obračuna in razlog za razliko.

Varstveni dodatek in dohodnina se presojata različno

Zimski dodatek se ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. ZPIZ med primeri navaja denarno socialno pomoč in varstveni dodatek.

To pojasnilo je pomembno predvsem za ljudi z najnižjimi prihodki. Dejstvo, da je prejemek obdavčljiv, še ne pomeni, da se enako obravnava pri presoji socialnih pravic. Gre za različna sistema z različnimi pravili.

Pri razlagi dodatka javnosti bi morala biti ta razlika jasno predstavljena. Kratka napoved, da bodo upokojenci prejeli 170 evrov, ne pojasni davčnih posledic. Prav tako opozorilo o obdavčitvi samo po sebi ne pojasni položaja prejemnika varstvenega dodatka.

Natančno obvestilo mora zato odgovoriti na tri ločena vprašanja: Koliko dodatka je priznanega, kakšne obremenitve lahko vplivajo na nakazilo in ali se prejemek upošteva pri socialnih pravicah?

Enak znesek ima različno težo

Če primerjamo polni dodatek z različnimi mesečnimi pokojninami, je njegov relativni pomen največji pri nižjih prejemkih.

Pri 700 evrih mesečne pokojnine predstavlja 170 evrov skoraj četrtino običajnega mesečnega prejemka. To pokaže pomen izplačila za gospodinjstvo z majhno finančno rezervo. Hkrati gre za enkratni letni priliv, s katerim ni mogoče trajno pokrivati višjih mesečnih obveznosti.

Razporejen na dvanajst mesecev pomeni 170 evrov približno 14,17 evra na mesec. To je zgolj primerjalni preračun: dejansko je dodatek izplačan enkrat. Njegov učinek je zato treba presojati ločeno od rednega mesečnega dohodka.

Stanovanjski stroški rastejo hitreje od povprečne inflacije

Oktobrski podatki Statističnega urada kažejo 3,3-odstotno medletno inflacijo. Skupina stanovanje, voda, električna energija, plin in druga goriva je bila medletno dražja za 8,6 odstotka, prevoz pa za 5,9 odstotka.

Za posameznega upokojenca je pomembna sestava njegovih izdatkov. Gospodinjstvo, ki velik delež prihodkov porabi za stanovanje in energijo, podražitve občuti drugače kot gospodinjstvo z drugačno porabo. Uradna stopnja inflacije je povprečje; ne predstavlja natančnega povečanja stroškov vsakega posameznika.

Ponazorimo: če bi se primerljiv mesečni izdatek v višini 200 evrov povečal za 8,6 odstotka, bi razlika znašala 17,20 evra mesečno oziroma 206,40 evra na leto. Gre za hipotetičen izračun ob nespremenjeni porabi, ne za napoved dejanske položnice. Pokaže pa, kako lahko ponavljajoča se podražitev preseže vrednost enkratnega dodatka.

Pri presoji kupne moči zato ni dovolj primerjati posameznega nakazila z enim računom. Upoštevati je treba gibanje vseh prihodkov in stroškov v daljšem obdobju.

Dodatek bo po sedanji ureditvi postopoma višji

Zakon za prihodnja leta predvideva postopno zviševanje zimskega dodatka. Za leto 2027 določa 190 evrov, za leto 2028 210 evrov in za leto 2029 230 evrov. V splošni določbi je opredeljen znesek 250 evrov, za prehodno obdobje pa veljajo posebej določene letne višine.

Takšna ureditev omogoča predvidljivost nominalnega prejemka. Njegova prihodnja kupna moč pa bo odvisna tudi od cen. Višji znesek v evrih zato sam po sebi še ne pove, koliko več blaga ali storitev bo mogoče z njim plačati.

Letošnje izplačilo je za upravičence konkretna pomoč ob koncu leta. Pri javnem obveščanju pa ostaja pomembno, da so poleg višine jasno predstavljene izjeme in pravila obračuna. Upokojenec mora pred porabo vedeti, na kakšen priliv lahko računa, morebitno razliko pa znati preveriti na obvestilu o nakazilu.