Skoraj 10 milijonov evrov visi v zraku, ministrstvo Aste Vrečko pa z vsemi zaposlenimi ni sposobno objaviti razpisa

Na Ptujskem gradu stoji eden največjih kulturnih projektov v Sloveniji. Dobesedno stoji. Projekt obnove grajske žitnice ima pravnomočno gradbeno dovoljenje, potrjenih skoraj 10 milijonov evrov evropskih sredstev in status državne investicije. Manjka samo še ena stvar: da bi Ministrstvo za kulturo pod vodstvom Aste Vrečko dejansko naredilo svoj del naloge.

Toda tega ne stori že več kot leto dni. Medtem ko na ministrstvu govorijo o zaščiti kulturne dediščine, decentralizaciji kulture in pomembnih razvojnih projektih, na Ptuju gledajo prazno žitnico, ki propada, arheološki eksponati pa še vedno ležijo po depojih in kleteh.

»Projekt že leto dni stoji«

Direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleksander Lorenčič opozarja, da pogovori in prizadevanja o obnovi grajske žitnice ne trajajo leto ali dve, ampak desetletja.

V zadnjih letih so v muzeju naredili vse, kar je bilo potrebno za začetek obnove. Žitnico so izpraznili, številne predmete preselili v nadomestne depoje in sodelovali pri pripravi konceptov ter vsebine projekta. »Gre za spomenik državnega pomena. Ptujski grad je ključna blagovna znamka našega mesta,« opozarja Lorenčič.

Projekt bi rešil dve veliki težavi hkrati – propadajočo žitnico in dolgoletno agonijo arheološke zbirke, ki je bila pred petnajstimi leti deložirana in danes propada po neustreznih depojih. In prav zato so na Ptuju vse bolj ogorčeni, ker se projekt po vseh pripravah ne premakne nikamor. »Predvsem z veliko zaskrbljenostjo spremljamo vse skupaj, zlasti z vidika rokov črpanja evropskih sredstev,« opozarja Lorenčič. Po njegovih besedah bi bila neizvedba projekta 'katastrofalna velika škoda' za Ptuj, regijo in državo.

Bo ministrstvo Vrečkove zapravilo 10 milijonov evrov?

Najbolj neverjetno pri celotni zgodbi je, da projekt nima večjih administrativnih ovir. Gradbeno dovoljenje obstaja. Evropski denar je zagotovljen. Projektna dokumentacija je pripravljena. Toda Ministrstvo za kulturo še vedno ni objavilo niti razpisa za izvajalca del. In to kljub temu, da je začetek obnove ministrstvo napovedovalo že večkrat. Že lani so govorili, da naj bi se dela začela poleti. Kasneje so napovedovali začetek gradnje do konca leta 2025. Letos februarja je ministrica Asta Vrečko ponovno zagotavljala, da gre za enega ključnih projektov ministrstva in da bo razpis objavljen »v prihodnjih tednih«. Meseci so minili. Razpisa še vedno ni. Na Ptuju zato vse glasneje govorijo o popolni nesposobnosti projektnega vodenja. 

Projekt je ocenjen na približno 12 milijonov evrov, od tega 9,5 milijona predstavljajo evropska sredstva. Problem pa je, da so ta sredstva vezana na strogo časovnico. Projekt mora biti zaključen do konca leta 2027, časa pa zmanjkuje. Po informacijah Mestne občine Ptuj je na nevarnost zamud opozorilo celo Ministrstvo za kohezijo pod vodstvom Aleksandra Jevška.

»Ne znajo se uskladiti«

Ptujska županja Nuška Gajšek, sicer članica Socialnih demokratov, je do ministrstva nenavadno neposredna.

»Projekt že leto dni stoji. Leto dni se pregovarjam s projektanti in s strokovnimi službami na ministrstvu, ki se enostavno ne znajo, ne zmorejo uskladiti,« pravi Gajškova. In to ni (prejšnja) opozicija, ki bi napadala vlado. To govori županja iz iste leve politične sfere, ki je štiri leta sedela v koaliciji z ministrstvom. Prav zato njene besede še toliko bolj odmevajo. »Res se težko znebiš občutka, da nekdo to dela namerno,« dodaja županja.

Po njenih besedah so na občini vodili številne zahtevne projekte in dobro vedo, da se pri investicijah stvari včasih zapletejo. Toda ko obstajata interes in volja, se projekti premikajo. »Ko je interes in ko je volja in ko veš, da moraš nekaj narediti, potem stakneš glave, vložiš vse svoje napore v to, da se stvar premakne z mrtve točke. Jaz si enostavno ne znam predstavljati, na kak način ljudje, ki vodijo te projekte, sploh razmišljajo, da lahko tako zavlačujejo,« pravi Gajškova.

Gajškova opozarja, da bi bila izguba skoraj desetih milijonov evrov »črna pika za Slovenijo«. In medtem ko se uradniki ukvarjajo z novimi usklajevanji, se na Ptuju vse bolj bojijo, da bo eden največjih kulturnih projektov v državi postal simbol popolnega razpada projektnega vodenja.

»Dobesedno nam gnijejo v kleteh«

Na Ptuju ob tem opozarjajo še na drugo plat zgodbe, in sicer medtem ko projekt stoji, propadajo tudi arheološke zbirke. »Mi že več kot deset let poslušamo, da smo najboljše arheološke eksponate zaprli v depoje. Dobesedno nam gnijejo v kleteh,« opozarja županja.

In prav tu je največja ironija celotne zgodbe. Ministrstvo za kulturo govori o zaščiti dediščine, eden najpomembnejših kulturnih objektov v Sloveniji pa že leto dni stoji v mrtvem teku, ker država ni sposobna objaviti niti razpisa. Medtem se ponovno odpirajo nova vprašanja, nova usklajevanja in celo možnost dodatnega preprojektiranja zaradi zaščite dreves – čeprav ima projekt že pravnomočno gradbeno dovoljenje. Vse glasneje se zato tudi Ptujčani sprašujejo, ali Ministrstvu za kulturo Ptujski grad sploh pomeni kaj več kot kuliso za politične obiske, fotografiranje in velike besede pred volitvami.

»Gajškova je predolgo poslušala obljube iz Ljubljane«

Kritični pa niso le v muzeju in na občini. Vse glasnejše so tudi politične kritike, da se Ministrstvo za kulturo z enim največjih kulturnih projektov v državi dobesedno igra.

Mestni svetnik stranke Resnica Sergej Ivanuša opozarja, da je nedopustno, da projekt že več kot leto dni stoji na mestu, čeprav so evropska sredstva zagotovljena. »Podpiram odprto pismo županje Nuške Gajšek, ampak moramo biti tudi kritični, da smo na občini enostavno predolgo samo poslušali obljube iz Ljubljane,« pravi Ivanuša.

Po njegovih besedah ne gre zgolj za kulturni projekt, ampak za pomembno razvojno investicijo za Ptuj. »Gre za projekt obnove žitnice, ki je v prvi vrsti razvojni projekt, in nedopustno je, da stoji že več kot leto dni,« opozarja. Nato pa neposredno pokaže na odgovorne: »Odgovorni se sprenevedajo oziroma odgovornost prelagajo na druge in se z milijonskim projektom dobesedno igrajo politične igre.« Ivanuša opozarja tudi, da časa za reševanje projekta skoraj ni več. »Kohezijska sredstva v višini 9,5 milijona evrov so vezana do zaključka leta 2027. Mi trenutno še niti nimamo objavljenega razpisa,« opozarja.

Zato od Ministrstva za kulturo zahteva takojšnje ukrepanje. »Enostavno moramo zahtevati od Ministrstva za kulturo, da nemudoma objavi razpis in da preidejo od besed k dejanjem, ker si tu enostavno ne moremo privoščiti dodatnih zamud ali pa izgube evropskih sredstev.«

Ministrstvo molči

Na Ministrstvo za kulturo smo vprašanja glede razlogov za zamude poslali že sredi maja in jih večkrat urgirali. Odgovorov do danes nismo prejeli. In prav to je morda najboljši opis celotne zgodbe – skoraj 10 milijonov evrov evropskega denarja visi v zraku, Ministrstvo za kulturo pa molči. Če bo projekt zaradi zavlačevanja padel in bo Slovenija izgubila skoraj 10 milijonov evrov evropskih sredstev, odgovornosti ne bo več mogoče prelagati na projektante, usklajevanja ali birokratske postopke. Odgovornost bo izključno na strani Ministrstva za kulturo in ministrice Aste Vrečko, pod vodstvom katere je eden največjih kulturnih projektov v državi več kot leto dni obstal na mrtvi točki.