Turistični evro za slovensko podeželje?

Slovenska vlada pripravlja nov finančni mehanizem, s katerim želi del prihodkov od turizma usmeriti v ohranjanje kmetijstva in kulturne krajine. Predlog predvideva uvedbo posebnega turističnega evra, ki bi ga plačali ob vsaki turistični prenočitvi, zbrani denar pa bi bil namenjen predvsem podpori kmetijam na območjih z zahtevnejšimi pogoji za kmetovanje ter projektom, ki povezujejo turizem in pridelavo hrane.

Če bo predlog sprejet v zdaj napovedani obliki, bi lahko letno zbrali skoraj 20 milijonov evrov. Toda številna vprašanja ostajajo odprta – od tega, kdo bo prispevek dejansko plačeval, do tega, po kakšnih merilih bo denar razdeljen med slovenske kmetije.

Turizem gradi na krajini, ki jo ustvarjajo kmetje

Na ministrstvu za kmetijstvo izhajajo iz prepričanja, da je velik del privlačnosti slovenskega turizma neposredno povezan z urejeno kulturno krajino. Vinogradi, pašniki, sadovnjaki, travniki in lokalna kulinarika predstavljajo pomemben del turistične ponudbe, vendar kmetje za ohranjanje takšnega prostora po oceni ministrstva ne prejemajo neposrednega nadomestila.

Na ministrstvu za kmetijstvo izhajajo iz prepričanja, da je velik del privlačnosti slovenskega turizma neposredno povezan z urejeno kulturno krajino.

Zato koalicijska pogodba predvideva uvedbo posebnega turističnega prispevka, ki bi bil namenjen financiranju razvoja podeželja. Ta načrt je ob predstavitvi svojega programa napovedal tudi minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj, podporo pa mu izrekajo tudi predstavniki kmetijskih organizacij.

Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Jože Podgoršek je že pred časom potrdil, da zamisel podpira, o konkretnih rešitvah pa so predstavniki kmetijskega, finančnega in okoljskega resorja začeli tudi prve usklajevalne pogovore.

Za zdaj ostaja jasno predvsem to, da bi bil novi prispevek povezan z že obstoječo turistično takso in bi ga plačevali ob turističnih prenočitvah. Kako natančno bo sistem deloval, še ni določeno.

Skoraj 20 milijonov evrov na leto

Če bi višina prispevka znašala en evro za vsako turistično prenočitev, bi se lahko v letu z dobrim turističnim obiskom nabralo približno 19 milijonov evrov.

Lani je Slovenija zabeležila okoli 17,6 milijona turističnih prenočitev, kar je pomenilo šestodstotno rast glede na leto prej. Če se bo podobna dinamika nadaljevala tudi letos, bi število prenočitev lahko doseglo približno 19 milijonov, kar pomeni skoraj enak znesek prihodkov iz novega turističnega evra.

Lani je Slovenija zabeležila okoli 17,6 milijona turističnih prenočitev, kar je pomenilo šestodstotno rast glede na leto prej.

Čeprav gre za visok znesek, v primerjavi z nekaterimi obstoječimi ukrepi ni tako velik. Samo za območja z omejenimi možnostmi za kmetovanje (OMD) je država lani namenila približno 57 milijonov evrov.

Po besedah predsednice Združenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije Irene Orešnik bi bilo smiselno, da bi se sredstva iz turističnega evra razdeljevala preko sistema OMD, vendar le po predhodni prenovi obstoječih meril.

Sedanji sistem po mnenju kmetov ni pravičen

Med predstavniki hribovskih kmetij že dlje časa opozarjajo, da sedanji sistem ne odraža dejanske zahtevnosti kmetovanja.

Po besedah Irene Orešnik danes med območja OMD sodijo tudi številne kmetije, ki imajo pomemben del površin na ravninskem svetu, medtem ko nekatere resnično zahtevne hribovske kmetije ostajajo izven teh območij.

Ob tem opozarja, da imajo ravninske kmetije pogosto večje površine in zato že po sedanjih pravilih prejmejo več sredstev, medtem ko manjše gorske kmetije zaradi naravnih omejitev težko širijo proizvodnjo.

Po njenem prepričanju bi bilo treba sistem temeljito prenoviti in sredstva usmeriti predvsem tja, kjer so pogoji za delo resnično najtežji ter kjer kmetije dejansko pridelujejo in predelujejo hrano.

Demšar: podpreti je treba delo, ne odvisnosti od subvencij

Podobno razmišlja tudi Peter Demšar z mlečne kmetije Na Ravan na Cerkljanskem vrhu, ki meni, da bi bilo treba pri vrednotenju veliko večjo težo dati dejanskemu naklonu zemljišč, ne zgolj nadmorski višini.

Pri vrednotenju bi morali dati veliko večjo težo dejanskemu naklonu zemljišč, ne zgolj nadmorski višini.

Po njegovem mnenju slovensko kmetijstvo ne sme postati odvisno predvsem od državnih podpor.

»Kmetje morajo biti primerno stimulirani, da ustvarijo s svojo pridelavo več prihodkov, kot pa jih prejmejo v obliki subvencij,« poudarja.

Posebej izpostavlja razvoj reje krav dojilj na hribovskih območjih, saj Slovenija po njegovih besedah vsako leto uvozi več kot 50.000 telet za pitanje. Prav povečanje domače reje bi po njegovem mnenju lahko izboljšalo prehransko samooskrbo države.

Potrebna je bolj pravična razdelitev denarja

Demšar opozarja tudi, da sedanja OMD-plačila krijejo le približno polovico dejansko izračunanih višjih stroškov kmetovanja na zahtevnih območjih.

Sedanja OMD-plačila krijejo le približno polovico dejansko izračunanih višjih stroškov kmetovanja na zahtevnih območjih.

Zato meni, da zgolj nov vir financiranja ne bo dovolj, če država ne bo pripravila tudi bolj pravičnega modela razdeljevanja sredstev.

Podobno razmišlja Orešnikova, ki opozarja predvsem na manjše hribovske kmetije. Te pogosto zaradi nizkih prihodkov sploh ne morejo kandidirati na investicijskih razpisih, saj nimajo dovolj lastnih sredstev za obvezno sofinanciranje.

Dodaten stabilen vir prihodkov bi jim omogočil tako lažje posodabljanje kmetij kot tudi večjo možnost vključevanja v razvojne razpise.

Ob tem opozarja še na en problem: prav na teh zahtevnih območjih ostaja veliko mladih, ki želijo nadaljevati kmetijsko dejavnost, vendar brez dodatne podpore pogosto težko preživijo.

Prav na teh zahtevnih območjih ostaja veliko mladih ljudi, ki želijo nadaljevati kmetijsko dejavnost, vendar brez dodatne podpore pogosto težko preživijo.

Kritike tudi na račun sedanjih okolijskih ukrepov

Orešnikova opozarja še na nelogičnosti nekaterih okolijskih ukrepov.

Po njenem mnenju današnji sistem včasih nagrajuje nasprotujoča si ravnanja – enkrat je kmet plačan zato, ker zemljišče kosi, drugič pa zato, ker ga ne kosi.

Po njenem bi morale biti podpore bistveno bolj povezane z dejansko pridelavo hrane. Plačila zgolj za vzdrževanje krajine brez aktivnega kmetovanja bi bilo po njenem treba zmanjšati ali celo ukiniti.

Ob tem poudarja, da satelitski posnetki sami po sebi ne morejo pokazati dejanske intenzivnosti pridelave in da ima država na voljo tudi druge evidence, ki bi jih morala pri nadzoru učinkoviteje uporabljati.

Manj birokracije, več učinkovitosti

Predstavnica hribovskih kmetov pričakuje tudi poenostavitev administrativnih postopkov. 

Po njenem mnenju ima država še precej prostora za racionalizacijo delovanja javne uprave, kar bi omogočilo več sredstev neposredno za razvoj podeželja. »Vsi moramo postati učinkovitejši – tako kmetje kot tudi ljudje na ministrstvu,« poudarja.

Kam naj bi šel turistični evro?

Po dosedanjih usmeritvah sredstva ne bi postala del splošnega državnega proračuna, temveč bi bila namenjena posebnim programom oziroma razpisom.

Med predvidenimi nameni so:

• ohranjanje kulturne krajine, ki predstavlja pomemben del turistične ponudbe;
• podpora kmetijam na turistično pomembnih območjih;
• večja oskrba hotelov in gostinskih obratov s slovensko hrano;
• naložbe v dopolnilne dejavnosti na kmetijah;
• razvoj vinogradništva, sadjarstva in drugih panog, povezanih s turizmom;
• projekti, ki povezujejo turizem, gastronomijo in lokalno pridelavo hrane.

Še veliko nedorečenega

Čeprav je politična odločitev o uvedbi turističnega evra že napovedana, podrobnosti še niso dorečene.

Odprto ostaja predvsem:

• ali bo prispevek neposredno plačeval turist ali turistični ponudniki;
• kdo bo upravljal zbran denar;
• po kakšnih merilih bodo sredstva razdeljena med posamezne regije;
• kateri tipi kmetij bodo upravičeni do podpore;
• ali bo sistem dejansko zagotovil pomoč tistim kmetijam, ki imajo najtežje pogoje za delo.

Odgovori na ta vprašanja bodo odločili, ali bo novi turistični evro postal učinkovit razvojni instrument za slovensko podeželje ali zgolj še ena dajatev brez jasnih učinkov.