[Video] Dr. Renato Podbersič: Šlo je za ideološko čiščenje – čistili so vse, ki niso bili njihovi (Vroča tema, 29. 4. 2026)

V Vroči temi smo gostili zgodovinarja dr. Renata Podbersiča, ki spomni, da imamo Slovenci dolgo zgodovino boja proti okupatorju in je prav, da obeležimo dan spomina, vendar meni, da je 13. maj bolj primeren datum kot pa sedanji 27. april, saj se je 13. maja začel prvi oborožen upor proti Italijanom. Pogovor je vodila Vida Petrovčič.

Gost se vrne na začetek 2. svetovne vojne, ko je Nemčija napadla Poljsko, napadu pa se potem priključi še Sovjetska zveza. Opisuje poboj 22.000 poljskih častnikov, ki ga sovjetski režim zagreši po zajetju beguncev. 

Predstavi uničujoče posledice revolucionarnega boja na Vipavskem in Goriškem, o čemer je tudi napisal knjigo. Med drugim opiše uboj in mučenje slovenskega zborovodje Lojzeta Bratuža, ki je s svojim delom ozaveščanja in ohranjanja slovenske kulture nasprotoval oblastem, ki so te kraje želele poitalijančiti. 

Dotakne se fojb, ki jih italijanska politika pogosto predstavlja kot množično etnično čiščenje Italijanov. Poudari, da zgodovinske raziskave kažejo drugačno sliko, saj so bile žrtve različnih narodnosti, zato ne gre za nacionalno, temveč predvsem ideološko motivirano nasilje. Dodaja tudi, da veliko virov kaže na dejstvo, da so domnevne številke žrtev pretirane. 

Čeprav je bil začetni cilj osvoboditev izpod fašizma, se je gibanje postopoma preoblikovalo, saj je komunistična partija prevzela vodilno vlogo. Tako se je narodnoosvobodilni boj prepletel z revolucionarnimi cilji, kar je vodilo v obračunavanje z ideološkimi nasprotniki, poudari Podbersič.

Spomni, da so na Primorskem poleg partizanov obstajale tudi druge odporniške skupine, kot so bili četniki in TIGR, vendar so bile nasilno zatrte, ker so predstavljale 'konkurenco' komunističnemu vodstvu. Dodaja še, da je bila organizacija TIGR predstavljena kot ena prvih protifašističnih organizacij v Evropi, vendar je bila po vojni potisnjena na rob, ker ni bila ideološko skladna s komunistično oblastjo. 

V zvezi s tem izpostavi tudi primer Stanka Vuka, ki je bil umorjen kljub temu, da je želel sodelovati v odporu. Njegova likvidacija kaže, da je bila ključna ideološka lojalnost, ne pa dejanska pripravljenost za boj proti okupatorju.

Navaja, da so bili posamezniki pogosto najprej umorjeni brez sojenja, nato pa so oblasti naknadno uprizorile sodne procese, da bi upravičile dejanja in jih prikazale kot upravičene, ker naj bi kaznovali »izdajalce«.

Del pogovora je posvečen smrti narodnega heroja Janka Premrla Vojka; zanj uradna verzija navaja, da je padel v boju, številna pričevanja nakazujejo, da je šlo za notranjo likvidacijo zaradi političnih ali ideoloških nesoglasij.

Podbersič izrazi skrb nad neozaveščenostjo mladih in javnosti nasploh, kar pripisuje medijski cenzuri in šolstvu. Navaja tudi svoj primer, ko je bila njegova knjiga predstavljena brez njegove prisotnosti, kar razume kot znak ideološke pristranskosti medijev in omejevanja pluralnosti mnenj.

Vabljeni k ogledu celotnega pogovora, ki dogajanju med vojno in po njej doda nekaj delcev, ki so bili v večini namerno prikriti javnosti.