Tradicionalni slovenski zajtrk
Danes, 20. novembra se bodo na mizah vrtcev, šol in številnih drugih ustanov tudi letos znašli kruh, maslo, med, mleko in jabolka – živila, ki so del naše prehranske tradicije. S temi živili bomo tako obeležili že 15. izvedbo Tradicionalnega slovenskega zajtrka.
Letošnji uradni slogan pobude je »Slovensko na mizi – začnimo z zajtrkom!«.
Osrednja tema pa je letos posvečena ženskam na podeželju in v kmetijstvu, saj je Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) leto 2026 razglasila za Mednarodno leto kmetic.
Od dneva slovenske hrane do tradicionalnega slovenskega zajtrka
Namen pobude je spodbuditi zavedanje o pomenu lokalno pridelane hrane in domačih pridelovalcev. Njegovi začetki segajo v leto 2011, ko je bil prvič izveden kot projekt slovenskih čebelarjev, pozneje pa se je razvil v vseslovensko pobudo. Leta 2012 je tretji petek v novembru postal tudi dan slovenske hrane.
Namen pobude je spodbuditi zavedanje o pomenu lokalno pridelane hrane in domačih pridelovalcev.
Dogodek tradicionalno poteka vsak tretji petek v novembru. Ob tej priložnosti se mu pridružujejo vrtci in osnovne šole po vsej Sloveniji, pa tudi številne druge ustanove, organizacije in podjetja. Otroci in odrasli tako ob skupnem zajtrku spomnijo na to od kod prihaja hrana, ki jo vsakodnevno uživamo.
Pet slovenskih živil
Osrednji del tradicionalnega slovenskega zajtrka sestavlja pet živil: kruh (lahko je črni ali beli), maslo, med, mleko in jabolka. Pomembno je, da so vsa slovenskega porekla.
Pomembno je, da so vsa slovenskega porekla.
Namesto jabolk je mogoče ponuditi tudi drugo sveže ali suho sadje brez dodanega sladkorja.
Čeprav gre za preprosto kombinacijo, ima vsako od teh živil svojo vlogo. Kruh je eno temeljnih živil naše prehrane, mleko in maslo sta tradicionalno povezana s slovenskim kmetijstvom in živinorejo, med pa nas spominja na izjemno pomembno vlogo čebel in čebelarstva. Jabolka, ki jih pridelujemo v številnih slovenskih sadovnjakih, pa so še eden od prepoznavnih sadov našega podeželja.
Spodbuda k spoštovanju domače hrane
Eden ključnih poudarkov pobude je zahteva po slovenskem poreklu živil. Z izbiro domačih izdelkov namreč podpiramo slovenske kmete, čebelarje, sadjarje, mlinarje in druge pridelovalce ter predelovalce hrane. S tem prispevamo k ohranjanju delovnih mest na podeželju, krajšim dobavnim potem in večji prehranski samooskrbi države.
Eden ključnih poudarkov pobude je zahteva po slovenskem poreklu živil.
Namen tradicionalnega slovenskega zajtrka ni le opozarjanje na pomen zdravega začetka dneva, je tudi razmislek o tem, kako pomembni so domača pridelava, kmetijstvo, čebelarstvo in skrb za okolje. Posebna pozornost je letos namenjena ženskam na podeželju in v kmetijstvu, ki s svojim delom pomembno prispevajo k razvoju podeželskih skupnosti in ohranjanju slovenskega podeželja.
Zajtrk je obenem priložnost, da se predvsem najmlajši naučijo ceniti hrano in delo ljudi, ki jo pridelujejo. Ko otrok izve, od kod prihajajo mleko, med ali jabolka, lažje razume, da hrana ne nastane na trgovskih policah, temveč je rezultat dela, znanja in truda številnih ljudi.
V času, ko je na trgovskih policah vse več izdelkov iz različnih koncev sveta, je zato še toliko pomembneje, da ne pozabimo na domače pridelovalce.
Kaj pa vi? Ste med tistimi, ki dan redno začnejo z zajtrkom, in kaj se bo danes znašlo na vaši mizi?
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.