'Začasna' diafragma bo ostala v zemlji – je KI napovedal neupoštevanje inšpekcijske odločbe?

Vir: A.E.
POSLUŠAJ ČLANEK

Na Kemijskem inštitutu so nam pojasnili, da bo več kot 20 metrov globoka armiranobetonska diafragma na gradbišču novega Centra za tehnologije genske in celične terapije po koncu gradnje ostala v zemlji, vendar po njihovih navedbah ne bo imela nobene funkcije in ne bo konstrukcijsko povezana z novim objektom. Po njihovi razlagi tudi zato zanjo ni bilo treba pridobiti gradbenega dovoljenja. Gradbena inšpekcija je zavzela drugačno pravno stališče in diafragmo opredelila kot nelegalen objekt oziroma njegov del ter odredila ustavitev gradnje in odstranitev. A na Kemijskem inštitutu vztrajajo, da so diafragmo izvedli na podlagi sklepa Upravne enote Ljubljana in po pravočasno vloženi prijavi začetka del. 

Odgovore Kemijskega inštituta smo prejeli po tem, ko smo v preteklih dneh objavili ugotovitve gradbene inšpekcije ter pojasnila Upravne enote Ljubljana. Kot smo poročali, je inšpekcija zaradi diafragme izdala odločbo o ustavitvi gradnje in odstranitvi, medtem ko upravna enota vztraja, da diafragma ni del objekta, temveč način varovanja gradbene jame, za katerega se gradbeno dovoljenje ne izdaja. več o tem v prejšnjem članku »Diafragma pri KI2: Inšpekcija odredila odstranitev, UE pravi, da dovoljenje ni potrebno«. Kemijski inštitut zdaj podrobneje pojasnjuje, na kateri pravni podlagi so bila dela izvedena.

KI: Prva faza je zajemala tudi diafragmo

Po navedbah inštituta gradnja centra poteka v dveh fazah. Prva obsega odstranitev obstoječih objektov ter zaščito gradbene jame in sosednjih stavb z diafragmo, druga pa gradnjo novega raziskovalnega objekta. Za prvo fazo je Kemijski inštitut vložil zahtevo za gradbeno dovoljenje, o kateri je Upravna enota Ljubljana 24. aprila 2025 odločila s sklepom št. 351-469/2025-6224-5. Kot smo že pisali, je upravna enota zahtevo zavrgla. V postopku je bila predvidena odstranitev nekdanje stavbe Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ter dela sosednje stavbe, v dokumentaciji pa je bilo izrecno navedeno tudi varovanje objektov in brežin z izvedbo izkopa in diafragme.

Kemijski inštitut ta sklep razlaga tako, da je zajemal celotno prvo fazo, vključno z diafragmo. »Upravna enota Ljubljana je v omenjenem sklepu postopek zavrgla z ugotovitvijo, da gradbeno dovoljenje za ta pripravljalna dela po veljavnem Gradbenem zakonu ni potrebno, temveč zadostuje prijava začetka gradnje,« so nam odgovorili. Dodali so, da so zato dela izvajali skladno s sklepom upravne enote in da je bila diafragma izvedena kot »nujen geotehnični zaščitni ukrep«.

Prijava začetka za prvo fazo je bila po njihovih navedbah vložena 27. oktobra 2025. To je druga prijava od tiste, o kateri smo v prejšnjem članku spraševali Upravno enoto Ljubljana. UE nam je odgovorila, da prijava začetka gradnje za novi objekt na podlagi gradbenega dovoljenja z 19. maja letos še ni bila vložena. Kemijski inštitut zdaj pojasnjuje, da gre pri tem za drugo fazo projekta, medtem ko je bila prijava za prvo fazo vložena že lani.

Inšpekcija februarja zavzela drugačno stališče

Kemijski inštitut je razkril tudi datum prvega nadzora gradbene inšpekcije. Ta je bil po njihovih navedbah opravljen že 19. februarja 2026. »Gradbena inšpekcija je opravila nadzor in zavzela drugačno pravno stališče, in sicer da bi bila za izvedbo diafragme potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja,« so pojasnili. Ker sami menijo, da so ravnali skladno z veljavnim sklepom upravne enote, so se zoper odločitev inšpekcije pritožili.

Kot smo poročali, je gradbena inšpekcija (šele?) junija izdala odločbo, v kateri je ugotovila, da predstavlja gradnja armiranobetonske diafragme brez pravnomočnega gradbenega dovoljenja nelegalen objekt oziroma njegov del, ter odredila ustavitev gradnje in odstranitev. Pritožbeni postopek zoper to odločbo še poteka. Na drugi strani nam je Upravna enota Ljubljana v svojem odgovoru izrecno pojasnila, da diafragma po njenem stališču ni del objekta, temveč način izvedbe varovanja gradbene jame in da se zanjo gradbeno dovoljenje ne izdaja. Enako je v postopku pritožbe zoper majsko gradbeno dovoljenje presodilo tudi pristojno ministrstvo, ki je pritrdilo stališču UE, da diafragma ni del objekta in ni del dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, temveč način izvedbe varovanja gradbene jame.

Diafragma bo ostala v zemlji

Kemijski inštitut smo vprašali tudi, zakaj je diafragma v dokumentaciji označena kot začasna konstrukcija, če bo po izvedbi novega objekta ostala v zemlji. Na inštitutu pojasnjujejo, da diafragma po njihovem nima samostojnega namena in zato ni objekt v smislu Gradbenega zakona. Opisujejo jo kot geotehnični poseg, namenjen varovanju gradbene jame in sosednjih objektov zaradi možnosti nastanka posedkov po odstranitvi obstoječih stavb. To funkcijo bo po njihovih navedbah opravljala do izgradnje podzemne etaže novega objekta. »Po koncu del odstranitev diafragme ni predvidena oziroma se takšni posegi po ustaljeni gradbeni praksi ne izvajajo,« so odgovorili. Na dodatno vprašanje, kakšno funkcijo bo konstrukcija imela po dokončanju objekta, so odgovorili, da nobene. »Po koncu del diafragma ne bo imela nobene funkcije in ne bo konstrukcijsko ali funkcionalno povezana s kletnim delom novega centra,« so zatrdili.

Za tehnično presojo diafragme smo povprašali nekdanjega dekana Fakultete za strojništvo dr. Jožeta Duhovnika. Poudaril je, da vprašanje  gradbenega dovoljenja ni odvisno samo od tega, ali bo diafragma pozneje del dokončanega objekta. Pomembno funkcijo ima že med gradnjo, saj zagotavlja stabilnost gradbene jame, varnost delavcev v njej in varovanje okoliških objektov pred poškodbami oziroma porušitvijo. »Vsak gradbeni objekt, ki prenaša določene obremenitve, mora biti že med gradnjo statično zanesljiv,« je opozoril in dodal, da statični načrt pomeni tudi gradbeno dovoljenje. Posebej je opozoril na barjanska tla, v katerih brez ustreznega varovanja izvedba tako globokega izkopa sploh ni mogoča. »Če ne bi imela funkcije, je niti ne bi delali,« pa je komentiral inženir Franc Maleiner, ki je večino svoje kariere projektiral in vodil izgradnjo komunalne infrastrukture v Nemčiji. Povedal nam je, da je tam za takšno diafragmo potrebno dovoljenje. Po njegovih besedah ima diafragma določeno vlogo tudi po končanih delih.

Diafragma je izvedena ob zunanjem robu gradbene jame prav zato, da je mogoče znotraj nje zgraditi čim večji podzemni armiranobetonski del novega laboratorijskega centra – nekakšno notranjo betonsko »posodo«, v kateri bodo prostori objekta. Ko med gradnjo nehajo črpati vodo, se podtalnica vrne in začne na dno notranje betonske »posode« pritiskati navzgor. Če so te sile večje od teže objekta in drugih sil, ki ga držijo v tleh, se lahko konstrukcija dvigne oziroma deformira in razpoka. To se prepreči na več načinov: z zadostno težo objekta, s piloti oz. sidri ali s povezavo notranje konstrukcije z globoko diafragmo. Pri slednjem se sile prenašajo po stiku med obema betonskima konstrukcijama ali prek posebnih strižnih povezav oz. sider - preprosto rečeno, notranja konstrukcija se poveže oz. sidra v diafragmo. Takšno povezovanje podzemne konstrukcije z diafragmo zaradi upiranja vzgonu opisuje tudi strokovna literatura.

Dejanskega odmika niso navedli

Manj konkretni so bili na Kemijskem inštitutu pri naših vprašanjih o odmiku diafragme od sosednje parcele in Vile Teslova. Vprašali smo jih za dejanski odmik izvedene diafragme od parcele *367 k. o. Gradišče II oziroma objekta na Teslovi 23 ter ali je bila po izvedbi opravljena geodetska izmera. Zaprosili smo tudi za rezultate oziroma geodetski prikaz. Številčnega podatka o dejanskem odmiku niso navedli, prav tako niso odgovorili, ali je bila po izvedbi opravljena geodetska izmera. Odgovorili so le, da je »odmik diafragme skladen z veljavno zakonodajo in določili OPN MOL«, kar naj bi po njihovih navedbah potrjevali gradbeno dovoljenje, pozitivno mnenje MOL z dodatnim tolmačenjem glede odmika ter odločba ministrstva.

Tudi na vprašanje, ali so bila zaradi odmika diafragme oziroma drugih del pridobljena soglasja lastnikov sosednjih parcel, niso posebej navedli, katera soglasja so bila pridobljena za diafragmo. Odgovorili so, da so bila »za gradnjo vseh delov objekta« pridobljena vsa zahtevana soglasja. Pri tem Kemijski inštitut vztraja, da diafragma ni del objekta, temveč geotehnični zaščitni ukrep.

Monitoring od oktobra 2025, rezultatov niso razkrili

Kemijski inštitut je podrobneje odgovoril tudi glede monitoringa sosednjih objektov. Pregled ničnega stanja se je po njihovih navedbah začel 16. oktobra 2025, objekt na Teslovi 23 pa je bil pregledan dan pozneje. Vzpostavitev ničnega stanja naj bi bila zaključena 28. novembra 2025. Monitoring izvaja podjetje ZRMK in obsega spremljanje stanja in posedkov stavb. Najprej se popiše poškodovanost pred začetkom del, nato pa se glede na dinamiko gradnje izvajajo vmesni in končni pregledi ter meritve geodetskih posedkov.

Na Kemijskem inštitutu so navedli, da monitoring izvajajo na sosednjih stavbah, katerih lastniki so za to podali soglasje. Dodali so, da po njihovih navedbah izvajanje monitoringa ni zakonska obveznost izvajalca, ampak so se zanj odločili po predhodnih pogovorih s sosedi. Na naše konkretno vprašanje, ali so meritve pokazale premike, posedke, povečanje razpok ali druge spremembe, niso navedli rezultatov opravljenih meritev. Odgovorili so, da od sosedov »do danes nismo prejeli obvestil o kakršnih koli spremembah na njihovih nepremičninah«. Poročil monitoringa nam niso posredovali, ker naj jih zaradi varstva podatkov in lastništva zasebnih objektov brez soglasja njihovih lastnikov ne bi mogli posredovati tretjim osebam.

Po nesreči dodatnih ukrepov niso uvedli

Odgovorili so tudi na vprašanja glede delovne nesreče 11. junija, v kateri sta bila poškodovana dva delavca. Po navedbah Kemijskega inštituta je dela opravljal zunanji izvajalec, izbran v postopku javnega naročanja. »Po nam znanih podatkih« naj bi do nesreče prišlo med zaključnimi deli na instalacijah, ki niso bila neposredno povezana z izvedbo diafragme. Na vprašanje, katere dodatne varnostne ukrepe je investitor po nesreči sprejel, so odgovorili, da dodatni ukrepi niso bili potrebni, saj po njihovih navedbah Kemijski inštitut že sicer izvaja vse predpisane ukrepe s področja varnosti in zdravja pri delu. Kot smo že poročali, Inšpektorat Republike Slovenije za delo vodi inšpekcijski nadzor v zvezi z nesrečo, vendar nam zaradi odprtega postopka podrobnejših informacij še ni posredoval.

Trenutno gradbena dela ne potekajo

Gradbeno dovoljenje za novo stavbo je po odločitvi ministrstva z dne 4. avgusta dokončno, ni pa še pravnomočno. Prijava začetka gradnje za drugo fazo po navedbah Kemijskega inštituta še ni bila vložena. Na vprašanje, katera dela trenutno potekajo na lokaciji, so odgovorili, da se »trenutno ne izvajajo nobena gradbena dela, povezana z izgradnjo novega Centra za tehnologije genske in celične terapije Kemijskega inštituta«.

Odprto ostaja predvsem vprašanje, kako bo Ministrstvo za okolje in prostor odločilo o pritožbi zoper inšpekcijsko odločbo. Gradbena inšpekcija je diafragmo opredelila kot nelegalen objekt oziroma njegov del, Kemijski inštitut pa vztraja, da jo je izvedel na podlagi sklepa upravne enote in pravočasno vložene prijave začetka prve faze. Ministrstvo smo zato dodatno vprašali, ali je pritožbo že prejelo, ali je bila izvršitev odločbe kakorkoli zadržana in kako bo pri odločanju upoštevalo nasprotujoči si pravni opredelitvi diafragme. 

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike