Tekma med EU in ZDA – kdo si bo prej priključil Kanado

Lansko leto je ameriški predsednik govoril o priključitvi Kanade kot 51. ameriški zvezni državi. Lahko sicer rečemo, da Kanadčani niso z veseljem sprejeli Trumpovega predloga. Toda včeraj je odjeknila novica predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, da naj bi Kanada postala pridružena članica Evropske unije, kar je sicer še daleč od realizacije.

Kanada kot pridružena članica EU

Najprej lahko omenimo, da je Donald Trump zadevo komentiral nekoliko nejevoljno in sporočil, da gre za sovražni akt EU. Če upoštevamo, da Trump sproži izjavo za javnost še preden o njej razmisli, lahko pričakujemo, da bo svoje izjave kasneje nekoliko omilil, čeprav je Kanada tista država, s katero si je v zadnjem letu izmenjal že več močnih besed. Po drugi strani veliko informacij o domnevni pridružitvi Kanade Evropski uniji niso izvedeli, le da naj bi se začeli o tem pogovarjati.

Ali se Kanada lahko pridruži

Novica o Kanadi je prišla v novice 13. septembra, ko je Wall Street Journal citiral anonimne kanadske in evropske vire, da se uradniki na obeh straneh oceana pogovarjajo o možni pridružitvi Kanade Evropski uniji. Težava je namreč, da v pogodbi o Evropski uniji ni niti definicije niti zakonodajnega okvira, ki bi lahko Kanadi omogočil pridružitev. Zato so anonimni viri opozorili, da ne glede na visoko leteče ideje zakonodaja še ni prilagojena za takšno pridružitev, kar pomeni, da je v tem trenutku nemogoče vedeti, kako in po kakšni časovni premici naj bi se Kanada sploh pridružila.

Kanadski predsednik vlade Mark Carney je kasneje na Kanadskem investicijskem forumu v Torontu, natančno 15. septembra, v javnem intervjuju sporočil, da pogovori o pridružitvi z EU že potekajo. Povedal je, da bo Kanada oktobra začela s pogovori o ekonomskem in obrambnem sodelovanju z EU, ki pomeni strateško avtonomijo v svetu za obe entiteti. V te pogovore bodo vključili še 'čisto' energijo, redke zemlje in umetno inteligenco. Nismo sicer izvedeli, kaj naj bi ti pogovori obsegali, kako naj bi pridružitev potekala in nenazadnje, kako naj bi se Kanada vklopila v legalni okvir Evropske unije, kajti obe entiteti imata precej različne zakonodaje glede mnogih zadev.

V včerajšnjem nagovoru Evropske komisije v Strasbourgu je von der Leyenova potrdila, da o kanadski pridružitvi že potekajo pogovori, Kanada pa naj bi okrepila Evropsko unijo v svetu. Enako kot Carney je omenila obrambo, čisto energijo, redke zemlje, inteligentno proizvodnjo, umetno inteligenco in integracijo logističnih poti. Ni pa omenila Arktike, varovanja arktičnih poti, ki si jih trenutno skuša prisvojiti Kitajska, in kako bi izgledala učinkovita obramba, kajti že EU ima velike težave v lastnih obrambnih sistemih, ki so premajhni in imajo premalo sredstev, Kanada pa ima naravnost katastrofalne razmere v vojski.

Ali lahko predsednica Komisije sama odloča o pridružitvi

V tem trenutku gre le za politične izjave, kajti predsednica Komisije nima nikakršnih pooblastil o odločanju pridružitve Kanade Evropski uniji. Komisija ne sme spreminjati evropskih pogodb, ali pa celo dodeliti ustavnih pravic drugi državi. Zato v tem trenutku ne gre za pravna pogajanja, ampak izključno le za politični govor, saj mora pogajanja odobriti šele Evropski svet, to pa je še daleč od podpisa kakršnih koli pogodb.

Prav tako do danes še ni bilo nikakršnih sporazumov, ki bi Kanadi dali pravice v okviru EU, saj bodo te izhajale iz sporazumov, ki jih bosta entiteti podpisali v prihodnosti.

Ovire pri pridružitvi Kanade EU

Prva ovira je lokacija, kajti pridružene pogodbe so rezervirane za vse evropske države, ki upoštevajo evropske vrednote in zakonodajo, določeno v 2. členu Evropske pogodbe. Čeprav sama Evropska pogodba ne določa natančno, da mora biti pridružena članica evropska država, je bilo do sedaj razumljeno prav to. Države članice bodo morale dodobra premisliti, ali bodo odprle vrata neevropskim državam, kajti to bi pomenilo, da ne gre več za Evropsko unijo, ampak za nekakšno medcelinsko unijo, ki se le imenuje 'evropska'.

To bi za sabo potegnilo daljnosežne posledice, o katerih evropske države niti še niso razmišljale. Ali bi to pomenilo, da bi se v prihodnosti lahko pridružile članice iz drugih daljnih kontinentov? Ali bi se lahko recimo pridružila Argentina? Južna Afrika? Celo Južna Koreja? To je v tem trenutku malo verjetno, ker gre za idejo podobnih vrednot, vendar bi lahko v načelu vrata odpirali tudi strateškim članicam. Predstavniki Evropske komisije omenjenih vprašanj namreč še niso naslovili, predstavniki držav članic pa jih tudi še ne komentirajo.

Ali bi Kanada ratificirala evropske sporazume?

Kanadi vladajo lastni sporazumi, zato se zastavlja vprašanje, ali bi Kanada pristala na popolno integracijo evropske zakonodaje, četudi bi ta recimo škodovala Kanadi. Kot na primer evropska pravila, ki urejajo lov na tjuljne ali kitolov? Zato gre pri Kanadi verjetno za željo po pridružitvi, ki je bolj podobna sporazumu EU z Marokom, Švico, Ukrajino, ali Norveško.

Zato se bo verjetno Kanada pridružila pod 217. členom Pogodbe o delovanju Evropske unije, kjer ta lahko podpisuje pridružene sporazume z drugimi državami ter ne zahteva, da bi morala biti članica del evropskega ozemlja.

Pereči vprašanji – Kitajska

Evropska unija in Kanada bosta morali uskladiti načrte, sporazume, pogovore, dogovore in delovanje v odnosu do Kitajske. Kanada ima namreč zelo odprto politiko do Kitajske, kar je recimo dokazala v zadnjih dveh letih z odprtjem poti do kanadskih tehnoloških proizvodov, dostopa do zaupnih tehnoloških procesov, znanstvenih laboratorijev in vojaških zmogljivosti. Kanada se je namreč že zapletla v več škandalov, kjer so kitajski državljani podkupovali kanadske predstavnike ljudstva in birokracijo, industrijsko vohunjenje pa je med najbolj perečimi problemi ravno v Kanadi.

Če želi Kanada postati zanesljiv partner Evropske unije, potem bo morala spremeniti svoj odnos do Kitajske, s katero je EU v tem trenutku v ekonomski vojni. Kitajska je namreč EU že zagrozila z blokado redkih zemelj in drugih dobrin, če bo EU dokončno vpeljala omnibus zakonodajo, ki ureja zahteve do tujega uvoza, da je skladen z evropsko zakonodajo. To je poleg zahteve do podjetij, da imajo več dobaviteljev, kar je ravno posledica kitajskih groženj zaporo dobav. Po drugi strani je Kanada priložnost za Evropo, saj ji lahko dobavlja redke zemlje, ključne materiale in druge dobrine ter tako poveča dostopnost in poceni proizvodnjo.

Arktika – boj za redke zemlje in energijo

Eno najpomembnejših varnostnih vprašanje je trenutno Arktika, kjer EU ni pripravljena na obrambo svojih interesov. EU interese na Arktiki najbolj ogrožata Rusija in Kitajska, kjer je Rusija napovedala širitev svojih civilnih in vojaških postojank, izrabo novih naftnih in plinskih vrtin ter izkopa redkih zemelj. Kitajska je po drugi strani zainteresirana razširiti svoje logistične poti znotraj Arktike in tako pridobiti dostop do strateških geografskih točk blizu tako Evrope kot Severne Amerike. Rusija ima najbolj razširjeno floto ledolomilcev in se ne zaustavlja pri osvajanju Arktike. Kitajska je pridobila dovoljenja od Rusije za uporabo ruskih pristanišč, kjer že poteka izgradnja kapacitet, prav tako je prejšnji mesec opravila prvo logistično pot, ki jo namerava uporabljati v prihodnosti. V tem trenutku se zahod premalo zaveda, da gre za zelo resno situacijo, ki bo ogrozila evropske interese v primeru neukrepanja na področju varnosti in obrambe interesov na Arktiki.

Obe, tako Kanada kot EU, nimata dovolj ladij in ledolomilcev, prav tako je primerjava z rusko floto zaradi zaostanka nesmiselna. Enako bi morala EU razmisliti o odpravi prepovedi izkopa rudnin in vrtanja fosilnih goriv na Arktiki, sicer bo ostala brez strateških surovin in energije. Zelo verjetno bodo pobudo prevzeli drugi, predvsem če Evropa ne bo resno vzpostavila obrambnih mehanizmov za varovanje Arktike. V tem primeru se bosta na evropskem dvorišču znašli Rusija in Kitajska, medtem ko EU ne bo imela možnosti obrambe. V svetu, kjer je dostop do redkih zemelj del boja za obstanek, je nenavadno in samomorilsko, da EU ne bi izkoristila potenciala, ki ga ima na Arktiki.

Zakonodaja o varovanju otrok pred družbenimi omrežji

Poleg pridružitve Kanade se je dotaknila še interneta, kjer bi omejili dostop otrok do družbenih omrežij. Razlog so kvarni in škodljivi vplivi družbenih omrežij, ki vplivajo na asocialnost otrok, nezmožnost koncentracije, širjenje neželenih vsebin in rast depresije. Pričakovati je, da se bodo tehnološki giganti uprli zahtevam EU, vendar moramo na več podrobnosti o zakonodaji še počakati.

Do določenega leta naj bi bila uporaba družbenih omrežij popolnoma prepovedana, kar bi omogočilo tudi, da bi se otroci manj posluževali mobilnih telefonov.

Afera Pfizer

Sicer pa von der Leyenovo pretresa afera s farmacevtskim gigantom Pfizer imenovana kar 'Pfizergate', kjer naj bi se predsednica Komisije na skrivaj dopisovala s predsednikom uprave Pfizerja Albertom Bourlom. Pogovori naj bi potekali med covidom-19, osredotočali pa naj bi se na pogodbe za dobave cepiv.

Del evropskih parlamentarcev je že sprožil pobudo za preiskavo, saj pravijo, da od predsednice, ki pridiga o transparentnosti, pričakujejo, da lastne pridige upošteva tudi sama. Romunski poslanec Gheorghe Piperea je zahteval glasovanje o nezaupnici, vendar bi potreboval dve tretjini glasov. Glede na to, da ima von der Leyenova podporo EPP, socialistov in sredinskih strank, je zelo malo verjetno, da bi bila nezaupnica izglasovana.