[Video] Mag. Janko Boštjančič: Kdo je za stavbo MNZ podaril več kot 91 kg čistega zlata? (Vroča tema, 22. 4. 2026)

V novi epizodi podkasta Vroča tema smo gostili strokovnjaka, ki je iz opuščenih pivških vojašnic ustvaril osrednjo slovensko muzejsko ustanovo na področju vojaške zgodovine. V pogovoru, ki ga je vodil novinar Tomaž Cuder, je mag. Janko Boštjančič, direktor Parka vojaške zgodovine, razkril večplastne zgodbe slovenske preteklosti – od izjemnih posameznikov, ki so zaznamovali naš narod do tehničnih spomenikov in pomena osamosvojitve.

Medtem ko se muzejski Park vojaške zgodovine v Pivki pripravlja na obeležitev 20. obletnice svojega delovanja, celotna država zre proti 35. letnici svoje samostojnosti. V luči obletnic naš pogovor z mag. Jankom Boštjančičem presega zgolj predstavitev muzejske dejavnosti; gre namreč za poglobljen pogled na slovensko identiteto, geostrateško umeščenost naše države in Pivke nasploh, ki odseva veliko odgovornost do zgodovinskega spomina na dogodke na naših tleh.

Razvoj Parka vojaške zgodovine 

Pred dobrima dvema desetletjema so se načrti o postavitvi muzejskega in turističnega središča v propadajočih pivških vojašnicah mnogim zdeli povsem utopični.

Z vizijo in vztrajnostjo majhne ekipe pa je na mestu, od koder so dan pred uradno razglasitvijo samostojnosti, 26. junija 1991, na slovenske ceste zapeljali prvi tanki Jugoslovanske ljudske armade, zrasel največji muzejski kompleks v Sloveniji.

Najbolj obiskan slovenski muzej je v Pivki

Danes so magnet za domače in tuje obiskovalce predvsem veliki eksponati tehnične dediščine. Boštjančič je v pogovoru osvetlil zahtevne logistične podvige, s katerimi so v Pivko pripeljali legendarno, 76 ton težko diverzantsko podmornico P-913 Zeta ter 44-tonski policijski čoln P-111, ki je vrsto let varoval slovensko suverenost na morju.

Muzej hrani tudi dragocene relikvije iz časa druge svetovne vojne, med katerimi posebno mesto zavzema skrivnostna Enigma – nemški šifrirni stroj, ki je bil potopljen v Jadranu in danes priča o obveščevalnih bitkah, ki so krojile usodo celotne Evrope.

Najhrabrejši med najhrabrejšimi – baron Andrej Čehovin

V želji po ohranjanju zgodovinskega spomina muzej posebno pozornost namenja izjemnim, a pogosto prezrtim Slovencem. Ena takšnih osebnosti je Andrej Čehovin, slovenski topničar iz okolice Komna. Njegova vojaška pot v Avstro-Ogrski monarhiji je unikatna; je namreč eden redkih vojakov v celotni zgodovini cesarstva, ki si je s svojo neustrašnostjo in vojaškim znanjem prislužil kar tri najvišja odlikovanja za hrabrost: zlato in srebrno medaljo prve stopnje ter viteški križec Vojnega reda Marije Terezije, kar mu je prineslo tudi plemiški naziv. Njegova zgodba dokazuje, da so Slovenci na svetovnih bojiščih pogosto igrali izjemno vidne vloge.

Dobrodelnost in gospodarski uspeh Josipa Gorupa 

Druga izjemna in prav tako prezrta slovenska osebnost, ki smo se ji podrobneje posvetili v pogovoru, je Josip Gorup (1834–1912), ki prihaja iz iste vasi kot direktor muzeja, mag. Janko Boštjančič – iz Slavine pri Pivki. Gorup, ki ga danes pogosto imenujemo tudi »slovenski Rothschild«, se je v zgodovino zapisal kot najbogatejši Slovenec vseh časov. Svoje premoženje je ustvaril z ladjarstvom, bančništvom in nepremičninami, a tisto, kar ga je zares odlikovalo, je bil njegov izjemen čut za družbeno odgovornost in dobrodelnost.

Zaradi svoje radodarnosti je bil imenovan za častnega meščana v kar triinpetdesetih mestih in občinah, vključno z Ljubljano. Njegova najbolj znana zapuščina v prestolnici je kompleks Mladika – današnje poslopje Ministrstva za zunanje zadeve –, ki ga je Gorup financiral kot dekliški licej.

»V ta namen je doniral takratnih 300.000 kron. Če to preračunamo v zlato podlago tistega časa, je Josip Gorup iz lastnega žepa podaril več kot 91 kilogramov čistega zlata, kar bi v današnji vrednosti plemenitih kovin zneslo približno šest in pol milijonov evrov,« pojasnjuje neverjetne razsežnosti njegovega mecenstva mag. Boštjančič in dodaja, da nam takšnih posameznikov dandanes v Sloveniji primanjkuje. Za svoje zasluge si je ob prejemu plemiškega naziva izbral ime Josip Gorup - vitez Slavinski, s čimer je tudi izkazal izjemno zvestobo domačim koreninam in rodnemu kraju Slavina blizu Pivke.

Vzgojna in domoljubna vloga muzeja v luči osamosvojitve Slovenije

Eden ključnih poudarkov podkasta je bilo zavedanje, da muzej ni zgolj razstavišče vojaške tehnike, temveč predvsem pomembna izobraževalna in vzgojna ustanova. Pred praznovanjem petintridesetletnice samostojnosti Slovenije postaja še toliko bolj pomembno, da mlajše generacije razumejo težo in resnost takratnih dogodkov. Mag. Boštjančič poudarja, da postavitev, kjer jugoslovanski tank mečka osebni avtomobil Yugo, ni le atraktiven prikaz, temveč realen opomin na brutalnost agresije, ki so ji bili priča državljani leta 1991.

Celoten pogovor z mag. Jankom Boštjančičem, ki je poln zgodovinskih dejstev in navdihujočih zgodb o ohranjanju narodovega spomina, si lahko ogledate v podkastu.