Prejemnikom tujega denarja bi prepovedali organiziranje kampanj

Pravne osebe, ki so v zadnjih petih letih prejele sredstva iz tujine, po predlogu koalicije in Resni.ce ne bi več smele organizirati volilnih in referendumskih kampanj. Predlagatelji želijo omejiti posredno tuje vplivanje ter poenotiti pravila financiranja in nadzora. V SDS ob tem izrecno izpostavljajo Inštitut 8. marec Nike Kovač in njegove tuje financerje, med katerimi je bila tudi Soroseva mreža Open Society Foundations.

Poslanec Slovenske demokratske stranke (SDS) Zvonko Černač je na današnji novinarski konferenci predstavil predlog novele zakona o volilni in referendumski kampanji, ki so ga poslanci vladne koalicije in stranke Resni.ca vložili v državni zbor s predlogom za obravnavo po skrajšanem postopku. Poudaril je, da sedanja ureditev dopušča sodelovanje domačih pravnih oseb, ki prejemajo sredstva iz tujine, kar po njegovem mnenju omogoča posreden vpliv tujih financerjev na odločanje slovenskih volivcev.

Veljavna zakonodaja že prepoveduje organiziranje kampanj tujim pravnim in fizičnim osebam ter pridobivanje kampanjskih sredstev od tujih oseb, z zakonsko določeno izjemo za prispevke državljanov EU pri volitvah v Evropski parlament. Domačim organizacijam pa samo prejemanje tujih sredstev za njihovo siceršnje delovanje ne preprečuje organiziranja kampanje. Predlagatelji želijo omejitev razširiti prav na ta položaj.

Petletna omejitev tudi ob evropskih sredstvih

Po predlogu pravna oseba ne bi smela organizirati kampanje, če bi v petih letih pred glasovanjem prejela finančna sredstva iz tujine. Omejitev bi zajela tudi organizacije, pri katerih tuji viri predstavljajo le manjši del prihodkov. Černač je na novinarsko vprašanje pojasnil, da bi določba veljala za vsakršno tuje financiranje. Zajela bi tudi evropska sredstva za projekte, ki niso povezani s političnimi kampanjami.

Predlagana omejitev bi veljala za pravne osebe, med njimi društva, zavode in gospodarska združenja. Volilno oziroma referendumsko kampanjo je primerjal s tekmo, na kateri morajo za vse udeležence veljati enaka pravila. Cilje novele je povezal z varovanjem integritete volitev in referendumov, preglednejšim financiranjem ter preprečevanjem posrednega tujega vplivanja na demokratične procese.

Za kampanje tretjih oseb omejitev 10.000 evrov

Novela bi uredila tudi sodelovanje tako imenovanih tretjih oseb. Za organizatorja kampanje bi se štela tudi tretja oseba, ki v času kampanje samostojno izvaja plačane aktivnosti ali javno volilno propagando z namenom vplivanja na odločitev volivcev. Takšne osebe bi se morale najpozneje 30 dni pred glasovanjem prijaviti pristojni volilni komisiji, zanje pa bi veljale obveznosti glede financiranja, poročanja in nadzora. Poraba za posamezno kampanjo tretje osebe bi bila omejena na 10.000 evrov. Njihove kampanje na državni ravni bi obvezno revidiralo računsko sodišče.

Predlagatelji želijo občutno zvišati tudi globe. Za nepravočasno prijavo organizatorja kampanje bi se sedanja globa od 350 do 800 evrov povečala na 7.000 do 10.000 evrov. Černač se je pri urejanju kampanj tretjih oseb skliceval na priporočila Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Pri nadzoru je navedel tudi priporočila računskega sodišča in odločbo ustavnega sodišča. Po njegovi oceni financiranje kampanj bistveno vpliva na izid glasovanja, zato morajo primerljive obveznosti veljati za vse, ki v njih sodelujejo.

V SDS izrecno izpostavili Inštitut 8. marec

Černač na vprašanje, ali je bilo delovanje Inštituta 8. marec neposreden povod za pripravo novele, ni odgovoril. Opozoril pa je na primer inštituta, ki naj bi se javno pohvalil, da je dosedanje referendumske kampanje financiral s tujimi sredstvi. Po njegovem mnenju status nevladne organizacije ne bi smel pomeniti privilegiranega položaja pri financiranju kampanj.

V SDS so bili na Facebooku bolj neposredni. »Inštitut 8. marec niti ne skriva, da svoje kampanje financira s sredstvi iz tujine,« so zapisali ter odprli vprašanje, kdo stoji za njegovimi kampanjami in čigave interese zastopa. »Ne ukinjamo nikogar, želimo le jasna pravila. Referendum ne sme biti tekma, v kateri igramo z ekipo, ki ima že pred začetkom igre 10 golov prednosti,« so poudarili.

Očitek se nanaša na razliko med političnimi strankami, ki se ne smejo financirati iz tujine, in domačimi organizacijami, ki takšna sredstva prejemajo ter hkrati sodelujejo pri nagovarjanju volivcev. V SDS želijo s petletno omejitvijo preprečiti, da bi se tuji vpliv uveljavljal prek domačih pravnih oseb.

Predsednik vlade in SDS Janez Janša je na omrežju X objavil grafiko finančnih povezav organizacij, povezanih z Niko Kovač. Očital jim je vmešavanje tujih korporacij v slovensko demokracijo in zatrdil, da ena od teh organizacij razpolaga z več kampanjskega denarja kot vse koalicijske stranke skupaj. O njegovi objavi smo na Domovini že poročali.

🚨 Nevladniki, politika in javni denar. Vedno znova ista imena, iste povezave. Je to naključje? 🔎 Poglejte, kdo je s kom povezan. Morda bo marsikaj bolj jasno. https://t.co/OwU9tbX94P https://t.co/eW2myQ1gVH

— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) November 9, 2026

Soroseva mreža odobrila skupaj 355.000 dolarjev podpore

O financiranju Inštituta 8. marec iz mreže Open Society Foundations, ki jo je ustanovil George Soros, so na Nova24TV poročali že pred leti. Navedli so podpore v skupni vrednosti 355.000 dolarjev, med katerimi je bila tudi podpora v višini 250.000 dolarjev iz leta 2023.

Nika Kovač je februarja letos za 24ur potrdila, da je inštitut leta 2023 sklenil dogovor o triletni podpori v višini 250.000 dolarjev, izplačani v treh obrokih. Ob tem je povedala, da se je Open Society v letošnjem letu odločil sodelovanje z inštitutom končati. Med financerji je navedla tudi Mednarodno zvezo za načrtovano starševstvo (IPPF), ki je za druge projekte inštituta v letih 2024 in 2025 namenila skupaj 124.782 dolarjev. Po podatkih, predstavljenih v isti oddaji, je proračun Inštituta 8. marec leta 2024 znašal približno 719.000 evrov.

Ločeni zavod My Voice, My Choice, s katerim je prav tako povezana Nika Kovač, je imel v istem letu približno 484.000 evrov proračuna. Kovač je pojasnila, da glavnino prihodkov inštituta predstavljajo sredstva tujih fundacij in donacije posameznikov, obenem pa zatrdila, da o svojih dejavnostih odločajo samostojno. Prejemanje takšnega financiranja bi bilo po predstavljeni noveli odločilno pri možnosti organiziranja prihodnjih kampanj. Petletna omejitev bi veljala tudi, če bi organizacija konkretno kampanjo nameravala financirati iz domačih virov.

Nika Kovač napovedala nadaljevanje referendumske kampanje

V Inštitutu 8. marec so predlog označili za poskus preprečevanja njihovega delovanja in SDS očitali diskreditacijsko kampanjo proti Niki Kovač. Ta je na popoldanski novinarski konferenci napovedala, da bo inštitut sodeloval v kampanji proti zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, o katerem bodo volivci odločali 6. decembra. Po njeni oceni nova pravila za to kampanjo še ne bodo veljala.

Povedala je tudi, da je avstrijsko dedinjo in podpornico pobude My Voice, My Choice Marlene Engelhorn prosila, naj SDS nakaže manjšo donacijo. Po njenih besedah je Engelhorn to tudi storila. Kovačeva je potezo pospremila s pripombo, da po Černačevi logiki zdaj tudi SDS ne bi mogla več sodelovati v kampanjah.

Dragi Donko Černač,🧵 na tiskovni konferenci si rekel, da boš naredil vse, da se pravnim osebam, ki so v zadnjih petih letih prejele kakršnokoli nakazilo iz tujine, prepove sodelovanje v referendumskih kampanjah in kandidiranje na državnozborskih volitvah. Jemljemo te zelo resno. https://t.co/k0dfLtzhOH

— Inštitut 8. marec (@8Marec) November 10, 2026

Gruden kritičen do splošne petletne prepovedi

Predlaganim spremembam je nasprotoval tudi nekdanji direktor za demokracijo v Svetu Evrope Matjaž Gruden. Menil je, da sta zakonitost in preglednost financiranja kampanj nujni, vendar je problematično izključevanje organizacij zaradi vsakršnega tujega financiranja ne glede na njegov namen in višino. Izpostavil je sredstva, ki jih slovenske organizacije zakonito pridobivajo prek razpisov Evropske unije, Sveta Evrope in norveškega finančnega mehanizma.

Po njegovem mnenju organizacija zaradi podpore projektu, ki ni povezan s politično kampanjo, ne bi smela izgubiti možnosti organiziranja referendumske kampanje. Takšno splošno prepoved je primerjal z zakonodajo o tujih agentih v Rusiji in podobnimi ureditvami v Gruziji.

Predlagatelji medtem vztrajajo, da želijo odpraviti različna pravila za udeležence kampanj in omogočiti učinkovitejši nadzor nad njihovim financiranjem. Predlog novele mora pred morebitno uveljavitvijo še skozi zakonodajni postopek.