IMF občutno izboljšal napoved za Slovenijo: gospodarstvo letos s 3,2-odstotno rastjo

Slovensko gospodarstvo se razvija bolje, kot je Mednarodni denarni sklad pričakoval spomladi. Napoved letošnje rasti je zvišal z dveh na 3,2 odstotka, nekoliko boljše obete pa Sloveniji pripisuje tudi za prihodnje leto. To je spodbudno sporočilo za podjetja, zaposlene in državo, čeprav višja pričakovana inflacija opozarja, da gospodarskega okrevanja vsa gospodinjstva ne bodo občutila enako.

Mednarodni denarni sklad (IMF oziroma MDS) je v jesenski napovedi občutno izboljšal oceno letošnje gospodarske rasti v Sloveniji. Bruto domači proizvod naj bi se leta 2026 realno povečal za 3,2 odstotka, kar je 1,2 odstotne točke več od aprilske napovedi. Za leto 2027 sklad pričakuje 2,2-odstotno rast, spomladi pa je napovedoval 2,1 odstotka.

Popravek pomeni pomembno izboljšanje gospodarskih obetov. Slovenija se je v zahtevnem mednarodnem okolju izkazala za odpornejšo, kot so kazale zgodnejše ocene. Hkrati napoved za prihodnje leto nakazuje umiritev letošnjega pospeška, zato bo pomembno, koliko sedanjega okrevanja bodo podjetja lahko pretvorila v trajnejše naložbe in višjo produktivnost.

Okrevanje potrjuje tudi Umar

IMF pri oceni slovenskega gospodarstva ostaja previdnejši od Urada RS za makroekonomske analize in razvoj. Umar je septembra za letos napovedal 3,8-odstotno rast, za prihodnje leto pa 2,5-odstotno. Obe instituciji torej pričakujeta nadaljevanje rasti, razlikujeta pa se pri oceni njene hitrosti.

Umar letošnji pospešek med drugim povezuje z močnim okrevanjem izvoza, ki ga dodatno podpira zagon novih industrijskih zmogljivosti v farmaciji. Njegova jesenska napoved govori o širše osnovani krepitvi gospodarske aktivnosti, ki presega pomladanska pričakovanja.

Za Slovenijo je to pomembno: več proizvodnje in uspešnejši nastop na tujih trgih lahko ustvarita prostor za nova delovna mesta, naložbe in rast dohodkov. Za gospodarsko politiko pa boljši obeti pomenijo ugodnejše izhodišče za ukrepe, ki podjetjem omogočajo razvoj in povečujejo privlačnost Slovenije za vlagatelje.

Boljše razmere v Nemčiji so spodbudne za izvoznike

Pomemben del slovenskih gospodarskih možnosti ostaja povezan z razmerami v evropskih trgovinskih partnericah, predvsem Nemčiji. Tudi od tam prihajajo spodbudnejše novice.

Nemška vlada je oktobra napoved letošnje gospodarske rasti zvišala na 1,3 odstotka, za leto 2027 pa pričakuje 1,1-odstotno rast. Gre za napoved nemške vlade, ki kaže izboljšanje obetov največjega evropskega gospodarstva.

Za slovenska podjetja, vključena v nemške dobavne verige, bi močnejša gospodarska aktivnost lahko pomenila več naročil. Vendar se izboljšanje skupne rasti ne prenese samodejno na vse panoge. Podjetja bodo še naprej odvisna od konkurenčnosti svojih izdelkov, stroškov poslovanja in sposobnosti prilagajanja kupcem.

Višja rast še ne pomeni konca draginje

Ob ugodnejši napovedi BDP je IMF zvišal tudi pričakovano inflacijo. Za letos napoveduje 3,5-odstotno povprečno rast cen, medtem ko je aprila pričakoval 2,9 odstotka. Za prihodnje leto je oceno zvišal z 2,1 na 2,5 odstotka. Po poročanju STA so višja pričakovanja povezana tudi s podražitvami energentov zaradi vojne na Bližnjem vzhodu.

Gospodarska rast in življenjski standard sta povezana, vendar višji BDP sam po sebi še ne zagotavlja večje kupne moči vsake družine. Za gospodinjstva bo odločilno, ali bodo njihovi prihodki rasli hitreje od stroškov hrane, energije, stanovanja in drugih nujnih izdatkov.

Tudi pričakovano umirjanje inflacije prihodnje leto pomeni predvsem počasnejše podražitve. Ne pomeni, da se bodo cene vrnile na prejšnjo raven. Zato ostajajo ukrepi za povečanje razpoložljivega dohodka in učinkovito pomoč najbolj obremenjenim gospodinjstvom pomemben del gospodarske politike.

Kaj kaže primerjava napovedi

Nespremenjena letošnja napoved brezposelnosti kaže, da IMF ob močnejši rasti ne pričakuje bistvenega premika tega kazalnika. Napovedane letne stopnje anketne brezposelnosti sicer ne gre neposredno primerjati s številom registriranih brezposelnih ali s posameznimi mesečnimi podatki, saj gre za različne načine merjenja.

Priložnost za utrditev gospodarskih temeljev

Boljša napoved je ugodna novica tudi za javne finance. Močnejša gospodarska aktivnost praviloma podpira davčne prihodke in lahko olajša doseganje proračunskih ciljev. Vendar napoved ostaja ocena prihodnjega razvoja, zato je smiselno ohraniti previdnost pri načrtovanju trajnih izdatkov.

Razlika med napovedma IMF in Umarja je pri tem pomembna. Za letos znaša 0,6 odstotne točke, kar opozarja, da institucije različno ocenjujejo moč gospodarskega zagona. Vlada ima ob izboljšanih obetih več prostora za razvojne odločitve, hkrati pa razlog, da proračunsko načrtovanje pripravi tudi na morebitno počasnejšo rast.

Osrednje sporočilo jesenske napovedi je za Slovenijo spodbudno: gospodarstvo ima več zagona, kot je kazalo spomladi. Naslednji korak bo ta zagon utrditi s produktivnimi naložbami, predvidljivim poslovnim okoljem in pogoji, v katerih bodo podjetja lahko ustvarjala večjo dodano vrednost. Uspeh okrevanja bodo ljudje najjasneje občutili takrat, ko se bo pokazal tudi v njihovi kupni moči.