Napadi, poboji in izseljevanje: Evropski parlament o krutih usodah kristjanov v Etiopiji in Iraku

V Etiopiji in Iraku živijo nekatere najstarejše krščanske skupnosti na svetu, ki pa so deležne hudega preganjanja. »Njihovo trpljenje in tragične usode ne morejo ostati spregledane. Oblasti v teh državah morajo storiti vse, da se to ustavi,« je v razpravi v Evropskem parlamentu v Strasbourgu poudaril evropski poslanec iz vrst NSi/EPP Matej Tonin.

Tonin nadaljuje prizadevanja za zaščito preganjanih kristjanov po svetu, pri čemer je prvi korak krepitev zavedanja evropske in slovenske javnosti o tem, so sporočili iz pisarne evropskega poslanca. Tako je aktivno sodeloval tudi v dveh razpravah, ki jih je na to temo v minulih dneh pripravil Evropski parlament.

Eskalacija napetosti v Etiopiji

V Etiopiji, ki velja za zelo raznoliko državo, že stoletja sobivajo mnoge etnične, jezikovne in verske skupine. Najbolj razširjena religija je krščanstvo, veliko je tudi privržencev islama, manjši odstotek pa je pripadnikov tradicionalnih religij.

Na konferenci o razmerah v državi, ki je potekala pod naslovom »Amhara: kruta realnost vojne, etničnega nasilja in preganjanja kristjanov v Etiopiji« so opozorili, da so v preteklih letih zaradi vzpona ekstremističnih ideologij in oboroženih skupin številne skupnosti, zlasti tiste s krščansko večino, postale tarče mnogih napadov, množičnih pobojev in preselitev. Samo 30. maja letos je bilo več deset kristjanov ubitih v napadu ekstremistov na cerkev v kraju Arsi Zone v regiji Oromia.

Številne etične skupine v Etiopiji, kot je denimo Amhara, so to nasilje obsodile, pri čemer so opozorile, da storilci teh zločinov pogosto ostajajo nekaznovani in za nasilje ne nosijo nobene odgovornosti. »Etiopska vlada mora storiti vse, kar je v njeni moči, da zaščiti ranljive skupnosti, obsodi krvave napade in storilce privede pred roko pravice,« je v razpravi dejal Tonin.

V Iraku po četrt stoletja le še desetina nekdanje skupnosti

S podobnimi izzivi se soočajo tudi kristjani v Iraku, kjer ima krščanstvo 2000 let stare korenine. Še v začetku tisočletja je v tej državi živelo 1,5 milijona kristjanov. Po desetletjih preganjanj, terorizma in ekstremizma jih je danes le še 180.000. Te skupnosti pa po besedah Tonina »kljub izjemnim izzivom ostajajo zavezane stanovitnosti veri in upanju«.

Razmere so se sicer v zadnjih letih nekoliko izboljšale, še vedno pa se kristjani soočajo z zatiranjem, diskriminacijo in številnimi nevarnostmi. »Iraška vlada mora zagotoviti ničelno toleranco do diskriminatorne zakonske ureditve in zatiranja kristjanov. EU mora zahtevati konkretne premike – nihče ne sme biti žrtev strahu ali preganjanja v svoji domovini,« je pozval Tonin.

Na stotine milijonov preganjanih

Kristjani se sicer z nasiljem in napadi soočajo v številnih svetovnih državah. Kot poudarjajo v Toninovi pisarni, zaradi svoje veroizpovedi tako ali drugače preganjanih več kot 388.000 kristjanov. Pri tem pa poudarjajo, da je svoboda veroizpovedi temeljna človekova pravica, ki izhaja iz pogodb o Evropski uniji. »Evropa je poklicana k temu, da ščiti in uveljavlja človekove pravice pri svojem mednarodnem delovanju,« so še navedli.