Ustanovljen Strokovni svet za reformo vzgoje in izobraževanja

30. 9. 2026 ob 17:45
0 komentarjev

Slovenija

Minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević je imenoval Strokovni svet za reformo vzgoje in izobraževanja, ki bo sodeloval pri pripravi celovite prenove slovenskega šolskega sistema. Svet je imenovan za tri leta, koordinirala pa ga bo državna sekretarka Mojca Škrinjar. »Reforme šolskega sistema ne želimo pripravljati za zaprtimi vrati. Pri njenem oblikovanju želimo povezati različne strokovne poglede, predvsem pa slišati ravnatelje, učitelje in druge, ki vsak dan delajo v šolskem prostoru. Pomembni so tudi pogledi lokalnih skupnosti in delodajalcev. Različne izkušnje želimo povezati s podatki in strokovnimi podlagami ter skupaj iskati rešitve, ki jih bo mogoče uresničiti v praksi,« je sporočil minister.

Naloga Strokovnega sveta za reformo vzgoje in izobraževanja bo oblikovanje strateških usmeritev in konkretnih predlogov ukrepov reforme, obravnaval bo strokovne podlage, podatke in analize ter ministru podajal mnenja in predloge. V njegovo delo bodo vključene tudi ugotovitve strokovnih posvetov o posameznih področjih reforme. Minister Borut Rončević je celovito reformo napovedal ob predstavitvi rezultatov raziskave PISA 2025, v kateri so slovenski petnajstletniki na vseh treh merjenih področjih – bralni, matematični in naravoslovni pismenosti – dosegli najslabše rezultate, odkar Slovenija sodeluje v raziskavi. Minister je takrat napovedal spremembe ciljev, vsebine, organizacije in institucionalne ureditve šolskega sistema, v središče reforme pa postavil znanje. Kot krovni cilj je ministrstvo navedlo načelo: »Šoli avtonomijo, učencu odgovornost, staršem zaupanje, birokraciji meje, znanju osrednje mesto.«

Prvi strokovni posvet bo naslovljen Znanje v središču šole. Obravnavali bodo učne načrte, obseg znanja in predmetnik, kritično razmišljanje, visoka merila in pošteno ocenjevanje ter digitalizacijo in umetno inteligenco v izobraževanju. Rončević je poudaril, da reforme ne želijo pripravljati za zaprtimi vrati. Po njegovih besedah želijo pri njenem oblikovanju povezati strokovna znanja z izkušnjami ravnateljev, učiteljev in drugih, ki delajo v šolskem prostoru, ter vključiti poglede lokalnih skupnosti in delodajalcev.

V strokovnem svetu so med drugim profesorji in raziskovalci Andrej Flogie, Jonatan Vinkler, Urška Perenič, Janez Juhant, Sebastjan Kristovič in Igor Pesek, več ravnateljev in učiteljev, pa tudi predstavniki gospodarstva in lokalnih skupnosti. Člani so med drugim generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal, predsednik OZS Blaž Cvar, predsednik KGZS Jože Podgoršek in novomeški župan Gregor Macedoni. V svetu sta še poslanca narodnih skupnosti Felice Žiža in Ferenc Horváth, vršilec dolžnosti generalnega direktorja direktorata za demografijo Aleš Primc ter zgodovinar in novinar Jože Možina. Celoten seznam je dostopen tukaj.

Minister je že ob napovedi reforme med predvidenimi spremembami omenjal prenovo učnih načrtov in standardov znanja, spremembe ocenjevanja, nacionalnega preverjanja znanja in mature, več avtonomije šol in učiteljev, zmanjševanje administrativnih obremenitev ter spremembe poklicnega in strokovnega izobraževanja. Napovedal je tudi ustanovitev učiteljske zbornice ter združitev več javnih zavodov s področja izobraževanja v eno nacionalno institucijo. Ministrstvo je v zadnjih tednih napovedovalo, da bo priprava konkretnih rešitev potekala skozi strokovni svet in vrsto strokovnih razprav. Poleg ustanovitev strateškega sveta so že 22. septembra napovedovali tudi deset strokovnih razprav v naslednjih treh mesecih.

Rončević je 8. septembra ob slabih rezultatih PISA 2025 napovedal celovito reformo šolstva, v naslednjih dveh tednih pa so sledili odzivi ravnateljev, sindikatov in opozicije ter ministrova pojasnila, da gre za izhodišča in ne že dokončne rešitve; 22. septembra je napovedal ustanovitev strokovnega oziroma takrat še imenovanega strateškega sveta ter deset strokovnih razprav. Dan pozneje je ministrstvo objavilo rezultate naročene raziskave Parsifala, po kateri prehod na osemletno osnovno šolo podpira 45,9 odstotka vprašanih, nasprotuje pa mu 28,8 odstotka. Med starši je bila podpora 51,1-odstotna, med zaposlenimi v vzgoji in izobraževanju pa 39-odstotna, ob 36 odstotkih nasprotnikov. Vlada je 24. septembra sprejela še prvi zakonodajni korak reforme – novelo ZOFVI, s katero želi spremeniti sestavo svetov javnih vrtcev in šol ter povečati vpliv ustanoviteljev in staršev pri njihovem upravljanju.