Bodo sprejeli zakon o odpravi škodljivih zakonov Golobove vlade?

»Ko greš gasit nek požar, moraš prej preveriti, ali imaš za to gašenje ustrezno opremo,« je Janez Janša komentiral po tem, ko je DZ v sredo potrdil spremembe zakona o vladi. Predsednik SDS vztraja pri tem, da šibke vlade ne namerava sestavljati – je pa izpostavil tudi druge nivoje sodelovanja. »Če bo nastala koalicija, ki bo imela dovolj glasov, da izvoli predsednika vlade in vlado, bo to večinska koalicija. Kar se tiče zakonodajnih projektov, pa bomo skušali iti širše,« je dejal. Po njegovih besedah bi bil potreben omnibus zakon, s katerim bi se odpravilo veliko škodljivih stvari, ki jih je Golobova vlada naredila v tem mandatu.

Državni zbor je v sredo z 49 glasovi za in 4 proti potrdil spremembe zakona o vladi. Predsednik stranke SDS Janez Janša bo tako te dni NSi, Demokratom in Resnici poslal izhodišča koalicijske pogodbe. Kot smo že pisali, je predsednik stranke Resnica Zoran Stevanović povedal, da bo sicer z veseljem prebral izhodišča, vendar pa se koaliciji Janeza Janše ne bo pridružil, niti ne namerava podpisati sporazuma o sodelovanju. Janši se tako obeta manjšinjska vlada, za katero pa je še pred volitvami rekel, da je ne namerava sestavljati. To je ponovil tudi včeraj na Planet TV, dodal je, da se bo v oblikovanje vlade spustil le, če bodo v stranki SDS ugotovili, da imajo ustrezno opremo za gašenje požara. »Ko greš gasit nek požar, moraš prej preveriti, ali imaš za to gašenje ustrezno opremo,« je pojasnil.

Pot hitrega razvoja: davčno sidro in kombiniran volilni sistem

Kar se tiče koalicijskih razmer in sodelovanja je Janša povedal, da imajo iz prejšnjih mandatov izkušnje z različnimi nivoji sodelovanja, poleg vladnih koalicij so imeli dvakrat partnerstvo za razvoj. Spomnil je na čas, ko je Borut Pahor vodil stranko SD - takrat so pogodbo o sodelovanju podpisali z opozicijo in uskladili praktično vse sistemske zakone. Takrat je obstajala vladna koalicija z zadostno večino za normalno delovanje, v DZ pa so šli širše. Tokrat bodo ubrali enako pot, če bodo prišli do te točke - zaenkrat še niso tam. »Če bo nastala koalicija, ki bo imela dovolj glasov, da izvoli predsednika vlade in vlado, bo to večinska koalicija. Kar se tiče zakonodajnih projektov, pa bomo skušali iti širše,« je dejal Janša, ki ima v interesu, da se naredi spremembe v smeri decentralizacije države ter da se skuša v ustavo spraviti davčno sidro, kar bi stabiliziralo slovensko ekonomsko in tudi politično okolje. Če bi šlo vse po načrtih, bi delali tudi v smeri kombiniranega volilnega sistema - to bi skupaj z davčnim sidrom Slovenijo pripeljalo na pot hitrega razvoja. Za hiter razvoj je namreč potrebna stabilnost - tako gospodarska kot tudi politična. Po besedah predsednika SDS morajo biti pred sestavljanjem vlade izpolnjeni določeni pogoji. Eden izmed njih je razvojni zakon, ki gre po njegovi oceni v pravo smer. »Z nekaj korekturami v drugem branju je to lahko zelo močna osnova, da lahko neka prihodnja vlada bolj normalno funkcionira,« je pojasnil.

Ni bilo nagajanje, ampak pomoč

V strankah koalicije Roberta Goloba v zadnjem času izpostavljajo, da oni ne bodo nagajali, tako kot so to počeli v stranki SDS - naj si sestavijo tako vlado, ki jo bodo potem tudi volili. Ko je Golob višal število ministrstev, so na desni strani želeli to preprečiti na več načinov. A po besedah Janše ne zaradi nagajanja. »Hoteli smo jim dopovedati da je tako vlado težko voditi, kar so potem tudi ugotovili. Ni bilo nagajanje, ampak pomoč,« je dejal in dodal, da vsako ministrtvo stane veliko, razen tisto brez listnice. Golob je namreč govoril, da več ministrstev ne bo nič več stalo. Kar se tiče ministrstva za digitalno preobrazbo - ki ga je vzpostavila prav Janševa vlada, zdaj pa bi ga ukinila - je predsednik SDS dejal, da so postavili neke temelje, zdaj pa mora vsak resor izvajati digitalizacijo na svojem področju. Glede združevanja ministrstev za delo in gospodarstvo je oceni, da je to najbolj logična stvar. »Brez dela ni gospodarstva, delo ni socialna kategorija, ampak ključen element produktivnosti,« je dejal in pojasnil, da se je to umetno ločevalo, ker levica sanja o tem, da (še vedno) zastopa delavce. Zavrnil je očitke, da z združitvijo socialni dialog več ne bo potekal. Vlada je enovit organ izvršilne oblasti in ne more biti razdeljena na delodajalce in delojemalce. »Za to imamo ekonomski svet, ki ima tripartitno sestavo,« je spomnil in povedal, da predstavnik vlade tja ne pride kot minister za gospodarstvo ali pa kot minister za delo. Vlada je tretja stran, ki posluša socialni dialog. 

Si lahko privoščimo luknjo, ki bi jo povzročil interventni zakon?

Na levi strani sicer podpirajo nekaj ukrepov interventnega zakona, ki ga je predlagal tretji blok. Vendar pa so do zakona tudi kritični, med drugim opozarjajo, da bi povzročil milijardno luknjo. Po nekaterih izračunih naj bi luknja znašala 500 milijonov. Si to - glede na obstoječo luknjo, ki ni majhna - sploh lahko privoščimo? »Še bi veljalo, da visoki davki pomenijo, da ni luknje v proračunu, je danes ne bi imeli,« je opozoril Janša in pripomnil, da je ta luknja zelo velika. Poleg tega imamo ob dajatvah, ki so se štiri leta povečevala, najnižjo gospodasko rast in v prvih mesecih letošnjega leta skoraj milijardno luknjo. Po njegovih besedah je najprej treba več ustvariti, potem pa se lahko tudi zniža davčno stopnjo. A do tega se ne da priti čez noč. »Tu je dilema in v drugem branju bodo verjetno potrebne neke korekture, grejo pa ukrepi v pravo smer,« je dejal Janša. Nas čaka nov zakon za uravnoteženje javnih financ (zloglasni Zujf)? Kot je pojasnil janša, je situacija sedaj drugačna - je pa podobno to, da smo tudi takrat imeli nesposobno levo vlado, ki je pustila veliko luknjo. Zunanjegospodarsko je Slovenija v bistveno boljšem položaju kot takrat, poleg tega nimamo bankrotiranih bank. Situacija danes ni rožnata, je pa smer razbremenjevanja plač in povečevanja konkurenčnosti edina smer, ki nas pelje naprej. 

Bodo tudi v novi koaliciji imeli zakon o odpravi škodljivih posledic zakonov Golove vlade?

»Potreben bi bil nek omnibus zakon, s katerim bi se odpravilo veliko škodljivih stvari, ki so jih naredili v tem mandatu,« je dejal Janša in napovedal, da bo del tega zagotovo prišlo na dnevni red parlamenta - če bo sestavljena koalicija. Poleg javnih financ je problematično področje tudi zdravstvo. Janša meni, da v DZ obstaja večinsko soglasje, da je treba začeti graditi sistem, kjer bo denar sledil pacientu in ne lobističnim povezavam ali institucijam javnega zdravstva, ki nikoli nimajo dovolj denarja, da bi racionalno poslovale. To bo že v izhodiščih. Nastala je ogromna škoda, ogromno ljudi je odšlo v tujino, kot je dejal Janša si ne dela iluzij, da se da vse to popraviti čez noč.

Ne zavajajte! Današnje srečanje voditeljev na Cipru je bilo neformalne narave. O prihodnjem večletnem finančnem okviru EU je potekala zgolj izmenjava mnenj, druga po vrsti, nobenih odločitev!

Slovenska stališča so znana in so bila na vrhu tudi slišana. Prava pogajanja se… https://t.co/ygFPp5gFHx

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) April 24, 2026

Evropski voditelji so se nedavno zbrali na vrhu v Cipru, Janša je bil kritičen do dejstva, da se ga Slovenija ni udeležila. Na omrežju X je zapisal, da je šlo za ključno pogajanje o naslednjem 7-letnem proračunu EU. Vladni profil se je na to odzval z obtožbo, da Janša zavaja. Šlo je za neformalno srečanje, prava pogajanja pa se po besedah Golobove vlade pričnejo šele jeseni. Kaj torej drži in kaj ne? Slovenija je bila do sedaj trikrat deležna sredstev iz evropskega proračuna, za vse tri se je pogajal prav Janša. »Če komu, je meni jasno kje se sprejemajo usmeritve in kje se sprejemajo dogovori,« je poudaril Janša in pojasnil, da to ni nikoli na formalni seji Evropskega sveta, kot so zapisali v vladni izjavi. To so vedno neformalni sestanki. Ta sestanek je bil pomemben, ker se je določila smer - za Slovenijo je bilo predlagano 13-odstotno zmanjšanje sredstev, s tem da se bo skupni kolač povečal. »Če kje, bi morali biti tam,« je bil jasen. Janša je dejal, da se tega, kar je bilo dogovorjeno na Cipru, ne da spreminjati - ta faza je sedaj zaključena, vse države so se strinjale - nas pa je zastopal francoski predsednik. Bo Janša po Golobovem zgledu čistil Golobiste oz. njegove kadre? »Naše stališče je drugačno. Naše stališče je, da kdor ni proti nam, je lahko z nami,« je pojasnil Janša in dodal, da je ob tem pomembna tudi sposobnost.