Edina možnost ministra Vrtovca: pravni carski rez, ki zahteva politični pogum

V javnost vse pogosteje curljajo podrobnosti in informacije o tem, kakšna kadrovska in birokratska drama se v resnici odvija za zaprtimi vrati Ministrstva za infrastrukturo in energetiko. Primer nekdanje državne sekretarke magistrice Tine Seršen, ki je po ugotovljenih nezakonitostih pri odločbah za kanal C0 nemoteno zasedla varno mesto vodje pravnega sektorja, dobiva nove razsežnosti. Vodstvo ministrstva pod taktirko Jerneja Vrtovca je očitno spoznalo, da je njena gola operativna izolacija na dolgi rok nevzdržna, a vsak poskus dejanskega ukrepanja razkrije izjemno nehvaležen položaj ministra. Najnovejše informacije, ki dosegajo javnost, pa razkrivajo bistvo problema: slovenska država zakonodajo, v katero je ujeta, sama dopušča in ohranja pri življenju, saj politični in birokratski eliti zagotavlja trajno varnost.

Informacije iz ozadja in curljanje podrobnosti o dogajanju na ministrstvu

Bojan Požar je na omrežju X včeraj zapisal: »Primer Tine Seršen, trenutna situacija: Seršenova včeraj zavrnila »sporazumni« podpis sklepa o premestitvi na manj pomembno delovno mesto znotraj ministrstva, češ, gre za politično maščevanje. Na dan (petek, 28. 8. 2026), ko naj bi ji vendarle vročili sklep o premestitvi, se ni pojavila na delovnem mestu in razglasila bolniški stalež.« Na podlagi zapisa smo preverili, kaj v tem primeru govori zakonodaja.

‼️ Primer Tine Seršen, trenutna situacija:
- Seršenova včeraj zavrnila “sporazumni” podpis sklepa o premestitvi na manj pomembno delovno mesto znotraj @mzie_rs, češ, gre za politično maščevanje
- Danes, ko naj bi ji vendarle vročili sklep o premestitvi, se ni pojavila na delovnem… https://t.co/VrEdTRyIM2 pic.twitter.com/GNymI3jn0m

— BojanPožar (@BojanPozar) August 28, 2026

Zatekanje v bolniški stalež in zavrnitev premestitve

Zgornji zapis, ki ga je na omrežju X objavil novinar Bojan Požar, predstavlja šolski primer ultimativnega birokratskega ščita v slovenski javni upravi. Pravno gledano se je na ministrstvu namreč odvil klasičen scenarij. Zakon o javnih uslužbencih v 149. členu predvideva premestitev uradnika s soglasjem, v 147. členu pa enostransko premestitev zaradi delovnih potreb.

Ministrstvo ji je očitno ponudilo mehak pristanek oziroma sporazumno premestitev na drugo, manj izpostavljeno delovno mesto, ki bi ji ohranilo visok plačni razred, a odvzelo vodstveni naziv. Zatekanje v bolniški stalež ob grožnji premestitve je najstarejši in najučinkovitejši birokratski manever v državi, ki postopke zamrzne, davkoplačevalce pa še naprej stane.

Zakon o javnih uslužbencih v 149. členu predvideva premestitev uradnika s soglasjem, v 147. členu pa enostransko premestitev zaradi delovnih potreb.

Ko je podpis sporazumne premestitve gladko zavrnila z očitkom o političnem maščevanju, je ministrstvu preostala samo še enostranska premestitev. A da bi se izognila vročitvi tega sklepa, ki pravno začne veljati šele z uspešno vročitvijo, se je Tina Seršen poslužila bolniškega staleža. Ta manever vročanje drastično oteži in zavleče, njen status pa do zaključka bolniške efektivno zamrzne. Dokler je v bolniškem staležu, je pred neposrednimi pravnimi pritiski varna, davkoplačevalci pa ji v tem času, prvih 30 dni neposredno iz proračuna ministrstva, redno financiramo visoko nadomestilo plače.

Dokler je v bolniškem staležu ji davkoplačevalci prvih 30 dni redno financiramo visoko nadomestilo plače.

Strukturna past zakonodaje: funkcionarka včeraj, uradnica danes

Javnost se ob takšnih manevrih upravičeno sprašuje, zakaj je minister ob dokazanih nezakonitostih pri njenem preteklem delu preprosto ne razreši ali izredno odpusti. Odgovor se skriva v temeljni doktrini slovenskega upravnega prava, ki strogo ločuje status političnega funkcionarja od statusa kariernega uradnika.

Ko je magistrica Seršen podpisovala sporne odločbe o kanalu C0, je bila državna sekretarka, torej politično imenovana funkcionarka. Z vrnitvijo na ministrstvo po prenehanju mandata pa je postala uradnica.

Delovnopravna zakonodaja pa predstavlja sistemski ščit: kršitev mora biti neposredno vezana na trenutno delovno razmerje. Nekdanje funkcionarke ni mogoče krivdno odpustiti za pretekle nezakonitosti.

Nekdanje funkcionarke ni mogoče krivdno odpustiti za pretekle nezakonitosti.

Reorganizacija kot priljubljen, a pravno tvegan obvod

Če krivdna odpoved ne zdrži, premestitev pa trenutno uspešno blokira bolniška odsotnost, kakšne možnosti ministru sploh še preostanejo?

V slovenski birokratski praksi se nezaželene kadre najpogosteje odstrani s pomočjo tihe reorganizacije organa. Minister bi lahko sprejel nov Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji ter na papirju preprosto ukinil celoten Sektor za pravne in mednarodne energetske zadeve.

Če bi se na sodišču izkazalo, da je bila ukinitev sektorja fiktivna, bi ministrstvo uradnici moralo izplačati vse zaostale plače in jo vrniti na položaj.

Vendar je ta manever pravno izjemno tvegan. Če bi uradnica vložila tožbo na Delovno in socialno sodišče in bi njeni odvetniki dokazali, da je bila reorganizacija izvedena izključno z namenom njene odstranitve, bi sodišče odpoved gladko razveljavilo. Minister Vrtovec po tej poti očitno ne želi tvegati javne blamaže ter visokih finančnih posledic za državo.

Če bi se na sodišču izkazalo, da je bila ukinitev sektorja fiktivna, bi ministrstvo uradnici moralo izplačati vse zaostale plače in jo vrniti na položaj.

Postopek ugotavljanja nesposobnosti in začarani krog dokazovanja

Naslednja zakonska možnost je redna odpoved zaradi nesposobnosti. Ta postopek se sproži, če uradnik svojega dela ne opravlja strokovno in kakovostno. Minister bi moral uradno zagnati postopek ocenjevanja delovne uspešnosti in dokazati, da danes, kot vodja pravnega sektorja, svoje delo opravlja slabo. Tukaj pa ministrstvo trči ob absurd, ki si ga je ustvarilo samo. Kot so nam uradno sporočili, so uslužbenko operativno povsem izolirali in ji preventivno odvzeli realno odločevalsko moč.

Dokazovanje strokovne nesposobnosti uradnika, ki so mu nadrejeni predhodno odvzeli vse ključne delovne naloge, pa je na delovnem sodišču vnaprej izgubljena bitka. Ker trenutno nima pomembnih strateških nalog, pri njih preprosto ne more delati napak, posledično pa ji je nesposobnost pravno povsem nemogoče dokazati.

Ker trenutno nima pomembnih strateških nalog, pri njih preprosto ne more delati napak.

Kazenska obsodba kot edini absolutni sprožilec

Zadnja in pravno najbolj čista pot za njeno razrešitev je prenehanje delovnega razmerja po samem zakonu. V skladu s 137. členom Zakona o javnih uslužbencih uradniku zaposlitev avtomatično preneha, če je pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev.

Čeprav je civilna iniciativa vložila kazensko naznanitev, mora sodišče izdati pravnomočno obsodilno sodbo, preden bi ministrstvo sploh lahko ukrepalo. Glede na znano dinamiko slovenskih sodišč lahko takšen proces traja več let. Ves ta čas pa bo uradnica ob veljavni domnevi nedolžnosti in ob spretnih birokratsko-zdravstvenih manevrih povsem zakonito obdržala svojo zaposlitev.

Pot do razrešitve obstaja, a zahteva carski rez na ministrstvu

Kljub navidezni brezizhodnosti in močnemu ščitu delovnopravne zakonodaje pa minister Jernej Vrtovec v resnici ni popolnoma nemočen. Zakonodaja mu omogoča jasno pot do njene zakonite razrešitve in prekinitve delovnega razmerja, vendar za to ne zadostujejo mehki birokratski manevri. Potreben je radikalen poseg – politični in pravni carski rez znotraj samega ministrstva.

1. Radikalna in strokovno utemeljena reorganizacija organa

Prvi in najučinkovitejši ukrep je resnična, globoka in strokovno utemeljena reorganizacija organa. Kot smo pojasnili, delovna sodišča kozmetične ukinitve delovnih mest, narejene izključno za odstranitev posameznika, hitro prepoznajo in razveljavijo. Če pa želi minister sporno uslužbenko zakonito odpustiti, mora zarezati v samo drobovje organa. Sprejeti nov akt o sistemizaciji, s katerim Sektor za pravne in mednarodne energetske zadeve dejansko in argumentirano izbriše iz strukture ministrstva.

Sprejeti mora povsem nov akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. Naloge tega ukinjenega sektorja bi moral razpršiti med druge oddelke ali jih strateško pripojiti večjim direktoratom, s čimer bi sodišču neizpodbitno dokazal, da ministrstvo za svoje optimalno delovanje te specifične vodstvene funkcije preprosto ne potrebuje več.

Sprejeti mora povsem nov akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest.

Ko je njeno delovno mesto na ta način zakonito in trajno ukinjeno, ji v skladu s 156. členom Zakona o javnih uslužbencih ministrstvo ponudi drugo ustrezno delovno mesto. Če tega preprosto ni na voljo, ji ministrstvo lahko vroči redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Za takšen korak minister potrebuje predvsem politično odločnost in vrhunsko pravno ekipo, ki bo reorganizacijo na sodišču ubranila kot strukturno nujnost države.

2. Izredni zdravstveni nadzor nad morebitno zlorabo bolniškega staleža

Drugi, takojšen ukrep, pa se ponuja prav ob njenem najnovejšem manevru, torej zatekanju v bolniški stalež ob poskusu vročitve sklepa o premestitvi. Ministrstvo lahko in bi po logiki skrbnega gospodarja moralo nemudoma zahtevati izredni in strogi nadzor nad njeno bolniško odsotnostjo s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in imenovanih zdravnikov.

Zloraba bolniškega staleža oziroma simuliranje bolezni za izogibanje vročitvi uradnega sklepa sodi med hujše kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, kar omogoča takojšnjo izredno odpoved.

Če bi uradni nadzor pokazal, da je bolniški stalež neupravičen in gre za zlorabo z namenom izogibanja vročitvi sklepa, to avtomatično predstavlja novo, aktualno kršitev delovne obveznosti. V tem primeru nekdanje funkcionarke ne bi odpustili zaradi starih grehov pri kanalu C0, temveč bi ji ministrstvo lahko takoj in povsem zakonito izredno odpovedalo pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ker grobo krši pravila pri trenutni zaposlitvi.

Zloraba bolniškega staleža oziroma simuliranje bolezni za izogibanje vročitvi uradnega sklepa sodi med hujše kršitve obveznosti iz delovnega razmerja.

Zavestno ohranjanje zakonodaje in neprebojni jopič slovenske birokracije

Najnovejše dogajanje in zatekanje v bolniški stalež kažeta na popolno sistemsko nemoč vodstev ministrstev ob soočenju s kompromitiranimi, a zakonsko izjemno močno zaščitenimi kadri. Minister Jernej Vrtovec ima ob soočenju z delovnopravno zakonodajo pravno povsem zvezane roke.

Vendar je zmotno trditi, da je država zgolj ujetnica teh pravil. Zakonodajo, ki naj bi javno upravo v osnovi varovala pred neupravičenimi političnimi čistkami, vsakokratna vladajoča politika zavestno ohranja nespremenjeno. Ta zakonodajni »neprebojni« ščit namreč vsem političnim opcijam po izteku mandatov zagotavlja varen birokratski pristanek in onemogoča sankcioniranje dokazane nestrokovnosti.

Država tako sama vzdržuje in dovoljuje ta sistemski absurd, davkoplačevalci pa smo tisti, ki ga, vključno z visokimi bolniškimi nadomestili, vsak mesec državljani redno plačujemo.