Po smrtih na križarki opozorilo stroke: mutirani hantavirus zahteva pozornost, ne panike

Hantavirus v slovenskem prostoru ni nekaj novega. Novo pa je, da je virus mutiral in se po novem prenaša s človeka na človeka. »Čakamo, kaj se bo zgodilo. Ni to takoj smrtna bolezen, ni pa tudi čisto nenevarna,« je za Domovino pojasnil infektolog v celjski splošni bolnišnici Federico Potočnik. Kot dodajajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), hudo obliko okužbe predstavljajo le določene vrste hantavirusa, kot je andski virus, ki pa ga v Sloveniji (še) niso zabeležili. Prav tako virus ni tako kužen, kot je bil denimo koronavirus. »To ni nek novi covid,« pojasnjuje infektolog Potočnik.

Evropski center za preprečevanje in nadzor bolezni je pred dnevi razkril, da so 6. maja v skupini okužb, povezanih s hantavirusom, na križarski ladji Hondius, ki je z okoli 150 potniki in člani posadke plula iz Argentine proti Zelenortskim otokom, v sedmih primerih zaznali simptome vročine, respiratorne in prebavne simptome. Vsaj pri štirih so se ti razvili v pljučnico, akutno dihalno stisko in šok. Od sedmih primerov okužbe so zabeležili tri smrti.

37 vrst hantavirusov

Pri obolelih na križarki so potrdili hantavirusni pljučni sindrom (HPS), ki ga povzročajo določene vrste hantavirusov, med njimi tudi andski virus (ANDV). Ta oblika bolezni se začne z gripi podobnimi simptomi, kot so vročina, mrzlica, glavobol in slabo počutje, pojavijo pa se lahko tudi prebavne težave. Bolezen lahko nato napreduje v hudo prizadetost pljuč in srca, z nabiranjem tekočine v pljučih, dihalno stisko, srčnim popuščanjem in kardiogenim šokom. Smrtnost pri tej obliki okužbe je visoka in lahko dosega med 30 in 60 odstotkov, navajajo na NIJZ.

Rod hantavirusov po podatkih NIJZ vsebuje kar 37 vrst, andske vrste pa pri nas še nismo zabeležili, pač pa kroži v Južni Ameriki, zlasti v Argentini in Čilu. In prav iz Argentine je krenila ladja, na kateri je prišlo do okužb.

Dosedanje epidemiološke raziskave so sicer pokazale, da je bil za prenos hantavirusa ANDV potreben tesen in dolgotrajen stik z bolnikom v zgodnji fazi bolezni, predvsem znotraj gospodinjstev oziroma družin. Običajni, kratkotrajni stiki v dosedanjih primerih niso predstavljali tveganja. Prav tako ni dokazov, da bi se andski virus prenašal po zraku.

Vrsta hantavirusa povzroča mišjo mrzlico

Hantavirus je poznan tudi pri nas, a doslej še nismo zabeležili andskega virusa. Pojavljata se zlasti virusa Puumala in Dobrava, ki povzročata hemoragično mrzlico z renalnim sindromom (HMRS) oziroma mišjo mrzlico. Potek bolezni je pri teh okužbah drugačen, saj gre predvsem za prizadetost ledvic, kot pri pljučnem sindromu. Tudi smrtnost je pri mišji mrzlici bistveno nižja – okoli enoodstotna.

Po podatkih NIJZ je bilo v letih 2025 in 2026 v Sloveniji prijavljenih po šest primerov mišje mrzlice, večjih izbruhov pa niso zabeležili. Je pa lahko v letih, ko pride do namnožitve glodavcev, število primerov tudi bistveno višje.

Res pa je, da se je doslej virus na človeka praviloma prenašal z glodavcev oziroma njihovih iztrebkov, ko je nekdo vdihnil aerosole, ki nastanejo iz izločkov okuženih glodavcev. To se denimo lahko zgodi pri delu v kleti, spravilu lesa ali pospravljanju v starejšem kozolcu. Šlo je za redke primere, v katerih pa okuženi praviloma niso mogli dobiti virusa od drugega človeka, je pojasnil Potočnik.

Tveganje po oceni NIJZ majhno

Na nacionalnem inštitutu na podlagi dosedanjih informacij sicer ocenjujejo, da je javnozdravstveno tveganje za Slovenijo zelo majhno oziroma zanemarljivo. »Zato, ker je to daleč,« je pojasnil Potočnik. Ni sicer izključeno, da bi se pojavil tudi pri nas. »Ni pa to nek nov covid,« pravi infektolog.

Resda je v primeru izbruha virusa na križarki Hondius prišlo do smrtnih žrtev, po oceni infektologa Potočnika hantavirus v tem pogledu ni nevarnejši od gripe. Pravzaprav je gripa nevarnejša, je pojasnil. Četudi se bolezen prenaša s človeka na človeka, gre še vedno namreč za isto bolezen, le virus je mutiral, saj poskuša preživeti.

Poskrbimo za higieno in ustrezno zaščito

Prav velike nevarnosti oziroma virusa, primerljivega s covidom, torej po oceni stroke za zdaj ni na vidiku. Je pa za preprečevanje širjenja pomembna splošna in osebna higiena ter higiena okolja in prostorov. Ker se hantavirus, ki povzroča mišjo mrzlico, prenaša z vdihavanjem izločkov glodavcev, pa je pomembno tudi zatiranje glodavcev oziroma deratizacija.

Po vsakem opravilu, pri katerem pridemo v stik z zemljo ali prahom, zlasti v naravi, je pomembno tudi umivanje rok. Pred čiščenjem prostorov, ki so bili dlje časa zaprti, zlasti če v njih opazimo sledi glodavcev, pa prostor najprej dobro prezračimo. Izogibati se je treba intenzivnemu prašenju, v nasprotnem primeru se lahko zaščitimo tudi z masko, svetujejo na NIJZ.