Občutno višja inflacija v aprilu – dosegla 3,4 %

Aprilski podatki kažejo na opazen pospešek rasti cen življenjskih potrebščin v Sloveniji. Letna inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom (HICP), je dosegla 3,4 %, kar je precej več kot pred letom dni (2,3 %) in največ po marcu 2024. Na mesečni ravni so se cene zvišale za 1,8 %.

Storitve prehitevajo blago

Cene storitev so bile v povprečju višje za 3,8 %, kar pomeni, da se dražijo predvsem dejavnosti, vezanih na delo (npr. frizerske storitve, popravila, gostinstvo). Blago se je podražilo za 3,2 %, pri čemer je izstopala rast cen blaga dnevne porabe (+5,5 %), kamor sodijo osnovni izdelki, kot so hrana, pijača in higienski izdelki.

Na drugi strani so se cene poltrajnega blaga (npr. oblačila, obutev) znižale za 1,9 %, prav tako pa tudi trajnega blaga (npr. gospodinjski aparati, elektronika) za 0,5 %, kar kaže na nekoliko manjši pritisk na večje nakupe.

Po nacionalnem indeksu cen življenjskih potrebščin je inflacija aprila znašala 3,1 %, kar pomeni nadaljnjo rast v primerjavi z marcem (2,5 %) in februarjem (2,9 %).

Stanovanjski stroški ključni dejavnik inflacije

Največji vpliv na letno inflacijo so imele naslednje skupine:

• Stanovanja, voda, elektrika, plin in druga goriva (+9,7 %): Gre za stroške bivanja, kot so najemnine, ogrevanje in elektrika. Zaradi rasti cen energentov imajo ti izdatki največji vpliv na skupno inflacijo (prispevek 1,2 odstotne točke).
• Prevoz (+4,6 %): Sem sodijo stroški goriv, vzdrževanja vozil in javnega prevoza. Rast cen goriv neposredno zvišuje stroške mobilnosti (prispevek 0,7 odstotne točke).
• Zdravstvo (+5,3 %): Podražitve vključujejo zdravstvene storitve, zdravila in doplačila, kar vpliva predvsem na gospodinjstva z več zdravstvenimi potrebami (prispevek 0,3 odstotne točke).
• Alkoholne pijače in tobak (+4,3 %): Višje cene so pogosto posledica davčnih politik in trošarin (prispevek 0,2 odstotne točke).
• Restavracije in nastanitvene storitve (+2,6 %): Podražitve v gostinstvu so povezane z višjimi stroški dela in surovin (prispevek 0,2 odstotne točke).
• Hrana in brezalkoholne pijače (+1 %): Čeprav je rast zmernejša, ima velik vpliv, ker gre za osnovne življenjske potrebščine (prispevek 0,2 odstotne točke).

Na drugi strani so inflacijo ublažile:

• Oblačila in obutev (-2,9 %): Pocenitve, pogosto povezane s sezonskimi razprodajami in konkurenco na trgu, so inflacijo znižale za 0,2 odstotne točke.

Mesečni skok zaradi goriv in turizma

V primerjavi z marcem so se cene zvišale za 1,9 %, pri čemer sta izstopala dva dejavnika:

• Goriva in maziva za osebna vozila (+18,6 %): Gre za močan skok cen energentov, ki neposredno vpliva na vsakodnevne stroške prebivalcev (prispevek 0,8 odstotne točke).
• Počitniški paketi (+15,7 %): Podražitve so povezane z začetkom turistične sezone in večjim povpraševanjem po potovanjih (prispevek 0,5 odstotne točke).

Inflacijo so delno ublažili:

• Zavarovanja, povezana s prevozom (-14,2 %): Nižje premije so zmanjšale skupno rast cen (učinek -0,2 odstotne točke).
• Avtomobilski deli in dodatki ter sladkarije (-): Pocenitve teh izdelkov so imele manjši, a vseeno opazen vpliv (vsak po -0,1 odstotne točke).

Pogled naprej: vpliv nafte in odločitev ECB

V prihodnjih dneh se pričakuje tudi objava inflacije v evrskem območju. Zaradi visokih cen nafte, povezanih z geopolitičnimi napetostmi na Bližnjem vzhodu, analitiki pričakujejo nadaljnje inflacijske pritiske.

Kljub temu naj Evropska centralna banka za zdaj ne bi spreminjala ključne obrestne mere, saj ostaja previdna glede nadaljnjega razvoja cen.

Aprilski podatki kažejo, da inflacija ostaja pomemben ekonomski dejavnik, pri čemer največji pritisk prihaja iz stroškov bivanja in energentov, medtem ko posamezne skupine izdelkov še vedno pomagajo blažiti skupno rast cen.