Bruselj podprl slovensko prošnjo za občutno nižje trošarine na goriva

Evropska komisija je po posredovanem poročilu podprla slovensko prošnjo za šestmesečno znižanje trošarin na bencin in dizel pod evropsko najnižjo dovoljeno raven. Predlog odpira prostor za razbremenitev voznikov in gospodarstva, vendar mora izjemo soglasno potrditi še Svet EU. Pri 50 litrih bencina bi samo razlika v trošarini znašala skoraj deset evrov, pri dizlu dobrih pet evrov.

Slovenija je z iskanjem evropske izjeme naredila korak k dodatnemu blaženju draginje. Davčni del cene goriva je eno od področij, na katerem lahko država neposredno ukrepa, medtem ko na svetovne cene nafte in razmere v rafinerijah nima odločilnega vpliva. Podpora Komisije je pomembna za nadaljevanje postopka, sama po sebi pa še ne pomeni, da so nižje trošarine že začele veljati.

Koliko bi se lahko znižala obremenitev?

Po podatkih iz posredovanega poročila o predlogu Komisije bi se trošarina na bencin lahko znižala z okoli 41,76 na 21,95 centa na liter. Pri dizlu bi se znižala s 33 na 22,5 centa na liter. Razlika bi znašala 19,81 centa pri bencinu in 10,5 centa pri dizlu.

Izračun na podlagi posredovanih zneskov. Morebitni učinek DDV ni vključen.

Gre za izračun davčne razlike, ne za napoved končne cene na bencinskem servisu. Ta je odvisna tudi od nabavne cene goriva, drugih dajatev in trgovske marže. Če bi se gorivo na mednarodnih trgih hkrati podražilo, bi lahko rast del davčne razbremenitve izničila.

Če bi drugi deli cene ostali nespremenjeni in bi se nižja trošarina v celoti prenesla na kupca, bi bil prihranek viden ob vsakem točenju. Za gospodinjstva, ki avtomobil vsak dan potrebujejo za prihod na delo, bi to pomenilo zmanjšanje enega od rednih mesečnih izdatkov.

Vlada je dodatni manevrski prostor iskala že julija

Vlada je vlogo za evropsko izjemo potrdila 30. julija. Ministrstvo za finance je tedaj pojasnilo, da izredne in vztrajno visoke cene energentov zaradi stopnjevanja konflikta na Bližnjem vzhodu pomembno bremenijo gospodinjstva in gospodarstvo. Slovenija je trošarine že zniževala ter uporabljala regulacijo cen in omejevanje marž, vendar se cenovni pritisk ni ustavil.

Prošnja Bruslju je bila nadaljevanje domačih ukrepov.

Po julijskih podatkih ministrstva se je regulirana cena bencina med 24. februarjem in 21. julijem zvišala z 1,436 na 1,649 evra za liter, cena dizla pa z 1,465 na 1,855 evra. Bencin je bil tako dražji za 14,8 odstotka, dizel za 26,6 odstotka. Ti podatki opisujejo rast do julija in niso današnje cene goriv.

Prošnja Bruslju je bila nadaljevanje domačih ukrepov. Ko se država približa evropskim spodnjim mejam obdavčitve, dodatna razbremenitev zahteva evropski postopek. Vlada je s prošnjo iskala možnost, da bi pri blaženju cenovnega šoka uporabila tudi ta instrument.

Zelena luč Komisije še ni končna odločitev

Pravno podlago za izjemo predstavlja 19. člen evropske direktive o obdavčitvi energentov in električne energije. Kot je ob vložitvi prošnje pojasnilo ministrstvo, Komisija vlogo preuči in lahko Svetu EU predlaga odobritev posebne davčne obravnave.

Za slovensko izjemo je po posredovanem poročilu potrebna soglasna odločitev držav članic. Predvideno trajanje ukrepa je šest mesecev. Za voznike bo zato ključno, kdaj bo evropski postopek končan in kako bo država možnost znižanja dejansko uporabila.

Evropska odobritev bi Sloveniji omogočila dodatno znižanje obremenitve; dejanski učinek pa bo odvisen od domače izvedbe in gibanja drugih sestavin cene.

Dokler ti koraki niso izvedeni, bi bilo prezgodaj obljubljati datum ali natančno višino pocenitve na črpalkah. Evropska odobritev bi Sloveniji omogočila dodatno znižanje obremenitve; dejanski učinek pa bo odvisen od domače izvedbe in gibanja drugih sestavin cene.

Pomoč družinam in podjetjem ima tudi proračunsko ceno

Nižja obremenitev goriva bi bila dobrodošla za ljudi, ki so pri vsakodnevnih opravkih odvisni od avtomobila, in podjetja, pri katerih prevoz predstavlja pomemben strošek. Ob enaki porabi in nespremenjenih drugih delih cene bi jim ostalo več denarja za druge izdatke. Ukrep bi koristil vsem kupcem teh goriv, zato ni omejen na socialno najbolj ogrožene.

Banka Slovenije v septembrskem pregledu makroekonomskih gibanj ugotavlja, da so letošnji slovenski ukrepi ob energetskem šoku večinoma temeljili na zniževanju dajatev na goriva. Opozarja, da gre za splošno pomoč, ki ni posebej usmerjena v najranljivejša gospodinjstva ali energetsko intenzivna podjetja. Strošek do konca avgusta sprejetih ukrepov ocenjuje na približno 0,3 odstotka BDP. To ni ocena stroška nove šestmesečne izjeme.

Razbremenitev ima tudi drugo stran: manj davčnih prihodkov in šibkejšo cenovno spodbudo za varčevanje z energijo. Banka Slovenije znižanje okolijskih davkov ocenjuje kot učinkovit kratkoročni odziv na energetski šok, hkrati pa opozarja na posledice za dolgoročne okolijske cilje. Podobno opozorilo Komisije navaja tudi posredovano poročilo.

Razbremenitev ima tudi drugo stran: manj davčnih prihodkov in šibkejšo cenovno spodbudo za varčevanje z energijo.

Pri presoji ukrepa bo zato treba upoštevati tako pomoč kupcem goriva kot izgubo proračunskih prihodkov. Začasna razbremenitev lahko ublaži nenaden cenovni pritisk, ne more pa trajno odpraviti odvisnosti od razmer na mednarodnih energetskih trgih.

Od evropske podpore do prihranka na računu

Podpora Komisije daje slovenski pobudi možnost nadaljevanja in vladi odpira dodaten prostor za pomoč ob visokih cenah goriv. Za gospodinjstva bo končni rezultat merljiv predvsem v evrih na računu, za podjetja pa v stroških prevoza.

Zdaj sta odločilna soglasje Sveta EU in domača izvedba. Šestmesečno znižanje bi lahko ublažilo pritisk dragih energentov, njegovo uspešnost pa bo treba presojati po dejanskem prenosu razbremenitve na kupce in po strošku za javne finance.