Roman Safet iz Šiške: satirični odgovor na romsko problematiko

Leto 2025 je slovensko družbo zaznamovalo več nasilnih dogodkov, povezanih z romsko problematiko. Med odmevnejšimi je bil brutalen napad na kmeta iz Kleč v Ljubljani. Zdelo se je, da politika kljub vse večjemu nezadovoljstvu javnosti ostaja gluha in slepa, in da se ne bo nič spremenilo. Nato je 25. oktobra 2025 po napadu v Novem mestu umrl Aleš Šutar, kar je sprožilo množične odzive javnosti in napoved zakonskih sprememb.

Državni zbor je 18. novembra 2025 sprejel Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, znan kot Šutarjev zakon, ki je začel veljati 27. novembra istega leta. Kot novinar in pisatelj sem se na lanskoletne dogodke odzval tudi sam. Februarja letos je pri Založbi Primus izšel moj kratek roman z naslovom Safet iz Šiške: Ena ciganska štorija, v katerem sem tematiko obdelal na literaren in satiričen način.

Nasilje je tema, ki pritegne veliko pozornosti bralcev. Zato uredniki in novinarji pogosto iščejo prav takšne zgodbe. Za novinarja, ki nasilne dogodke spremlja neposredno in vsakodnevno, pa je to lahko tudi psihično obremenjujoče.

Od novinarskega spremljanja do literarnega ustvarjanja

Tudi sam sem to lani izkusil ob spremljanju nasilnih dogodkov, povezanih z romsko problematiko. Jeza zaradi ponavljajočih se incidentov, predvsem pa zaradi neukrepanja pristojnih državnih institucij, me je spodbudila k pisanju.

Tako je od začetka poletja 2025 do zime nastajal kratek roman Safet iz Šiške: Ena ciganska štorija, ki je februarja 2026 izšel pri Založbi Primus.

Petnajst žena, petdeset otrok, blok in avtobus

Zgodba se začne v studiu Radia 5, kamor vstopi ekscentrični bolgarski Rom Safet Mustafov. Nedavno se je priselil v ljubljansko Šiško, kjer je kupil cel blok in vanj vselil svoje pleme – petnajst žena in petdeset otrok. Naokoli jih prevaža z zasebnim avtobusom.

Novinar Bojan Mavrič od direktorja Toneta Jezernika prejme nalogo, naj razišče nenavadno pleme, še preden zgodbo pograbi konkurenca. Odpravi se v Šiško, kjer na dvorišču skrivnostnega plemena naleti na vrsto nenavadnih prizorov. Zdi se mu, kot bi stopil na drug planet.

Pred blokom ga pričaka simpatičen avtobus znamke TAM z napisom »Mustafov transport«. V garažah so svinjaki, na strehi lunapark, v kleti bazen, na balkonih koze, v parku pa taborni ogenj in krave. S plemenskim poglavarjem se zaplete v pogovor, saj mora pripraviti reportažo o nenavadnih prišlekih.

V garažah so svinjaki, na strehi lunapark, v kleti bazen, na balkonih koze, v parku pa taborni ogenj in krave.

Bojan pozneje spozna tudi »navdušene« sosede eksotičnega plemena, naposled pa izve še za skrivnostni plemenski običaj. Z njim ga pobliže seznani hči plemenskega poglavarja, Kalina Mustafov. Zgodba se konča z dvema nenavadnima preobratoma, ki bosta bralce bodisi osupnila bodisi navdušila – ali pa oboje hkrati.

Užitek pod senčnikom na plaži ali na kavču ob deževnih nedeljah

Kratko literarno delo je polno komičnih vložkov, jezik pa je preprost, mestoma celo pogovoren. Zgodbi je zato lahko slediti.

Roman je satira, prebrati pa ga je mogoče v enem popoldnevu. Doslej je prejel že več pozitivnih in navdušenih odzivov bralcev.

Roman je satira, prebrati pa ga je mogoče v enem popoldnevu.

Primeren je tako za branje ob deževnih nedeljskih popoldnevih kot za počitniško kratkočasenje. V ta namen je nastalo tudi nekaj promocijskih slik, ustvarjenih z umetno inteligenco. Sporočajo predvsem, da je knjiga primerna tudi za preganjanje dolgčasa na plaži pod senčnikom.

Zakaj Bolgarija in ne Kočevje?

Verjetno se marsikdo sprašuje, zakaj sem pisal o bolgarskih Romih in ne o kočevskih ali kateri drugi romski skupnosti. Z romsko problematiko sem se pobliže srečal na Madžarskem, za prizorišče romana pa sem rajši izbral Bolgarijo, natančneje mesto Veliko Tarnovo.

Obiskal sem ga v študentskih letih, ko sem tam obiskoval poletno šolo bolgarskega jezika. Roman zato deloma temelji tudi na mojih osebnih spominih na tiste kraje.

Bolgarija se mi je zdela dovolj oddaljena, hkrati pa povprečnemu slovenskemu bralcu manj poznana. Odločil sem se zanjo tudi zato, da bi se izognil morebitnim očitkom, da določenih romskih skupnosti ne poznam dovolj dobro.

Bolgarija se mi je zdela dovolj oddaljena, hkrati pa povprečnemu slovenskemu bralcu manj poznana.

SAFET IZ ŠIŠKE Moj prijatelj Domen, je napisal nenavadno zgodbo. Knjiga skozi komične dogodke opisuje trk dveh različnih kultur v slovenskem okolju. Preberite knjigo in ugotovite, kdo na koncu zmaga. 😀 Lahkotno branje primerno za vse starosti. Priporočam 👍 https://t.co/in9dV2KFv8

— Miroslav Pacnik (@MiroslavPacnik) April 16, 2026

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Ajda naklada - Knjižni blog (@ajda_naklada)