Bruselj govori eno, komisarka drugo: primer Srbije razkriva zmedo evropske politike

Evropska unija v odnosu do Srbije že dlje časa pošilja nejasna in pogosto nasprotujoča si sporočila. Zadnji primer, povezan z evropskimi finančnimi izplačili Beogradu, pa je razkril predvsem notranjo neusklajenost Bruslja in odprl vprašanje, ali EU še obvladuje svojo politiko širitve na Zahodni Balkan.

V središču dogajanja se je znašla evropska komisarka za širitev Marta Kos, ki je konec aprila med obiskom v Švici izjavila, da je Evropska komisija Srbiji že ustavila izplačila iz načrta za rast zaradi nazadovanja na področju pravne države.

Njena izjava je bila jasna in nedvoumna: Srbija naj bi ostala brez evropskega denarja, dokler ne odpravi spornih potez na področju vladavine prava.

Toda le nekaj dni kasneje je iz Bruslja prišlo povsem drugačno sporočilo.

Bruselj zanika lastno komisarko

Tiskovni predstavnik Evropske komisije Markus Lammert je v ponedeljek pojasnil, da odločitev o zamrznitvi sredstev Srbiji sploh še ni bila sprejeta. Dodal je sicer, da Unija o možnosti razmišlja, vendar da formalnega sklepa ni.

Ko so ga novinarji opozorili na besede Marte Kos, se je odzval precej nerodno in dejal, da njenih natančnih izjav nima pri roki. S tem je Evropska komisija praktično postavila pod vprašaj besede lastne komisarke.

Težko je verjeti, da bi šlo pri Kosovi za jezikovni spodrsljaj ali napačno interpretacijo angleščine. Prav tako ni verjetno, da bi komisarka tako pomembno izjavo podala brez zavedanja političnih posledic.

Zato se vse bolj postavlja vprašanje: ali je šlo za preuranjeno napoved prihodnje odločitve ali pa za politični pritisk znotraj same Evropske unije?

Srbija je občutljivo vprašanje za EU

Odnosi med Brusljem in Srbijo so se v zadnjem letu opazno ohladili. Evropska unija je januarja ostro kritizirala posege oblasti v pravosodje, dodatno nezadovoljstvo pa so sprožili dogodki po tragediji v Novem Sadu, napadi na evropske poslance v Beogradu in vse tesnejši odnosi predsednika Aleksandra Vučića z Vladimirjem Putinom.

Kljub temu pa EU proti Srbiji še vedno ni sprejela resnejših sankcij ali političnih ukrepov.

Prav v tem se kaže globoka razdeljenost evropskih držav. Del članic zagovarja strožji pristop do Beograda in zahteva jasno pogojevanje evropske pomoči z demokratičnimi standardi. Druge države pa v Vučiću še vedno vidijo ključnega sogovornika za stabilnost Balkana.

Vučić ima v Bruslju še vedno močne zaveznike

Dolga leta je Vučića podpirala tudi Evropska ljudska stranka, politična družina predsednice Evropske komisije Ursula von der Leyen. Vučićeva Srbska napredna stranka ima od leta 2016 status pridružene članice EPP.

Čeprav se danes vse glasneje govori o morebitni izključitvi Vučićeve stranke iz evropske sredinske desnice, dokončne odločitve še vedno ni. Postopek se vleče že več mesecev, kar po mnenju številnih kaže predvsem na nepripravljenost Bruslja, da bi dokončno pretrgal vezi z Beogradom.

Evropska unija tako po eni strani opozarja na erozijo demokracije v Srbiji, po drugi strani pa z Vučićem še vedno vzdržuje intenzivne politične stike in nadaljuje finančno podporo državi.

Izjava Marte Kos je sprožila politični val

Besede Marte Kos so v Srbiji povzročile burne odzive in okrepile diplomatsko aktivnost Beograda. Vučićeva administracija je po navedbah diplomatskih virov še okrepila lobiranje pri evropskih prestolnicah, da do dejanske zamrznitve evropskih sredstev ne bi prišlo.

Prav zato je vprašanje, komu je izjava komisarke dejansko koristila.

Možno je, da je želela pospešiti odločitev Evropske komisije in pritisniti na neodločne članice. Prav tako pa ni mogoče izključiti, da je njena izjava Srbiji celo koristila, saj je Beograd dobil dodaten razlog za mobilizacijo svojih zaveznikov znotraj EU.

EU deluje neenotno in neprepričljivo

Primer Srbije ponovno razkriva širši problem evropske zunanje politike: pomanjkanje enotnosti in jasne strategije.

Podobno razdeljenost je bilo mogoče opaziti tudi pri vprašanju Izraela, ko države članice niso podprle predloga o zamrznitvi pridružitvenega sporazuma zaradi dogajanja v Gazi.

Evropska unija tako pogosto pošilja dvojna sporočila: govori o človekovih pravicah, pravni državi in evropskih vrednotah, hkrati pa zaradi geopolitičnih interesov ali gospodarskih koristi okleva pri konkretnih ukrepih.

V primeru Srbije je vtis trenutno jasen: Vučić ostaja politično dovolj močan, da ohranja podporo pomembnega dela Evrope, Bruselj pa pri vprašanju Balkana deluje vse bolj neodločno in neusklajeno.