Proračunska poraba prehiteva prihodke, Golobova plačna reforma povečuje obveznosti

Državna blagajna je po desetih mesecih izkazovala približno 1,2 milijarde evrov primanjkljaja, okoli 300 milijonov več kot v enakem obdobju lani. Davčni prilivi rastejo, toda še hitreje naraščajo izdatki. Fiskalni svet je že septembra opozoril, da rebalans ne prinaša trajnega izboljšanja javnih financ.

V državni proračun se je do konca oktobra steklo približno 13 milijard evrov, država pa je porabila okoli 14,3 milijarde. Prihodki so bili za 9,6 odstotka višji kot lani, odhodki za 11,6 odstotka. Primanjkljaj je ostal približno na ravni devetmesečnega, v primerjavi z lanskim desetmesečnem pa se je povečal za okoli tretjino.

Za letošnji rezultat so pomembne tudi obveznosti iz mandata Golobove vlade. Med njimi je plačna reforma javnega sektorja, katere finančni učinki se uveljavljajo postopoma. Višji stroški dela so se v proračunu izrazito poznali že na začetku leta.

Dediščina Golobove vlade pri plačah

»Današnji podpis bo imel zares dolgoročne učinke,« je Robert Golob povedal novembra 2024 ob podpisu dokumentov za uvedbo novega plačnega sistema. Takrat je poudaril izboljšanje materialnega položaja zaposlenih in delno usklajevanje plač z inflacijo.

Dogovorjena zvišanja se izvajajo v šestih obrokih, od januarja 2025 do januarja 2028. Ob sklenitvi dogovora je bil finančni učinek reforme ocenjen na približno 1,4 milijarde evrov.

Fiskalni svet je aprila letos ugotovil, da so stroški dela prispevali skoraj tretjino povečanja proračunskih odhodkov v prvem četrtletju. Njihovo rast je povezal z že izplačanima obrokoma novega plačnega sistema, opozoril pa je tudi na nadaljnja letošnja zvišanja.

Do konca oktobra so stroški dela dosegli 1,8 milijarde evrov, 12,7 odstotka več kot lani. Poleg reforme so k povečanju prispevali višji regres in dvig minimalne plače. Objavljeni desetmesečni obračun posameznih učinkov ne razčlenjuje.

Fiskalni svet: Rebalans prilagaja številke, trajnih ukrepov ni

Plače so le del širše rasti porabe. Fiskalni svet je ob septembrski presoji rebalansa zapisal: »Rebalans ne vsebuje ukrepov za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja.«

Po njegovi oceni so višji načrtovani odhodki izvirali predvsem iz stroškov dela in nakupov vojaške opreme. Povečala so se tudi sredstva načrta za okrevanje in odpornost ob zaključevanju tega instrumenta. Svet je del prihodkovnih napovedi ocenil kot optimističen in opozoril na možnost preseganja načrtovanih odhodkov.

Ta ocena se nanaša na rebalans sedanje vlade. Obveznosti iz prejšnjega mandata se tako prepletajo z letošnjimi proračunskimi odločitvami.

Za naložbe skoraj tretjino več

Država je za investicije do konca oktobra namenila 1,3 milijarde evrov, 31,9 odstotka več kot v primerljivem lanskem obdobju. Nakup in gradnja osnovnih sredstev sta dosegla 938 milijonov evrov. Od tega je za opremo šlo 429 milijonov, dobro polovico več kot lani.

Povečala so se tudi nakazila prebivalstvu. Transferji posameznikom in gospodinjstvom so znašali 1,8 milijarde evrov oziroma 9,7 odstotka več. Mednje sodijo socialni prejemki ter izplačila družinam in brezposelnim.

Zdravstvena in pokojninska blagajna sta iz proračuna skupaj prejeli 1,8 milijarde evrov, 9,8 odstotka več. Največji del, 1,3 milijarde, je pripadel Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

DDV polni blagajno, trošarin manj

Davčni prihodki so dosegli 11,2 milijarde evrov. Največ je prinesel DDV: 5,2 milijarde oziroma 13,3 odstotka več kot lani.

Od davka od dohodkov pravnih oseb je država zbrala 1,7 milijarde evrov, 16,3 odstotka več. Ministrstvo rast pripisuje pozitivnemu poračunu za leto 2025 in višjim letošnjim akontacijam.

Državnemu proračunu je iz dohodnine pripadlo 1,8 milijarde evrov, občinam pa 1,4 milijarde. Nasprotno so prihodki od trošarin upadli za 6,4 odstotka, na 1,3 milijarde evrov. Največji padec pri energentih ministrstvo povezuje z ukrepi za blaženje visokih cen.

Po oktobrskem rebalansu naj bi celoletni primanjkljaj državnega proračuna dosegel približno 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP.