Velik preobrat: UMAR skoraj podvojil napoved gospodarske rasti Slovenije

Slovensko gospodarstvo letos raste precej hitreje od pričakovanj. UMAR je napoved gospodarske rasti za leto 2026 dvignil z 2 na kar 3,8 odstotka. Za pospešek so ključni predvsem izvoz, farmacevtska in avtomobilska industrija, investicije ter močnejša domača potrošnja.

Slovensko gospodarstvo je leto 2026 začelo precej bolje, kot so pričakovale še spomladanske napovedi. Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) je zato občutno popravil svojo napoved gospodarske rasti. Namesto približno 2-odstotne rasti BDP zdaj pričakuje kar 3,8-odstotno rast.

Gre za pomemben popravek, saj pomeni, da bi bila letošnja gospodarska rast skoraj dvakrat višja od napovedi, ki jo je UMAR objavil spomladi.

Takšen rezultat ni posledica enega samega dejavnika. Slovensko gospodarstvo je v prvi polovici leta dobilo precej močnejši zagon, predvsem zaradi izvoza, industrijske proizvodnje, investicij in višje potrošnje gospodinjstev.

BDP v drugem četrtletju poskočil za pet odstotkov

Da je prišlo do izrazitega pospeška, potrjujejo tudi podatki Statističnega urada Republike Slovenije. Slovenski BDP se je v drugem četrtletju realno povečal za 1,8 odstotka glede na prejšnje četrtletje, medletno pa je bil kar 5 odstotkov višji.

To je bistveno močnejša rast, kot jo je bilo mogoče pričakovati še pred nekaj meseci.

Še posebej pomembno je, da rast ni bila skoncentrirana samo na eno področje. V predelovalnih dejavnostih se je dodana vrednost povečala za 4,3 odstotka, blagovni izvoz pa za 6,5 odstotka. Med pomembnejšimi izvoznimi skupinami so izstopali medicinski in farmacevtski izdelki, stroji in naprave, vozila, električni stroji in naprave ter kovine in kovinski izdelki. Močno se je povečal tudi izvoz storitev, in sicer za 6,1 odstotka.

To je za Slovenijo posebej pomembno, saj je njeno gospodarstvo močno vpeto v evropske in svetovne dobavne verige.

Farmacija in avtomobilska industrija vlečeta naprej

UMAR ocenjuje, da je del letošnjega pospeška povezan z zagonom novih industrijskih zmogljivosti.

Pomembno vlogo imata predvsem farmacevtska in avtomobilska industrija, kjer so nove proizvodne zmogljivosti povečale slovenski izvozni potencial.

To ni nepomemben podatek. Slovenija je majhno in izrazito izvozno usmerjeno gospodarstvo, zato je stanje na tujih trgih za njeno gospodarsko rast ključnega pomena.

Če se poveča proizvodnja v industriji, se učinek ne ustavi pri tovarni. Povečajo se potrebe po dobaviteljih, logistiki, storitvah, vzdrževanju, energetiki in drugih podpornih dejavnostih. Večja proizvodnja pomeni tudi več prihodkov podjetij in praviloma več prostora za zaposlovanje ter rast plač.

Investicije ostajajo pomemben motor gospodarstva

Drugi pomemben element letošnje rasti so investicije.

Po podatkih UMAR se je investicijska aktivnost močno povečala, v drugem četrtletju pa je bila rast investicij kar 13,2-odstotna. Posebej izrazite so bile državne investicije, povezane tudi z zaključevanjem projektov iz načrta za okrevanje in odpornost. Močne so bile tudi investicije v gradbeništvu, pri katerih se je povečala zlasti gradnja nestanovanjskih stavb.

Večja proizvodnja pomeni tudi več prihodkov podjetij in praviloma več prostora za zaposlovanje ter rast plač.

To je pomembno tudi za prihodnja leta. Investicije namreč niso samo trenutni izdatek. Če so usmerjene v infrastrukturo, tehnologijo, proizvodne zmogljivosti in digitalizacijo, lahko povečajo produktivnost gospodarstva in njegovo konkurenčnost tudi dolgoročno.

Prav zato bo pomembno, da Slovenija investicijskega cikla ne izgubi, ko se bo izvajanje evropskih sredstev iztekalo.

Tudi Slovenci več trošijo

Tretji pomemben dejavnik je domača potrošnja. Rast razpoložljivega dohodka, višje plače in ugodne razmere na trgu dela povečujejo potrošnjo gospodinjstev. Po podatkih UMAR se je zasebna potrošnja že v prvem četrtletju povečala, gospodinjstva pa so več kupovala predvsem avtomobile, neživilske izdelke in turistične storitve.

To pomeni, da se del gospodarske rasti prenaša tudi neposredno v domače okolje.

Ko ljudje več trošijo, imajo več dela trgovci, gostinci, turistični ponudniki, prevozniki in številne druge storitvene dejavnosti. Posledično se povečujejo prihodki podjetij, kar lahko ustvarja dodatne pogoje za zaposlovanje in investicije.

Plače rastejo, brezposelnost ostaja nizka

Pomemben del zgodbe o letošnji gospodarski rasti je tudi trg dela. UMAR je avgusta poročal, da je povprečna bruto plača v prvih šestih mesecih leta medletno nominalno zrasla za 7,2 odstotka, realno pa za 4,1 odstotka. V zasebnem sektorju je bila realna rast plač prav tako 4,1-odstotna, v javnem sektorju pa 3,8-odstotna.

Hkrati ostaja ponudba delovne sile omejena. To je za gospodarstvo po eni strani težava, saj podjetja težko najdejo ustrezne kadre, po drugi strani pa pomeni pritisk na rast plač.

Prav pomanjkanje delovne sile bo v prihodnjih letih eden ključnih omejevalnih dejavnikov slovenske gospodarske rasti.

Po rekordnem pospešku prihaja umiritev

Čeprav je letošnja napoved zelo dobra, UMAR ne pričakuje, da bo tako visoka rast trajala. Za leto 2027 napoveduje 2,5-odstotno gospodarsko rast, za leto 2028 pa 2,3-odstotno. To pomeni, da se bo rast po letošnjem močnem pospešku postopoma vrnila na bolj vzdržno raven.

To ni nujno slaba novica. Petodstotna medletna rast BDP v drugem četrtletju je zelo močan rezultat, vendar je dolgoročno pomembneje, da Slovenija zagotovi stabilno rast produktivnosti, investicij in izvoza.

UMAR je že v svoji spomladanski napovedi opozoril, da bo zaradi omejene ponudbe delovne sile zaposlenost bolj ali manj stagnirala, brezposelnost pa bo ostala nizka.

UMAR za leto 2027 napoveduje 2,5-odstotno gospodarsko rast, za leto 2028 pa 2,3-odstotno.

Izvoz postaja ponovno zgodba o uspehu

Posebej spodbuden je podatek o izvozu. V prvih sedmih mesecih leta je bil izvoz blaga medletno večji za 6,3 odstotka, pri čemer sta k rasti največ prispevala izvoz farmacevtskih izdelkov in cestnih vozil.

To kaže, da slovensko gospodarstvo kljub težavam na nekaterih evropskih trgih ohranja konkurenčnost.

Prav uspešnost izvoznih podjetij bo zato pomembna za nadaljevanje gospodarske rasti. Slovenija ima namreč omejen domači trg in ne more temeljiti samo na domači potrošnji. Dolgoročno mora več ustvariti, prodati na tujih trgih in povečati dodano vrednost.

Dobri podatki tudi za javne finance

Močnejša gospodarska rast ima še eno pomembno posledico – večjo davčno osnovo.

Ko podjetja več proizvedejo in prodajo, ko so plače višje in ko ljudje več trošijo, država praviloma pobere več davkov in prispevkov. To lahko olajša financiranje javnih storitev in investicij ter zmanjša pritisk na javne finance.

Prav zato je gospodarska rast več kot le statistični podatek. Od nje so odvisni prihodki države, pokojninski sistem, plače, zaposlenost, investicije in dolgoročna sposobnost financiranja javnih storitev.

Ko podjetja več proizvedejo in prodajo, ko so plače višje in ko ljudje več trošijo, država praviloma pobere več davkov in prispevkov.

Velik skok je dobra novica, a ne razlog za samozadovoljstvo

Nova napoved UMAR je brez dvoma dobra novica za slovensko gospodarstvo. Namesto pričakovane 2-odstotne rasti naj bi Slovenija letos dosegla kar 3,8-odstotno rast BDP.

Še pomembneje je, da za tem stojijo konkretni dejavniki: močnejši izvoz, farmacevtska in avtomobilska proizvodnja, investicije ter višja domača potrošnja.

Toda prav zdaj bi bilo napačno zaspati na lovorikah. Slovenija mora dobro gospodarsko dinamiko izkoristiti za povečanje produktivnosti, odpravljanje administrativnih ovir, hitrejše umeščanje investicij in izboljšanje poslovnega okolja. Podjetja potrebujejo predvsem predvidljivo okolje, dostop do kadrov in pogoje, v katerih se jim splača vlagati.

Če bo Sloveniji uspelo letošnji pospešek pretvoriti v višjo produktivnost in nove investicije, bo leto 2026 lahko več kot samo leto nepričakovano visoke gospodarske rasti.

Lahko postane leto, ko se je slovensko gospodarstvo po obdobju počasnejše rasti znova odločneje obrnilo navzgor.