Bencinarji po letu 2035: zadnjo besedo bodo imela pogajanja

Evropska unija se približuje spremembi pravil, ki bi novim avtomobilom z motorji z notranjim izgorevanjem pustila prostor tudi po letu 2035. Za omilitev se zavzemajo tri največje politične skupine Evropskega parlamenta, Nemčija in Francija pa predlagata še drugačno rešitev. V ozadju je vprašanje, kako zmanjševati izpuste in hkrati ohraniti evropsko avtomobilsko proizvodnjo.

Leto 2035 naj bi za evropski avtomobilski trg pomenilo jasno prelomnico: novi osebni avtomobili bi morali doseči ničelne izpuste ogljikovega dioksida iz izpušnih cevi. Zdaj se politična podpora premika v smer, ki bi proizvajalcem omogočila širšo izbiro pogonov. Evropska komisija je vrata spremembam odprla decembra lani, v Evropskem parlamentu pa nastaja predlog za dodatno omilitev.

Sprememba še ni sprejeta. Veljavna ureditev še vedno zahteva stoodstotno zmanjšanje emisij novih avtomobilov od leta 2035 glede na izhodišče iz leta 2021. Toda razprava o prihodnosti panoge se je spremenila: poleg podnebnih ciljev so v ospredju konkurenčnost, proizvodnja in delovna mesta. Komisija svoj predlog predstavlja kot način, kako industriji omogočiti več prožnosti ob nadaljnjem prehodu na čistejšo mobilnost.

Tri različne poti do leta 2035

Komisija je predlagala, da bi morali proizvajalci izpuste iz izpušnih cevi zmanjšati za 90 odstotkov. Preostanek bi morali nadomestiti z uporabo nizko ogljičnega jekla, izdelanega v EU, oziroma z e-gorivi in biogorivi. Takšna ureditev bi tudi po letu 2035 omogočala določeno vlogo priključnih in blagih hibridov, vozil s podaljševalnikom dosega ter drugih avtomobilov z motorjem z notranjim zgorevanjem.

Komisija je predlagala, da bi morali proizvajalci izpuste iz izpušnih cevi zmanjšati za 90 odstotkov.

Kompromis Evropske ljudske stranke, socialistov in demokratov ter liberalne skupine Renew predvideva 87,5-odstotno zmanjšanje izpustov novih osebnih avtomobilov. Z nizkoogljičnim evropskim jeklom bi proizvajalci pokrili še do 7,5 odstotne točke, s čimer bi dosegli skupno 95-odstotno zahtevo.

Nemčija in Francija sta se medtem zavzeli za 90-odstotno zmanjšanje brez obveznega nadomeščanja preostanka z drugimi ukrepi. Njuno stališče še ni dogovor vseh držav članic. Končno ureditev bosta morala uskladiti Evropski parlament in Svet EU.

Nemčija in Francija sta se zavzeli za 90-odstotno zmanjšanje brez obveznega nadomeščanja preostanka z drugimi ukrepi.

Odstotki zato zahtevajo pozorno branje. Predlog Komisije in parlamentarnih skupin se razlikuje tako po zahtevanem zmanjšanju izpustov med vožnjo kot po obsegu dodatnih nadomestil. Francosko-nemški predlog pa bi obveznost takšnega nadomeščanja odpravil.

Tonin: več prostora za različne tehnologije

Pri pripravi parlamentarnega stališča sodeluje tudi evropski poslanec Matej Tonin iz vrst NSi in EPP. Odbor za industrijo, raziskave in energetiko je podprl njegovo mnenje o spremembah emisijskih standardov. Tonin odločitev predstavlja kot korak k izpolnitvi obljube o odpravi dejanske prepovedi prodaje novih bencinskih in dizelskih avtomobilov po letu 2035.

Tonin poudarja, da evropska podjetja potrebujejo več možnosti za razvoj različnih tehnologij in manj omejitev pri poslovanju.

»Potrebujemo manj ideoloških omejitev in več prostora za inovacije,« je poudaril ob sprejetju mnenja. Po njegovem morajo evropska podjetja dobiti možnosti za razvoj različnih tehnologij, podnebna politika pa mora upoštevati tudi razmere v gospodarstvu. Sprejeto mnenje odbora je del zakonodajnega postopka; sledita odločanje Parlamenta in usklajevanje z državami članicami.

Za kupce bi omilitev pomenila predvsem možnost širše ponudbe novih vozil. Kolikšen prostor bi dejansko ostal posameznim pogonom, bo odvisno od končnega besedila in načina izpolnjevanja zahtev. Predlagani odstotki se nanašajo na povprečne izpuste novih vozil proizvajalcev, zato jih ni mogoče neposredno prevesti v dovoljen delež prodanih bencinarjev ali dizlov.

V avtomobilsko razpravo vstopajo jeklarji

Predlagane spremembe imajo posledice tudi zunaj avtomobilskih tovarn. Evropsko združenje jeklarjev EUROFER podpira možnost, da bi proizvajalci del svojih obveznosti izpolnili z nakupom nizko ogljičnega jekla iz EU. V tem vidi priložnost za povezavo dveh velikih evropskih industrij: avtomobilske in jeklarske.

Po navedbah združenja je v Evropi načrtovanih ali že v izvajanju več kot 60 večjih projektov za proizvodnjo nizko ogljičnega jekla. Njihov uspeh bo odvisen tudi od povpraševanja. Če bi avtomobilski proizvajalci z uporabo takšnega materiala lažje izpolnjevali emisijske zahteve, bi dobili dodaten razlog za nakup.

Evropski jeklarji v novih pravilih vidijo priložnost za večjo uporabo nizkoogljičnega jekla, proizvedenega v EU.

EUROFER zato zahteva, da ugodnost ostane vezana na jeklo, dejansko proizvedeno v Uniji. Želi preprečiti, da bi podporo dobilo predvsem uvoženo jeklo, ki bi bilo v Evropi zgolj dodatno obdelano.

Dobavitelji avtomobilske industrije imajo ob tem svoje pomisleke. Njihovo evropsko združenje CLEPA je že ob decembrskem predlogu Komisije pozdravilo premik k tehnološki nevtralnosti, vendar opozorilo na zapletenost pravil in morebitne dodatne stroške. Po njegovi oceni predlagana prožnost koristi le delu podjetij, ukrepi pa sami po sebi še ne zagotavljajo ohranitve evropske proizvodnje in zaposlenosti.

Električni avtomobili ostajajo del evropske industrijske politike

Omilitev zahtev spremljajo tudi ukrepi za evropsko proizvodnjo baterij. Komisija je v avtomobilskem svežnju predvidela 1,8 milijarde evrov za krepitev baterijske verige v EU, od tega 1,5 milijarde evrov za brezobrestna posojila evropskim proizvajalcem baterijskih celic.

Paket vključuje še poenostavljanje pravil, s katerim naj bi avtomobilska podjetja po oceni Komisije prihranila približno 706 milijonov evrov na leto. Bruselj tako hkrati odpira več prostora različnim pogonom in podpira razvoj domače električne avtomobilske industrije.

Kaj pa avtomobili, ki jih vozimo danes?

Razprava o letu 2035 pogosto povzroča zmedo med lastniki obstoječih vozil. Že dosedanja ureditev ni določala, da bi morali takrat svoje bencinske ali dizelske avtomobile umakniti iz prometa.

Evropski parlament v pojasnilih izrecno navaja, da bo obstoječa vozila mogoče uporabljati tudi po letu 2035, prav tako kupovati in prodajati rabljene avtomobile z motorji z notranjim zgorevanjem. Obravnavana pravila urejajo nove avtomobile, ki prihajajo na trg.

Za evropske tovarne pa bo odločilno, kako hitro bodo institucije dosegle končni dogovor. Podjetja razvoj modelov, proizvodne linije in dobaviteljske pogodbe načrtujejo več let vnaprej. Politična podpora prožnejšim pravilom je zato pomemben signal, dejanske pogoje poslovanja po letu 2035 pa bo določila šele sprejeta zakonodaja.