Opozicija predlaga referendum: Isti učinek kot peticija, le precej dražje za državljane

Stranke Svoboda, SD in Levica so v DZ vložile predlog za razpis posvetovalnega referenduma. Gre za predlog, da DZ razreši predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića. Opozicijske stranke menijo, da so njegova ravnanja v nasprotju z ustavo, zakonodajo in načelom integritete ter resno ogrožajo ugled in delovanje parlamenta. Posvetovalni referendum sicer ni zavezujoč, na odstop predsednika vpliva ravno toliko kot zbiranje podpisov v peticiji Mihe Brejca – torej nič. Gre zgolj za nekaj milijonov dražje zbiranje podpisov. »Namesto da bi se ukvarjali z resno vsebino in z delom za ljudi, neprestano gledamo isti politični dvoboj in mislim, da je ravno ta Svet za nacionalno varnost plod tega,« je Stevanović ocenil tudi Golobovo pobudo za sklic seje SNAV. Po njegovem mnenju se vse napihuje zato, da se pozornost usmerja od resnih težav.

»V opoziciji danes vlagamo pobudo za posvetovalni referendum, s preprostim vprašanjem – naj ljudje povedo, ali so za to, da se predčasno razreši predsednika DZ,« je sporočil poslanec Svobode Matej Grah in dodal, da pri delovanju Zorana Stevanovića oz. njegovem glasovanju dnevnega reda jasno vidijo, da krši ustavo, krši integriteto in pa s svojim delovanjem tudi ruši ugled DZ. »Zavedamo se, da referendum ni zavezujoč, je pa demokratično in politično sporočilo,« je zatrdil in povedal, da so v opoziciji skladno s pobudo pripravljeni počakati z že vloženim predlogom razrešitve predsednika DZ. Predlog o razrešitvi Stevanovića je opozicija vložila v DZ konec julija.

Poslanec SD Damijan Bezjak Zrim je pojasnil, da so se za predlog odločili, ker stranka Resnica govori, da verjame samo ljudem in dela za ljudi. Zato dajejo ljudem možnost, da se sami izrečejo tudi o tem.

Asta Vrečko (Levica) je dejala, da si je Stevanović v treh mesecih nakopal več afer in nedemokratičnih ravnanj kot vsi predsedniki DZ doslej. Po njenem mnenju delovanje Stevanovića ne dosega demokratičnih standardov, spomnila pa je tudi na poslanca Resnice Borisa Mijiča. Dodala je, da se pobudi niso pridružili zato, ker bi se želeli politično pričkati in besedno obmetavati, ampak ker resnično verjamejo v demokracijo, ki je predsednik DZ ne zastopa. V opoziciji podpirajo tudi sklic Sveta za nacionalno varnost, ki lahko preveri, ali je predsednica Nataša Pirc Musar zares ruska vohunka, prav tako pa lahko preveri tudi Stevanovićev obisk Moskve oz. njegove ruske stike.

Golob pisal Janši, naj skliče sejo Sveta za nacionalno varnost

Vodja največje opozicijske stranke Svoboda Robert Golob je ob obtožbah, ki letijo na predsednico republike Nataše Pirc Musar, včeraj na vlado naslovil zahtevo za sklic seje Sveta za nacionalno varnost (SNAV). V video posnetku, ki ga je delil na družabnih omrežjih, je opozoril, da se z nacionalno varnostjo ne gre šaliti. Kritičen je bil tudi do pobude poslanca SDS Žana Mahniča, naj Sova, Obveščevalno-varnostna služba, Ministrstvo za obrambo in druge službe prenehajo s posredovanjem obveščevalnih in varnostnih poročil predsednici in njenemu kabinetu. »Noben resen politik ne more nikogar obtoževati, da je vohun kar tako. Pa je vseeno, ali se z njim politično strinja ali ne,« je zatrdil.

Golob je pisal tudi premierju Janezu Janši, v pismu je poudaril, da je posebej nesprejemljivo, da se v javnosti predsednico republike napada z obtožbami o vohunjenju, ne da bi bile te podprte z ugotovitvami pristojnih služb. »Če za takšne obtožbe obstajajo dokazi, jih je treba predstaviti pristojnim institucijam. Če jih ni, pa je toliko bolj neodgovorno z njimi spodkopavati zaupanje v najvišje institucije države,« je zapisal in dodal, da morajo biti informacije, ki kažejo na ogrožanje nacionalne varnosti ali delovanje tujih obveščevalnih struktur v Sloveniji – če te informacije seveda obstajajo, obravnavane na mestu, ki je temu namenjeno. Z njimi morajo biti seznanjene tudi pristojne institucije 

Zoran Stevanović je danes odgovarjal na vprašanja novinarjev

»Ali pri nas sploh obstajajo kakšne obveščevalno varnostne službe, policija kontraobveščevalne službe, razne vojaške službe, ki se s tem ukvarjajo,« se je že večkrat vprašal in dodal, da bi si zares želel, da te pristojne institucije pričnejo opravljati svoje delo in da raziščejo domneve, ki krožijo v medijih. Po njegovi oceni so tovrstne teme oz. domneve preveč resne, da bi se odvijale na političnem bojišču. Spomnil je, da je bil tudi sam v zadnjih šestih mesecih žrtev raznih lažnih napadov, obsodb, etiketiranj na prvo žogo – sam tako predsednice ne namerava česar koli obsojati na enak način. »Namesto da bi se ukvarjali z resno vsebino in z delom za ljudi, neprestano gledamo isti politični dvoboj in mislim, da je ravno ta Svet za nacionalno varnost plod tega,« je ocenil Golobovo pobudo za sklic seje.

Sklicana je tudi Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS), novinarji so vprašali Stevanovića, ali je po njegovi oceni to pravo mesto za pogovor. »Absolutno, če bodo tam ugotovljeni nekateri podatki, ki bi lahko prispevali k temu, da se taka stvar razišče – jaz sem prvi za to, predvsem v aferi Black Cube. Tudi ko je vprašanje teh preiskovalnih komisij, za katere se zahteva sklic izredne seje, si želimo, da je Black Cube čim prej potrjen. Ta druga komisija je za nas kritična zato, ker noče raziskati vseh strank, ampak sta dve vedno privilegirani. Potrdili bi tudi drugo preiskovalno komisijo, v kolikor bi preiskali vse, z nami vred. Mi si želimo, da se te stvari raziščejo, ampak smo prepričani, da obstajajo institucije, ki bi se s takimi stvarmi morale ukvarjati,« je odgovoril predsednik DZ. Glede na to, da ima Stevanović prav tako dostop do tajnih podatkov, so ga novinarji vprašali, če se mu zdi, da je na tem področju stanje v Sloveniji res tako slabo, kot se govori v javnosti. »V resnici jaz mislim, da ni. In da se vse »bilda« zato, da se pozornost usmerja od resnih težav,« je odgovoril Stevanović.

Brejc zaradi botov podpisov ne zbira več, Repićeva peticija ima nekoliko več varovalk

Miha Brejc, ki je na začetku 90. let vodil predhodnico Sove, je včeraj umaknil obrazec za zbiranje podpisov pod peticijo za odstop Zorana Stevanovića. Pojasnil je, da zaradi več tisoč glasov iz Indije in Izraela.

Zdaj razmišlja, da bi s pomočjo političnih strank organiziral klasično zbiranje podpisov. Spomnimo, že v torek smo v članku »Brejc si prizadeva, da bi do izraza prišel Stevanovićev slogan »moč ljudem« in kritizira koalicijo« opozorili na to, da podpisi pri Brejčevi peticiji niso uradno overjeni. »Obrazec zahteva ime, priimek, e-pošto in izjavo, da posameznik podpis oddaja osebno – vendar ni vidnega sistema, ki bi javnosti dokazoval, da so bili dvojniki odstranjeni,« smo zapisali. In kmalu se je izkazalo, da smo imeli prav. V nastavitvah obrazca, ki so ga ustvarili na platformi Google Obrazci, so »pozabili« vklopiti nastavitev, da se glasovanje omeji na en odgovor oz. da se mora podpisnik prijaviti v svoj Google račun. Peticijo so tako podpisali tudi Vladimir Putin, Donald Trump, Jezus Kristus in Miki Miška ... Ko so zbrali že skoraj 70.000 podpisov (podatka, koliko od teh je bilo podvojenh ali neveljavnih, nimamo), pa naj bi zaznali še nenaden vnos več tisoč podpisov iz Izraela in Indije. Podpisi sicer na noben način ne morejo vplivati na odstop predsednika DZ.

V odgovor Brejčevi peticiji je nastala tudi protipeticija – influenser Aleksandar Repić je zakupil domeno Stevo stay home. O Brejcu Nepridiprav pravi, da gre za figurico, postavljeno zato, da kritika ne bi prišla z levice, ampak od nekoga, ki je bil nekoč v desnem taboru. Brejc je bil namreč nekoč član stranke SDS. »Škoda, da se niso lotili zbiranja podpisov za referendum, da bi videli, kako bi jim takrat dejansko uspelo zbrati podpise. Ampak vidim, kaj mu delajo, in ker vem, kakšen trn v peti je Golobu in vsem ostalim iz levice, sem prišel na ključno idejo, da morda ne bo slabo, če naredim proti peticijo,« je dejal Repić. Do danes oz. do trenutka naše objave je peticija v podporo predsedniku DZ nabrala 14.329 podpisov. Podpis je treba potrditi prek elektronske pošte, sistem naj bi izločal podvojene podpise in imel tudi zaščito pred boti. A če ima posameznik več e–naslovov (po možnosti z različnimi imeni), sodeč po našem preizkusu lahko glasuje tudi večkrat kot le enkrat.

Stevanović je ocenil, da gre pri Repićevi peticiji za resen in profesionalno narejen izdelek, ki ima med drugim dvojno preverjanje identitete. »Resno delo, ne pa skrpucalo, ki so ga en mesec pripravljali v SD, Levici in Svobodi,« je dejal – prepričan je namreč, da za Brejčevo peticijo stoji opozicija. Pripomnil je še, da je zanj sicer vsaka spletna peticija zabavnega karakterja.

Brejc je na kritike peticije v svoj zagovor med drugim odgovoril, da se je z informacijsko tehnologijo začel ukvarjati leta 1981, poleg tega je avtor in soavtor aplikacij za javno in poslovno upravo, od decembra 2022 pa se ukvarja z uporabo umetne inteligence v državni upravi.