Občina in civilna iniciativa proti mali hidroelektrarni pri Hudičevi brvi

Občina Škofja Loka in civilna iniciativa Loka, mesto vseh, nasprotujeta načrtovani gradnji male hidroelektrarne Puštal na Poljanski Sori. Opozarjata na morebitne posledice za poplavno varnost, kopališče, rečni ekosistem ter zgodovinsko in krajinsko podobo mesta. Gradbeno dovoljenje zaradi pritožbe občine še ni pravnomočno.

Načrtovana gradnja male hidroelektrarne Puštal pri Hudičevi brvi že več let sproža nasprotovanje dela škofjeloške javnosti. Nasprotniki projekta menijo, da posega ni mogoče obravnavati zgolj kot zasebno energetsko naložbo, saj bi lahko vplival na širši javni prostor, vodni režim Poljanske Sore in varnost ljudi, ki živijo ob reki.

Občina Škofja Loka tudi po izdaji gradbenega dovoljenja vztraja pri nasprotovanju projektu. Ker se je zoper dovoljenje pritožila, to še ni pravnomočno, postopki v zvezi z načrtovano elektrarno pa še niso končani. Občina poudarja, da je treba pri odločanju o posegih v prostor dosledno upoštevati javni interes, varovanje okolja in zagotavljanje poplavne varnosti.

Posebno težo pomislekom dajejo izkušnje iz avgusta 2023, ko so katastrofalne poplave močno prizadele Škofjo Loko in območja ob Poljanski Sori. Narasla reka je med drugim odnesla staro Hudičevo brv, eno najbolj prepoznavnih škofjeloških znamenitosti.

Na njenem mestu so pozneje postavili novo brv, ki je ohranila tradicionalno leseno podobo, zaradi večje nosilnosti pa ima jekleno konstrukcijo pod pohodno površino. Uradno so jo odprli marca 2025. Tako je bila znova vzpostavljena zgodovinska povezava med mestnim središčem in Puštalom

Projekt, ki se vrača že več kot desetletje

Pobude različnih zasebnih investitorjev za gradnjo male hidroelektrarne na območju nekdanjega Pepetovega mlina se pojavljajo že več kot desetletje. Sedanji investitor je leta 2020 na občino vložil zahtevo za izdajo mnenja o skladnosti projekta z občinskimi prostorskimi akti.

Zemljišče, na katerem je načrtovana gradnja male hidroelektrarne, ni v lasti Občine Škofja Loka. Gre za vodno zemljišče v lasti Republike Slovenije, ki je investitorju podelila pravico graditi. Občina je lastnica zemljišča, ki meji na načrtovano območje posega.

Občina ni dala soglasja za poseg, kot lastnica sosednjega zemljišča pa je uporabila razpoložljiva pravna sredstva in se zoper izdano dovoljenje pritožila.

Po navedbah župana Tineta Radinje se je občina na izdani gradbeni dovoljenji pritožila dvakrat, prvič leta 2022 in drugič leta 2024. Obe pritožbi sta bili po njegovih besedah uspešni, zadevi pa sta bili vrnjeni Upravni enoti Škofja Loka v ponovno odločanje.

Sedanje dovoljenje je tako zadnje poglavje dolgotrajnega upravnega in pravnega postopka, v katerem se na eni strani pojavlja interes zasebnega investitorja, na drugi pa pomisleki občine, civilne iniciative in dela lokalne skupnosti.

Civilna iniciativa dobila pravico do sodelovanja

Pomemben premik je v postopku dosegla civilna iniciativa Loka, mesto vseh. Ko je leta 2022 želela sodelovati v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, je upravna enota njeno zahtevo zavrnila, zato je svojo pravico uveljavljala pred sodiščem.

Upravno sodišče ji je julija 2025 priznalo položaj stranske udeleženke. To pomeni, da lahko sodeluje v postopku, pregleduje upravni spis, podaja pripombe in uveljavlja svoje procesne pravice.

Po poročanju Gorenjskega glasa so člani iniciative junija 2026 dobili vpogled v upravni spis, konec istega meseca pa so se udeležili tudi obravnave na Upravni enoti Škofja Loka. Pristojnim so nato predložili svoje stališče, ki so mu priložili več kot 250 dodatnih podpisov. Šlo je za nadaljevanje njihove akcije iz avgusta 2022, ko so proti načrtovani elektrarni zbrali skoraj tisoč podpisov Ločanov.

Zahtevajo ustavitev postopka

Civilna iniciativa zahteva takojšnjo ustavitev postopka in razveljavitev gradbenega dovoljenja za MHE Puštal. Po njenem prepričanju dovoljenje ne upošteva vseh predpisov, strokovnih mnenj in novih hidroloških okoliščin, ki so se pokazale med poplavami avgusta 2023.

Gre za trditve civilne iniciative, o katerih morajo odločiti pristojni upravni in morebitni sodni organi. Dokler postopek ni pravnomočno končan, ni mogoče kot ugotovljeno dejstvo zapisati, da je bilo gradbeno dovoljenje izdano nezakonito.

Iniciativa zahteva celovito presojo vplivov načrtovane elektrarne na okolje, prostor in varnost ljudi. Opozarja, da naj bi bil objekt umeščen v pretočni profil hudourniškega vodotoka z dokazano povečano poplavno ogroženostjo.

Po njeni oceni bi elektrarna zmanjšala pretočni profil reke in bi lahko ob visokih vodah dodatno ovirala pretok. Zaradi tega zahteva izdelavo nove, neodvisne, strokovno recenzirane in javno predstavljene poplavne študije, ki bi upoštevala tudi podatke ter izkušnje iz avgusta 2023. Do razjasnitve varnostnih in pravnih vprašanj zahteva prepoved posegov v pretočni profil Poljanske Sore.

Civilna iniciativa opozarja tudi na domnevno delitev projekta na dve fazi, s čimer naj bi se po njenem mnenju neupravičeno drobila presoja celotnega posega. Tudi o utemeljenosti tega očitka morajo odločiti pristojni organi.

Protipoplavni projekt se pripravlja že več let

Nasprotovanje občine je treba razumeti tudi v luči obsežnega projekta protipoplavne ureditve Poljanske Sore. Priprava ukrepov se ni začela šele po poplavah leta 2023. Občina je projektno dokumentacijo za izboljšanje poplavnih razmer na širšem območju sotočja Sor začela pripravljati že leta 2015.

Aprila 2022 sta občina in Direkcija Republike Slovenije za vode podpisali sporazum o skupni izvedbi protipoplavne ureditve območja Poljanske Sore od Puštala do sotočja Selške in Poljanske Sore ter naprej po Sori do Suhe. Med predvidenimi ukrepi so ureditev struge, visokovodni nasipi, zidovi in druge rešitve za zmanjšanje poplavne ogroženosti.

Katastrofalne poplave avgusta 2023 so vprašanje varnosti dodatno postavile v ospredje, vendar izvedba celotnega projekta ni končana. Julija 2025 je bil projekt še v fazi pridobivanja gradbenih dovoljenj. Februarja 2026 je država sporočila, da potekajo pridobivanje pravice graditi, priprava potrebnih upravnih dovoljenj in dejavnosti za zagotovitev evropskega financiranja. Ocenjena vrednost naložbe je približno 17 milijonov evrov.

Ukrepi so predvideni na Poljanski Sori od območja nad puštalskim jezom do sotočja s Selško Soro ter naprej ob Sori do Suhe. Zato bi bilo nenatančno zapisati, da država protipoplavno ureditev na celotnem območju že gradi.

Župan Tine Radinja je poudaril, da po stališču občine nobena naložba ne sme poslabšati poplavne varnosti.

Osrednje vprašanje zato ni samo tehnična izvedljivost male hidroelektrarne, temveč tudi njena skladnost z dolgoročnimi načrti poplavne zaščite Škofje Loke.

Kopališče, rečni ekosistem in podoba mesta

Pomisleki niso omejeni samo na poplavno varnost. Občina in civilna iniciativa opozarjata tudi na možen vpliv elektrarne na kopalno območje Puštal, varnost kopalcev, vodni ekosistem in krajinsko podobo prostora.

Naravno kopališče v Puštalu ima dolgo tradicijo in je pomemben del lokalnega okolja. Območje Hudičeve brvi, Poljanske Sore in starega Puštala je tudi prepoznaven del zgodovinske in krajinske podobe Škofje Loke.

Hudičeva brv ni le povezava med bregovoma, temveč ima za mesto tudi simbolni pomen. Skupaj s Puštalom, reko in pogledom proti staremu mestnemu jedru tvori prostor, ki je pomemben tako za domačine kot za obiskovalce.

Vsak večji poseg na tem območju zato odpira tudi vprašanja o varovanju naravne in kulturne dediščine ter o razmerju med zasebnim gospodarskim interesom in javno rabo prostora.

Hudičeva brv ni le povezava med bregovoma, temveč ima za mesto tudi simbolni pomen. Skupaj s Puštalom, reko in pogledom proti staremu mestnemu jedru tvori prostor, ki je pomemben tako za domačine kot za obiskovalce.

Kolikšen bi bil energetski izkupiček?

Nasprotniki projekta postavljajo pod vprašaj tudi njegovo energetsko in ekonomsko smiselnost. Član civilne iniciative in fizik Jure Franko je po svojih navedbah pregledal investicijsko dokumentacijo in ocenil, da elektrarna na izbrani lokaciji nima niti tehničnega niti ekonomskega smisla.

Po njegovih besedah naj bi primerljive male hidroelektrarne proizvedle tako malo električne energije, da bi bilo mogoče enako količino pridobiti s sončnimi elektrarnami na nekaj strehah. Gre za njegovo oceno, ki je brez celotne projektne dokumentacije ni mogoče neodvisno preveriti.

V javnih objavah, pregledanih za pripravo tega članka, natančni podatki o nazivni moči elektrarne, predvideni letni proizvodnji, stroških naložbe in pričakovani ekonomiki projekta niso navedeni. To ne pomeni nujno, da podatkov ni v upravnem spisu ali investicijski dokumentaciji, temveč le, da niso bili celovito predstavljeni v pregledanih javnih objavah.

Prav ti podatki bi morali biti pomemben del javne razprave. Obnovljivi viri energije so pomembni za prihodnjo oskrbo z elektriko, vendar oznaka »zelena energija« sama po sebi še ne pomeni, da je vsak posamezni projekt tudi okoljsko, prostorsko in družbeno sprejemljiv.

Spor, ki presega Škofjo Loko

Primer male hidroelektrarne Puštal odpira širše vprašanje usklajevanja projektov obnovljivih virov energije z varstvom prostora in interesi lokalnih skupnosti.

Država je investitorju omogočila pravico graditi na vodnem zemljišču, občina in organizirani del lokalnega prebivalstva pa projektu nasprotujeta. Hkrati država na širšem območju Poljanske Sore od Puštala proti sotočju pripravlja obsežne protipoplavne ukrepe.

Takšen položaj zahteva pregledne postopke, neodvisne strokovne podlage in sodelovanje javnosti. Lokalna skupnost mora dobiti jasne odgovore o vplivu elektrarne na poplavno varnost, okolje in podobo mesta, pa tudi preverljive podatke o njeni dejanski energetski koristi.

Dokler ta vprašanja ne bodo strokovno in javno razjasnjena, nasprotovanja v Škofji Loki ne bo mogoče odpraviti kot običajen odpor prebivalcev proti spremembam. Po izkušnji iz avgusta 2023 je previdnost ljudi, ki živijo ob Poljanski Sori, razumljiva.

Država je investitorju omogočila pravico graditi na vodnem zemljišču, občina in organizirani del lokalnega prebivalstva pa projektu nasprotujeta.