[Video] Bojan Arzenšek: Aplikacijam za prepoznavanje gob ne smemo zaupati (Vroča tema, 16. 10. 2026)

Vsako jesen v slovenskih gozdovih po oceni Bojana Arzenška gobe nabira okoli sto tisoč ljudi. Letošnja sezona je po poletni suši prinesla zamik in dva vala jurčkov, a hkrati tudi veliko strupenih vrst. Arzenšek, določevalec gob iz Gobarskega društva Kranj, je v podkastu Vroča tema pojasnil, kaj pomeni, da so gobe prebavni trakt gozda, zakaj jurčkov ni mogoče gojiti, kako se izogniti strupenim dvojnikom in zakaj aplikacijam na pametnih telefonih za prepoznavanje gob ne smemo zaupati.

Gobarjenje je pri nas skoraj nacionalni šport, o gobah pa običajno veliko več slišimo šele ob kakšni novi zastrupitvi. V novi epizodi Vroče teme smo zato gostili Bojana Arzenška, ki je v studio prinesel košarico svežih gob, nabranih dan prej, ki nam jih je predstavil in opisal. Pogovor smo začeli z ledenim možem Ötzijem, ki je pred približno 5300 leti s seboj nosil brezovo gobo, nadaljevali smo z letošnjo sezono, strupenimi vrstami, zdravilnimi gobami in kuharskimi nasveti.

Letošnja sezona: suša do sredine avgusta, nato dva vala jurčkov in zamik, v katerega Arzenšek ne dvomi

Prve gobe so se pojavile že junija, julij in prva polovica avgusta pa sta bila po Arzenškovih zapisih slaba. Konec avgusta se je sezona vendarle zagnala: z družbo je nabral več kot 200 primerkov različnih vrst, medtem ko so drugi na družbenih omrežjih še pisali, da ne bo nič. Jurček je po njegovem le kazalnik sezone za večino nabiralcev, ne za tiste, ki spremljajo širši spekter gob.

Izdatno rast v višjih smrekovih gozdovih na Pohorju, Pokljuki in Jelovici pripisuje vročemu poletju, ki je dobro ogrelo zemljo. Ta se segreva in ohlaja počasneje, podgobje (micelij, podzemna mreža gobjih niti) namreč ob toploti lahko požene več plodov. Val se je čez mesec dni ponovil, ko so se jurčki pojavili tudi v nižinah. V drugi polovici oktobra pričakuje še en val, ob nižjih temperaturah lahko pričakujemo tudi štorovke.

Definitivno tudi pri gobah prihaja do zamika za nabiranje.

Zamik po njegovih besedah povzročajo vremenski pogoji, posledica so tudi nove vrste, ki se širijo iz Sredozemlja. Pred približno petimi leti je na Gorenjskem našel gobo iz rodu Omphalotus, ki je sicer pogosta na Primorskem in na prvi pogled podobna lisički. Da rast sledi luninim menam, je prepričan iz lastnih izkušenj: če luna vpliva na morje in na ljudi, zakaj ne bi tudi na gobe. Znanstvene potrditve za to sicer ni.

Koliko vrst gob imamo in koliko jih zares poznamo

V Sloveniji je po Arzenškovih besedah popisanih dobrih 4000 višjih gliv, torej vrst z vidnim trosnjakom, neodkritih je še od 1000 do 2000. Nihče jih ne zna iz roke ali na terenu določiti več kot približno 2000, za ostale sta potrebna literatura in mikroskop. Užitnih vrst je po njegovi izkušnji več kot 150, a so mnoge brez posebnega okusa. Po svetu jih po njegovi oceni raste od dva do tri milijone.

Začetnikom svetuje, naj se v društvu naučijo okoli prepoznati in določiti do 20 vrst, najprej gob s cevkami namesto lističev, ob izogibanju rdečim odtenkom.

Aplikacije z umetno inteligenco

Ne da se in ne smemo zaupati aplikacijam za prepoznavanje gob.

Aplikacije običajno ponudijo več možnosti, največ fotografij na internetu pa je užitnih lisičk, zato lahko tudi njej podobno neužitno ali strupeno gobo označijo kot lisičko. Zato gobarska društva po Sloveniji redno odpirajo svetovalnice, v katerih nabiralcem gobe pregledajo brezplačno: ponavljanje je vselej bil in bo najboljši učitelj.

Strupene gobe

Zelena mušnica (Amanita phalloides) je ena najbolj strupenih gob v Sloveniji. Simptomi se lahko pojavijo šele po več urah, ko strup že razkraja celice v notranjih organih, pri hudih zastrupitvah pa je presaditev jeter po njegovih besedah pogosto edina rešitev. Bisernica (Amanita rubescens) je med najpogostejšimi vrstami in pogojno užitna, ker vsebuje toplotno nestabilen strup. Zelo podobna panterjeva mušnica (Amanita pantherina) pa je strupena in je toplota ne spremeni.

Navadno podvihanko (Paxillus involutus) so med drugo svetovno vojno imeli za užitno, danes velja za nevarno: nemški mikolog Julius Schäffer je leta 1944 umrl po obroku. Največ življenj naj bi po Arzenškovih besedah terjal rženi rožiček (Claviceps purpurea), glivica na rži. Kdor je jedel kruh iz onesnažene moke, je izgubljal ude, srednjeveško ime za to bolezen pa je sveti ogenj.

Rženi rožiček: ali je res vzel največ življenj?

Rženi rožiček (Claviceps purpurea) je glivična bolezen žit in divjih trav, ki jo povzroča istoimenska goba. Najpogosteje napade rž in tritikalo, redkeje pšenico in ječmen. Na klasu zraste temnovijoličast trdi izrastek (sklerocij), štiri- do desetkrat večji od zrna. Alkaloidi v njem krčijo žile in tkiva, zato pri zastrupitvi (ergotizmu) lahko odmrejo udi.

Najbolj znane so epidemije v srednjem veku v Franciji, ki naj bi leta 944 in 945 v Akvitaniji zahtevale okoli 20.000 življenj, okoli leta 985 pa okoli 40.000. Zanesljivih podatkov o skupnem številu žrtev ni, zato trditve, da je bil to največji smrtni vzrok med gobami v zgodovini, ni mogoče potrditi. Danes ergotizma pri ljudeh v razvitih državah ni več, problem pa ostaja pri intenzivni pitanju živine.

Zakaj jurčkov in lisičk ni mogoče gojiti

Po Arzenškovih besedah imajo gobe tri načine prehranjevanja. Mikorizne, med njimi jurček in lisička, živijo v sožitju s koreninami dreves in od njih dobijo sladkorje, torej hrano. Razkrojevalke jedo odmrli les in listje, zajedavke pa drevo ubijejo. Zato so gobe prebavni trakt gozda.

Mikoriznih gob ne gojijo, ker se ne izplača. Gojijo saprofite (razkrojevalke), med njimi šampinjone, bukove ostrigarje in zdravilne vrste, kot sta resasti bradovec (Hericium erinaceus) in svetlikava pološčenka (Ganoderma lucidum). Zavarovani sta med drugimi, cesarska gliva karželj (Amanita caesarea) in lekarniška macesnovka (Laricifomes officinalis).

Zakon in nabiranje

Po Uredbi o varstvu samoniklih gliv lahko posameznik na dan nabere največ 2 kg gob, pri čemer so izvzete vrste, katerih nabiranje je prepovedano. Enako velja za kostanj: v javno dostopnem gozdu ga je za lastne potrebe dovoljeno nabrati do 2 kg na dan, in sicer skupaj z drugimi gozdnimi plodovi in mahovi. Nabranega ni dovoljeno prodajati. Lastniki lahko nabiranje na svojih zemljiščih omejijo, nasadi kostanja pa so za nabiranje zaprti.

Kdor omejitev preseže, mu po navedbah medijev grozi globa od 200 do 400 evrov, nabrano pa lahko inšpektor zaseže. Za zavarovane vrste, med njimi karželj in lekarniško macesnovko, so kazni bistveno višje: za posameznike od 250 do 2500 evrov, za pravne osebe in samostojne podjetnike od 400 do 4000 evrov. Gozdarskih inšpektorjev, ki nabiranje nadzirajo, je po naših podatkih okoli deset, zato Arzenšek poudarja, da v gozdu nismo sami, tam so lastniki, lovci in gozdarji.

Priprava: sveže, pražene ali sušene

Najboljše so sveže gobe, ki lahko počakajo en dan. Za shranjevanje jih je najbolje najprej popražiti, da se izloči voda, šele nato jih je priporočljivo zamrzniti. Sušijo predvsem jurčke in črne trobente, ki jih hranijo v steklenih kozarcih ali papirju.

Vabimo k ogledu celotnega pogovora.