Šetinc Paškova proti Svobodi: so preiskovalne komisije ščitile Goloba?

Nekdanja poslanka Gibanja Svoboda Mojca Šetinc Pašek je pred referendumom o spremembi zakona o parlamentarni preiskavi odprla vprašanje političnega ozadja preiskovalnih komisij. Po njenih navedbah so nekatere služile obračunavanju s posamezniki in varovanju podobe Roberta Goloba. Tamara Vonta očitke o nezakonitem delu komisije zavrača ter vztraja, da je preverjala domnevno nezakonito financiranje političnih strank.

Razprava o parlamentarnih preiskavah je v zadnjih dneh presegla vprašanje, katera zakonska ureditev zagotavlja učinkovitejši nadzor nad oblastjo. V ospredju so konkretni očitki: kdo je usmerjal delo komisij, kdo je želel dostopati do njihove dokumentacije in ali so se široka preiskovalna pooblastila uporabljala tudi za politične obračune.

Posebno težo imajo izjave Mojce Šetinc Pašek, saj je komisijo o domnevno nezakonitem financiranju političnih strank sprva vodila sama. Tokratni očitki tako prihajajo od nekdanje članice Svobode, ki je delovanje stranke in parlamentarne preiskave poznala od znotraj.

Očitki o pritiskih Vesne Vuković

Šetinc Paškova je v oddaji Brez maske na TV3 opisala pritiske nekdanje generalne sekretarke Gibanja Svoboda Vesne Vuković. Po njenem pričevanju je Vukovićeva želela nadzor nad dogajanjem v komisiji in dostop do podatkov, do katerih kot zunanja oseba ni bila upravičena.

Očitki prihajajo od nekdanje članice Svobode, ki je delovanje stranke in parlamentarne preiskave poznala od znotraj.

Nekdanja predsednica komisije trdi, da takšnega dostopa ni dovolila, vendar naj bi se poskusi pridobivanja informacij nadaljevali po drugih poteh. Gre za njeno pričevanje, ki samo po sebi še ne dokazuje, da so bili varovani podatki dejansko posredovani nepooblaščenim osebam. Odpira pa vprašanje razmerja med strankarskim vodstvom in parlamentarnim organom, ki bi moral delovati samostojno.

Pri tem je bistvena razlika med politično pobudo za ustanovitev komisije in poseganjem v njeno konkretno delo. Stranke lahko zahtevajo preiskavo in sodelujejo pri opredelitvi njenega predmeta. Povsem drugo vprašanje je, ali lahko strankarski funkcionarji zunaj komisije vplivajo na pridobivanje dokumentacije ali razpolagajo z občutljivimi podatki.

Prav to razliko postavlja v ospredje pričevanje Šetinc Paškove: komu je bila komisija odgovorna in kje so bile meje strankarskega vpliva?

Preiskava policije kot zaščita predsednika vlade?

Šetinc Paškova je očitke razširila tudi na parlamentarno preiskavo o domnevnem političnem vplivanju na policijo. Po njeni razlagi je bil njen namen sankcionirati nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar in odgovornost za dogajanje v policiji preusmeriti stran od Roberta Goloba.

V nastopu je ravnanje opisala kot prizadevanje, da se »ohrani lik in delo ter neomadeževanost predsednika vlade«.

To je politično posebej občutljiv očitek. Parlamentarna preiskava naj bi omogočala ugotavljanje odgovornosti nosilcev oblasti. Če bi bila uporabljena za zaščito predsednika vlade in obračun z osebo, ki je opozorila na njegovo ravnanje, bi bil njen nadzorni namen obrnjen na glavo.

Vendar je treba ločiti med opisom domnevnega političnega motiva in dokazano zlorabo. Šetinc Paškova je predstavila svojo razlago dogajanja; za presojo konkretne odgovornosti bi bili potrebni dokumenti, odločitve komisije in ugotovitve pristojnih organov.

Vonta: denarnih tokov ni mogoče preverjati samo pri politikih

Tamara Vonta, ki je vodenje komisije o financiranju političnih strank prevzela po Šetinc Paškovi, očitke zavrača. V intervjuju za Reporter, povzetem v posredovanem izhodiščnem gradivu, vztraja, da je komisija delovala v okviru svojih pristojnosti.

Kot argument navaja sklepe komisije, posredovanje podatkov s strani bank in sodne odločitve, ki naj bi potrjevale njeno ravnanje. Po njenem so posamezniki, ki danes govorijo o zlorabah, odločitve komisije izpodbijali po sodni poti in bili pri tem neuspešni.

Vonta pregledovanje poslovnih podatkov zasebnikov utemeljuje z naravo preiskave. Domnevno nezakonito financiranje strank po njeni razlagi ne poteka nujno prek neposrednih nakazil na strankarske račune, temveč lahko vključuje podjetja, medije, zavode in svetovalne pogodbe.

Zato se komisija, kot poudarja, ni mogla omejiti na nosilce javnih funkcij. Če je želela preveriti porabo javnega denarja, je morala slediti tudi njegovim nadaljnjim prejemnikom.

Ta odgovor ne razreši vprašanj o obsegu pridobljene dokumentacije, njeni povezanosti s predmetom preiskave in načinu javnega predstavljanja podatkov. Prav na teh točkah se njena razlaga razhaja z očitki prizadetih.

Prizadeti govorijo o posegih v zasebnost

Posamezniki, ki so se znašli pod drobnogledom komisije, trdijo, da je ta prestopila meje svojih pooblastil. Njihovi očitki se nanašajo na pridobivanje in razkrivanje poslovnih, davčnih ter finančnih podatkov in na obravnavo prič, ki niso bile nosilci javnih funkcij.

Posamezniki, ki so se znašli pod drobnogledom komisije, trdijo, da je ta prestopila meje svojih pooblastil.

Del prizadetih je ustanovil Zavod za zaščito žrtev parlamentarne preiskave 2022–2026. Portal24 je 1. oktobra poročal, da so zavod ter Boris Tomašič, Jože Biščak, Franci Zavrl, Bojan Požar, Miran Videtič, Edvard Kadič in Sebastjan Jeretič vložili dopolnitev in razširitev kazenske ovadbe zoper Vonto. Očitajo ji domnevno zlorabo uradnega položaja ter nedovoljeno uporabo in razkrivanje podatkov.

Kazenska ovadba pomeni zahtevo za preverjanje očitkov, ne ugotovitve krivde. Vonta obtožbe zavrača in jih razume kot poskus diskreditacije komisije ter odvračanja pozornosti od njenih ugotovitev.

V polemiki omenja tudi poslovne interese svojih kritikov. Toda njihove pogodbe, prihodki ali politične povezave sami po sebi še ne odgovorijo na vprašanje, ali je komisija z njihovimi podatki ravnala upravičeno. Enako velja v nasprotni smeri: zatrjevani poseg v zasebnost še ne izključuje upravičenosti preverjanja konkretnega denarnega toka.

Kritike presegajo delitev na levico in desnico

Po posredovanem poročilu o referendumskem soočenju na TV Slovenija so pomisleke o ravnanju komisije izrazili tudi sogovorniki z levega političnega oziroma civilnodružbenega prostora.

Barbara Rajgelj je po tem poročilu priznala, da na položaj prizadetih prej niso bili dovolj pozorni, in se Miranu Videtiču opravičila. Filip Dobranić je ravnanje komisije označil za zlorabo, vendar je hkrati zagovarjal stališče, da bi prejšnja zakonska ureditev zagotavljala boljšo zaščito.

To kaže, da spor ni omejen na vprašanje, kdo podpira Svobodo in kdo njene nasprotnike. Tudi med kritiki komisije ni enotnosti o tem, katera zakonska rešitev bi učinkoviteje preprečevala podobne primere.

Strinjanje o problematičnem ravnanju posamezne komisije zato še ne pomeni strinjanja o vsebini novele.

Strinjanje o problematičnem ravnanju posamezne komisije zato še ne pomeni strinjanja o vsebini novele. Za presojo zakona je treba preveriti njegove konkretne določbe in možnosti varstva prizadetih.

Nadzor nad oblastjo potrebuje tudi nadzor nad preiskovalci

Pričevanje Šetinc Paškove postavlja Svobodo pred neprijetna vprašanja. Njena nekdanja poslanka govori o pritiskih strankarskega vodstva, poskusih dostopa do varovanih podatkov in preiskavah, katerih namen naj bi bil varovati politično podobo predsednika vlade.

Vontin odgovor je jasen: komisija je po njenem sledila javnemu denarju in delovala zakonito. Med tema razlagama ostaja širok razkorak, ki ga je mogoče zmanjšati z dokumentiranimi odgovori o konkretnih zahtevah za podatke, njihovem namenu in uporabi.

Parlament mora imeti možnost preiskovati domnevne nepravilnosti. Toda verodostojnost tega nadzora je odvisna tudi od pripravljenosti, da se preveri ravnanje samih preiskovalcev. Varovanje javnega denarja in varovanje pravic posameznikov sta merili, ki morata veljati hkrati.

Za presojo konkretne odgovornosti bi bili potrebni dokumenti, odločitve komisije in ugotovitve pristojnih organov

Največjo politično težo ima zato vprašanje, ki ga je odprla nekdanja predsednica komisije: ali so parlamentarne preiskave ugotavljale odgovornost oblasti ali pa so bile posamezne poteze podrejene interesom stranke in zaščiti njenega predsednika?