Rez z Golobovo energetsko dediščino? Vizjak prevzel GEN, zamenjan tudi vrh GEN-I

Po menjavi oblasti so se kadrovski premiki preselili še v energetiko: z vrha GEN energije odhaja Nada Drobne Popović, iz GEN-I Maks Helbl, Vizjak pa med prve naloge postavlja tudi razmerje med družbama.

Na zadnji avgustovski dan je slovenska energetika doživela dvojni kadrovski rez. Nadzorni svet GEN energije je odpoklical Nado Drobne Popović, vodenje pa zaupal nekdanjemu ministru Andreju Vizjaku. Do spremembe je prišlo tudi na samem vrhu GEN-I: predsednika uprave Maksa Helbla je zamenjal Jure Soklič.

Obe družbi sta pomemben del energetskega okolja, v katerem je Robert Golob zgradil svojo poslovno in pozneje politično kariero. Novi prvi mož GEN energije pa med prednostne naloge že uvršča tudi ureditev odnosa z GEN-I. Zato se odpira vprašanje, ali gre zgolj za nadaljevanje kadrovskih menjav po zamenjavi oblasti, ali pa se v slovenski energetiki začenja globlji rez z dediščino obdobja Roberta Goloba.

Dve menjavi v enem dnevu

Na izredni seji 31. avgusta je nadzorni svet GEN energije odpoklical generalno direktorico Nado Drobne Popović. Na njeno mesto je imenoval Andreja Vizjaka, ki je isti dan nastopil štiriletni mandat. Drobne Popovićeva je družbo vodila od 1. decembra 2025, njen mandat pa bi moral trajati do 1. julija 2028.

Menjava prihaja le nekaj tednov po spremembi sestave nadzornega sveta GEN energije. Med novimi nadzorniki je tudi njegov predsednik Martin Bratanič, ki je med letoma 2004 in 2008 vodil kabinet Andreja Vizjaka, ko je bil ta gospodarski minister.

Drobne Popovićeva ima tudi osebno povezavo z družino nekdanjega premierja. Siol in Reporter sta poročala, da je teta Golobove žene Tine Gaber Golob. Sorodstvena povezava sama po sebi seveda ne dokazuje političnega kadrovanja, vendar v zgodbi, ki se odvija neposredno po menjavi oblasti, prispeva k politični simboliki njenega predčasnega odhoda.

Vizjak je pred prevzemom že deloval znotraj skupine GEN kot vodja strateškega razvoja v družbi Hidroelektrarne na Spodnji Savi ter kot direktor njene hčerinske družbe Partner. Nekdanji trikratni minister v vladah Janeza Janše je ob prevzemu izpostavil stabilno in varno proizvodnjo električne energije, nadaljevanje projekta JEK2 in gradnje HE Mokrice, posebej pa tudi »razrešitev odnosa« z družbo GEN-I po načelih gospodarnega upravljanja.

Za Forbes Slovenija je Vizjak potrdil tudi odpoklic predsednika uprave GEN-I Maksa Helbla in imenovanje Jureta Sokliča. Povedal je še, da je nekaj dni prej odstopila direktorica GEN-EL Martina Pohar.

V nekaj dneh se je tako spremenil vrh več pomembnih družb v energetskem sistemu skupine GEN.

Soklič po skoraj petih letih vendarle na čelo GEN-I

Jure Soklič pri zgodbi o GEN-I ni novo ime. Prav njegova vrnitev v središče dogajanja daje sedanji menjavi precej več politične teže.

Ko novembra 2021 ni bilo soglasja za nov mandat uprave pod Golobovim vodstvom, je GEN energija za novo upravo predlagala Jureta Sokliča in Davorina Dimiča. Med takratnimi medijskimi poročili obstaja razhajanje glede tega, kateri od njiju je bil predviden za predsednika in kateri za člana uprave, zato tega ni mogoče zanesljivo trditi brez vpogleda v izvirni sklep oziroma zapisnik skupščine.

Predlog v vsakem primeru na skupščini ni dobil potrebne podpore. GEN-I je takrat pojasnjeval, da imeni nista bili predhodno usklajeni ter da se skupščina ni mogla seznaniti z vizijo razvoja družbe predlaganih kandidatov.

Soklič je bil v času prejšnje Janševe vlade tudi nadzornik GEN energije, mediji pa so ga že takrat opisovali kot kader blizu NSi. Človek, ki je bil torej že ob Golobovem odhodu leta 2021 predlagan v novo upravo GEN-I, skoraj pet let pozneje prevzema njen vrh – po novi menjavi oblasti in na isti dan, ko vodenje GEN energije prevzema Andrej Vizjak.

Petnajst let na vrhu GEN-I

Robert Golob je z GEN-I povezan tesneje kot bi nakazovala zgolj oznaka nekdanjega delodajalca. Družbo je kot predsednik uprave vodil od leta 2006 do novembra 2021, torej približno petnajst let. V tem času je GEN-I zrasel v enega največjih slovenskih energetskih trgovcev in dobaviteljev ter se razširil na tuje trge. Uspehi družbe so postali tudi pomemben del Golobove javne podobe uspešnega menedžerja, s katero je pozneje vstopil v politiko.

Njegov odhod konec leta 2021 ni bil običajen. Predlog za nov mandat uprave pod Golobovim vodstvom ni dobil potrebnega soglasja, družbenika pa se nato nista uspela dogovoriti o novi upravi. Zaradi nastalega položaja je bilo vodstvo pozneje začasno imenovano po sodni poti.

Golob je januarja 2022 prevzel Gibanje Svoboda in po volitvah postal predsednik vlade. Toda njegov odhod ni pomenil popolnega kadrovskega preloma v GEN-I. Februarja 2023 je vodenje družbe prevzel Maks Helbl, dotedanji direktor pravnega področja, ki je bil v GEN-I zaposlen že več kot desetletje. Enako je veljalo za druga novoimenovana člana uprave Andrejo Zupan in Sandija Kavaliča.

Forbes Slovenija je Helbla že pred sedanjo menjavo opisoval kot kader nekdanjega premierja. Njegova žena Barbara Kolenko Helbl je bila junija 2022 imenovana za generalno sekretarko Golobove vlade, torej približno osem mesecev pred tem, ko je Helbl prevzel vodenje GEN-I.

To samo po sebi ne dokazuje Golobovega vpliva na poslovne odločitve družbe po njegovem odhodu. Kaže pa na kadrovsko kontinuiteto med njegovim nekdanjim poslovnim okoljem in obdobjem njegove vlade, ki se z odpoklicem Helbla na samem vrhu GEN-I zdaj prekinja.

Zapleten odnos med GEN energijo in GEN-I

Vizjakova napoved »razrešitve odnosa« z GEN-I ima pomembno korporativno ozadje in je ni mogoče razlagati zgolj kot politični obračun.

Danes ima GEN energija 50-odstotni delež v GEN-I, drugo polovico pa ima GEN-EL. Lastništvo je še bolj zapleteno, ker je GEN-I hkrati polovični lastnik GEN-EL, drugo polovico GEN-EL pa ima GEN energija. Gre torej za krožno oziroma vzajemno lastniško povezavo.

Toda ta struktura leta 2021 še ni bila enaka današnji. Takrat je imel GEN-I polovico GEN-EL, GEN energija in Elektro Ljubljana pa vsak po četrtino. Prav v času spora glede prihodnosti GEN-I so zato pomembno vlogo igrala tudi dogajanja v Elektru Ljubljana in razrešitev njegovega takratnega predsednika uprave Andreja Ribiča.

Sedanja lastniška struktura je posledica poznejših sprememb, vprašanje dejanskega upravljavskega vpliva GEN energije na GEN-I pa ostaja pomembno.

Vizjak je ob nastopu funkcije poleg razmerja z GEN-I napovedal tudi racionalizacijo upravljavske strukture skupine, ki jo ocenjuje kot preveč zbirokratizirano, ter krepitev uprave. Njegove napovedi zato nakazujejo, da se spremembe morda ne bodo končale zgolj pri imenih na direktorskih položajih.

Tri dni pred Vizjakovim prihodom spremenili pogoje

Ob imenovanju se odpira še eno vprašanje korporativnega upravljanja. Akt o ustanovitvi GEN energije je bil spremenjen 28. avgusta, vsega tri dni pred Vizjakovim imenovanjem.

Med drugim je bil spremenjen 29. člen, ki določa pogoje za člana poslovodstva. Prejšnja različica je zahtevala pet let izkušenj na poslovodskih ali vodilnih mestih v družbi, ki je po velikosti najmanj enaka GEN energiji. Po novi različici zadostujejo ustrezne izkušnje v srednji in oziroma ali veliki družbi.

Forbes Slovenija je Vizjaka vprašal tudi o spremembi pogojev. Vizjak je odgovoril, da je magister elektrotehnike z 38 leti delovnih izkušenj, tudi na vodilnih mestih, in da se ocenjuje za kompetentnega za vodenje družbe.

Časovno zaporedje ostaja dejstvo: pogoji v aktu o ustanovitvi so bili spremenjeni v petek, novi direktor pa imenovan v ponedeljek. Samo po sebi to še ne dokazuje, da je bila sprememba pripravljena zaradi njegovega imenovanja, je pa okoliščina, ki pri presoji postopka upravičeno odpira dodatna vprašanja.

Konec Golobove energetske dediščine?

Menjavi v GEN energiji in GEN-I nista osamljen dogodek. Po zamenjavi oblasti poteka širši val kadrovskih sprememb v državnem gospodarstvu, ki je že zajel oziroma se dotaknil Pošte Slovenije, HSE, Darsa in Telekoma Slovenije.

GEN-I ima kljub temu posebno politično simboliko. Za Roberta Goloba je družba mnogo več kot nekdanji delodajalec. Prav tam je petnajst let gradil poslovni ugled, krog dolgoletnih sodelavcev in javno podobo uspešnega menedžerja, ki jo je nato prenesel v politiko.

Zdaj odhaja Maks Helbl, dolgoletni kader GEN-I iz Golobovega obdobja, na njegovo mesto pa prihaja Jure Soklič, ki je bil v novo upravo družbe predlagan že ob Golobovem odhodu leta 2021. Sočasno vodenje GEN energije prevzema Andrej Vizjak, ki med prvimi nalogami napoveduje prav ureditev razmerja z GEN-I.

K temu je treba prišteti še predčasni odhod Nade Drobne Popović, spremembo nadzornega sveta in spremembo pogojev za vodstvo GEN energije le tri dni pred Vizjakovim imenovanjem.

Vse to še ne dokazuje politično vodene razgradnje Golobovega vpliva. Dokazuje pa, da se po menjavi oblasti v energetskem prostoru, ki je bil petnajst let neločljivo povezan z Golobovim imenom, na več ravneh hkrati menjajo ljudje, spreminjajo upravljavska razmerja in pravila.

Ali gre za dejanski rez z Golobovo energetsko dediščino, zato ne bo pokazala ena kadrovska menjava. Pokazalo bo predvsem to, kako globoko bo novo vodstvo poseglo v lastniške in upravljavske odnose med GEN energijo, GEN-I in GEN-EL.