V soboto, 6. junija, pri breznu pod Macesnovo gorico spomin na žrtve komunizma

V spomin na pomorjene žrtve vojnega in povojnega komunističnega nasilja bo v soboto pri breznu pod Macesnovo gorico obletna slovesnost s sveto mašo, ki bo ob 11.00. Slovesnost bo navzoče povezala v liturgičnem spominu na mučeništvo slovenskih katoličanov med revolucijo in po njej, sporočajo organizatorji iz Nove slovenske zaveze.

Osrednji govornik ddr. Klemen Jaklič

Sveto mašo ob 11.00 bo ob somaševanju duhovnikov pri breznu pod Macesnovo gorico daroval novomeški škof Andrej Saje, po bogoslužju pa bo v kulturnem delu slovesnosti zbrane nagovoril nekdanji ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič. Celotno slovesnost bo s petjem obogatil oktet In spiritu.

»Sveta maša pri Macesnovi gorici nas bo zbrala na kraju velikega trpljenja in smrti slovenskih domobrancev, ki so bili kot izmučeni slovenski fantje in možje ustreljeni in pahnjeni v brezno. Njihova telesa so se spremenila v roško zemljo, njihove kosti so izkopane in čakajo usmiljenjih rok za pokop, njihovo življenje in trpljenje pa je šlo z njimi k Bogu,« so v vabilu na slovesnost zapisali organizatorji.

Osnova narodne sprave

Prva slovesnost ob breznu pod Macesnovo gorico, kjer sta govorila tudi tedanji premier Janez Janša in takratni predsednik republike Borut Pahor, je bila 6. junija 2020. Takrat je bilo na podlagi izkopavanj namreč že jasno, da gre za največje doslej odkrito množično morišče pri nas.

»Na tem kraju, v Kočevskem rogu, je bolečina neizmerna. Zato je tudi zmožnost tega kraja, da nas zbliža, zelo velika. To zmožnost moramo Slovenci šele odkriti. In pot tega odkrivanja je strpno razvijanje kulture spomina,« je takrat dejal predsednik Pahor.

Janša pa je poudaril, da imajo vsi, ki so umrli v ali zaradi odpora proti fašizmu, nacionalsocializmu in komunizmu, pravico do imena in spomina, zaslužijo si dostojen grob in spoštovanje. »Samo to je lahko trajna osnova narodne sprave Slovencev,« je med drugim povedal takratni predsednik vlade.

Od Hude jame do Macesnove gorice

Izkopavanja jame so končali leta 2022 in našteli posmrtne ostanke kar 3.450 žrtev, večinoma Slovencev in tudi nekaj Hrvatov.

Že pred tem so leta 2009 v Hudi jami pri Laškem po odstranitvi enajstih pregrad v Barbarinem rovu naleteli na posmrtne ostanke 1.400 žrtev, pobitih po vojni. Večinoma je šlo za pripadnike vojaških sil Neodvisne države Hrvaške, domobrance in civiliste.

Leta 2017 pa so v soteski Iške našli posmrtne ostanke 53 Romov, med njimi 25 otrok.

Gre le za najbolj izpostavljena od več kot 750 prikritih morišč, ki jih je v Sloveniji evidentirala vladna komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč. V njih naj bi ležali posmrtni ostanki do 100.000 žrtev, med njimi najmanj 13.500 Slovencev, medtem ko je velik delež žrtev tudi drugih jugoslovanskih narodov, predvsem Hrvatov in Srbov.

Dolgoletna prizadevanja vladne komisije in svojcev žrtev za pieteten pokop žrtev Macesnove gorice in Iške so kljub nasprotovanju ljubljanskih mestnih oblasti s prihodom nove vlade postala bolj otipljiva. Državni zbor je namreč pred tedni sprejel zakon, s katerim določa pokop posmrtnih ostankov na pokopališču Žale v Ljubljani, obenem pa je 17. maj ponovno določil kot dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Prav na ta dan se je leta 1942 namreč zgodil prvi množični komunistični pomor slovenskih civilistov, in sicer že omenjeni pomor v Iški.