Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide

V tokratni, že 258. številki Domovine, so v ospredju razmisleki o slovenski zgodovini, identiteti in aktualnih družbenih vprašanjih, od domoljubja in osamosvojitve do politike, kulture, zdravstva in vsakdanjih izzivov. Avtorji skozi intervjuje, kolumne in zapise odpirajo teme pravne države, mednarodnih odnosov, okolja in družbe, ob tem pa se dotaknejo tudi kulture, vzgoje in osebnih spominov.

Vida Petrovčič v intervjuju gosti nekdanjega predsednika Državnega sveta Alojza Kovšco. Pogovor se osredotoča na domoljubje, pomen slovenske osamosvojitve, državnih simbolov ter odnos do slovenstva in nacionalne identitete.

Tomaž Cuder se pogovarja s prof. dr. Bogomilom Ferfilo o zgodovinskih povezavah med Karantanijo in ameriško Deklaracijo o neodvisnosti ter o sodobnih odnosih med Slovenijo in ZDA. Pogovor se dotakne tudi ameriške politike, gospodarstva in aktualnih geopolitičnih izzivov.

Peter Avsenik piše o razvoju slovenskega domoljubja od Primoža Trubarja preko osamosvojitve Slovenije in do današnjega dne. Predstavi ključne osebnosti, ki so s svojim delom prispevale k oblikovanju slovenske narodne identitete. Pravi, da domoljubje ostaja temelj odgovornosti do jezika, kulture in države.

Tina S. Bertoncelj piše o zavrženju kazenske ovadbe zoper Simona Jernejca po nasilnem incidentu na trasi kanala C0. Članek obravnava domnevno sporne postopke varnostnikov in policije ter odpira vprašanja o zakonitosti njihovega ravnanja pri obravnavi lastnikov zemljišč te rmorebitni povezanosti policije in varnostnikov.

Tina S. Bertoncelj piše o viziji 'Ljubljana 2045', ki jo označuje kot nezakonito predvolilno kampanjo in propagando ljubljanske mestne oblasti, financirano z javnim denarjem, s katero naj bi se vplivalo na volivce pred lokalnimi volitvami. Na isto publikacijo se odziva Andrej Tomelj in se sprašuje, ali je to, kar gledamo v Ljubljani sedaj, res v skladu s predstavljeno vizijo.

Peter Avsenik piše o referendumski pobudi proti noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Članek zagovarja novelo ter kritizira nasprotovanje pobudnikov in domnevne politične zlorabe preiskovalnih komisij.

Milan Krek opozarja na omejen oddaljeni dostop do Centralne medicinske knjižnice. Meni, da bi morali imeti v današnji digitalni dobi vsi zdravniki omogočen digitalni dostop do strokovne medicinske literature, saj je sprotno spremljanje novih znanj pomembno za kakovostno zdravljenje pacientov.

Vida Petrovčič se je v podkastu 35 let Slovenije pogovarjala z dr. Jožefom Muhovičem in dr. Milčkom Komeljem o slovenski kulturi po osamosvojitvi. Sogovornika opozarjata, da osamosvojitev v kulturnem prostoru ni dobila ustreznega mesta ter kritizirata kulturno politiko in odnos do slovenske identitete.

Peter Bernik se v osebnem zapisu spominja dogodkov iz časa desetdnevne vojne leta 1991, ko je kot gasilec deloval na terenu pri Igu. Z nekaj hudomušnosti resno opisuje, kako je preživetje ob sestrelitvi helikopterja JLA razumel kot svoj 'drugi rojstni dan', ki ga simbolično praznuje že 35 let.

Dr. Božo Cerar analizira vlogo Nata v spremenjenih globalnih razmerah po vojni v Ukrajini. Meni, da glavni izziv zavezništva ni več Rusija, temveč vprašanje njegove prihodnje vloge in delitve varnostnih odgovornosti med Evropo in ZDA.

Ddr. Verena Vidrih Perko zagovarja pomen Muzeja slovenske osamosvojitve in kritizira njegovo ukinitev, ki jo označuje kot politično in strokovno sporno. Poudarja, da so muzeji ključni za kolektivni spomin in nacionalno identiteto.

Mitja Pucelj v razmišljanju o organizaciji dela in vsakdanjega življenja opiše pomen planiranja in pravočasnega izvajanja aktivnosti. S primeri razlaga, da je ključno pravočasno začeti naloge, saj delo v zadnjem trenutku povečuje stres in zmanjšuje učinkovitost.

Milena Miklavčič razmišlja o odzivih javnosti ob prometni ustavitvi na dolenjski avtocesti zaradi človeka v stiski. Opozarja na pomanjkanje empatije v družbi, nevarnost razčlovečenja ter na družbene trende, ki vodijo v vse večjo brezčutnost in nestrpnost.

Aljuš Pertinač v komentarju ob rekordnih poletnih temperaturah v Evropi razmišlja o podnebnih politikah in njihovih posledicah. Ob tem kritično obravnava tudi okoljske izzive ter aktualno slovensko in mednarodno politično dogajanje.

Matej Leskovar v kolumni o ljudskofrontni koaliciji osvetli delovanje kulturnih revij in njihovo politično nalogo. V nadaljevanju spregovori o položaju slovenskih katoličanov v komunizmu in o razlogih za nastanek Revije 2000.

Matej Leskovar v novem delu serije Kolaboracija in propaganda na primeru članka dr. Stojana Pretnarja analizira, kako komunistično pravo tepta temeljna načela pravne teorije. Kot zgodovina je tudi pravo pod komunizmom služilo le ideologiji in manipulaciji.

Ivan Sivec v kolumni predstavi Mimi Malenšek in njeno življenjsko pot od otroštva do pisateljskega in prevajalskega dela. Izpostavi njen samostojni študij, razvoj njenega obsežnega romanesknega opusa ter njen odnos do knjig in ljudi, ki ga je ohranjala skozi vse življenje.

Igor Gošte nas povabi na izlet v Strunjan, kjer se morje v laguni Stjuža »ujame« kot v naravni objem in za hip pozabi, da je morje. Strunjan ni le narava, ampak tudi zgodbe, od solin in Strunjanskega križa z razgledom, ki jemlje dih, do cerkve Marijinega prikazanja.

Dr. Andreja Poljanec obravnava vpliv ločitve staršev na predšolskega otroka kot eno najtežjih družinskih sprememb, ki ogrozi njegov občutek varnosti. Izpostavi pomen mirne komunikacije, stabilnosti in zaščite otroka pred konflikti ter čustvenimi obremenitvami staršev.

Ivan Sivec v spominskem zapisu predstavi Franca Flereta kot velikega ljudskega harmonikarja, ki je iz skromnih začetkov postal prepoznaven po vsej Sloveniji. Opiše njegovo glasbeno pot, energijo ter uspešnico »Ljubezen mamina«, ki jo je izvedel skupaj z Dobrepoljskimi fanti in ga je dokončno utrdila v ljudskem spominu.

P. dr. Andraž Arko film o sv. Frančiški Cabrini predstavi kot čustveno, a klasično hagiografsko pripoved o njenem življenju in delu v ZDA.

Selma Bizjak je tokrat za nas pripravila odlično jed za vroče poletne dni – sicilijansko krompirjevo solato.

Tudi v tej številki pa vas na koncu čaka razvedrilo za krajšanje vročih poletnih dni. Želimo vam prijetno branje!

Postanite tudi vi naročnik Domovine. In povabite k naročilu še koga – da bo družina bralcev Domovine še večja.

_____________________________________________________

Priskrbite si svoj izvod tednika Domovina – z bogato vsebino in razvedrilom, ki vam lahko prinese tudi nagrado. Za vse nove naročnike pa je v dar pripravljena knjiga.