Sindikati napovedujejo zmago na referendumu, delodajalci stopili na stran interventnega zakona

Sindikati so danes v državni zbor vložili zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije, ki jo je podprlo 42.694 volivcev. Medtem ko sindikalne centrale opozarjajo na razkroj socialne države, delodajalske organizacije v zakonu vidijo prvi korak k izboljšanju poslovnega okolja. Referendumska kampanja se tako zaostruje še pred določitvijo datuma glasovanja.

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj je ob današnji vložitvi podpisov izrazil prepričanje, da bodo na referendumu zmagali nasprotniki zakona. »Zmagali bomo z argumenti, ki so na naši strani,« je dejal in opozoril, da pričakuje agresivno kampanjo, diskreditacije in manipulacije zagovornikov zakona. Štrukelj je ponovil stališče sindikatov, da interventni zakon ne prinaša razvoja, temveč ogroža solidarnost in socialno državo. Kritičen je bil do delodajalskih organizacij, ki napovedujejo sodelovanje v referendumski kampanji. Po njegovem mnenju je njihova podpora dokaz, komu zakon koristi. V sindikalnih centralah so potrebnih 40.000 podpisov zbrali že 12 dni pred iztekom zakonskega roka. Med 1. septembrom in 5. oktobrom je podporo zahtevi po podatkih ministrstva za notranje zadeve in javno upravo oddalo 42.694 volivcev.

V kampanjo se vključujejo delodajalci

Na drugi strani je Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) danes sporočilo, da je njegov upravni odbor sprejel sklep o aktivnem sodelovanju v referendumski kampanji v podporo interventnemu zakonu. V ZDS zakon razumejo kot prvi korak k zmanjševanju davčnih in administrativnih obremenitev prebivalcev in gospodarstva. Opozarjajo, da bi njegova zavrnitev še poglobila negativne trende zadnjih let. Predsednik združenja Marjan Trobiš je poudaril, da njihove zahteve niso namenjene zgolj delodajalcem, temveč predvsem izboljšanju materialnega položaja zaposlenih. Manjše obremenitve stroškov dela bi po oceni združenja omogočile višje neto prejemke zaposlenih in zmanjšale potrebo po socialnih transferjih.

Aktivno sodelovanje v kampanji je že v ponedeljek napovedala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). Generalna direktorica Vesna Nahtigal je poudarila, da zakon sicer ne rešuje vseh razvojnih izzivov države, vendar predstavlja prvi korak k izboljšanju konkurenčnosti gospodarstva. Podporo zakonu je že maja skupno izrazilo vseh pet reprezentativnih delodajalskih organizacij, ki poleg ZDS in GZS vključujejo še OZS, Trgovinsko zbornico Slovenije in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije.

Koalicija sindikatom očita politično delovanje

Na današnji novinarski konferenci so podporo zakonu ponovili predstavniki koalicijskih strank SDS, NSi in Demokrati. Poslanec NSi Janez Žakelj je poudaril, da zakon prinaša številne koristi za različne skupine prebivalstva, od zaposlenih in podjetnikov do upokojencev. Sindikatom je očital širjenje dezinformacij in poudaril, da brez močnega gospodarstva ni mogoče vzdrževati kakovostnih javnih storitev in socialne države. Vodja poslancev Demokratov Elena Zavadlav Ušaj je bila kritična do uporabe sindikalnih mrež pri zbiranju podpisov, poslanec SDS Zvone Černač pa je sindikatom očital izvajanje politične agende opozicije. Predsednik vlade Janez Janša je prihajajoči referendum že pred dnevi označil za spopad med konceptoma razvoja in zavisti. V opozicijskih Svobodi, SD in Levici medtem podpirajo sindikalna prizadevanja in napovedujejo sodelovanje v kampanji proti zakonu.

Fiskalni svet ocenil, da bi zakon spodbudil gospodarsko rast, a opozoril na 1,2 milijarde evrov

Vprašanje javnofinančnih posledic je septembra podrobneje analiziral Fiskalni svet. Po njegovi oceni bi lahko ukrepi interventnega zakona v letu 2027 neposredno poslabšali javnofinančni saldo za približno 1,2 milijarde evrov oziroma 1,5 odstotka BDP. Največji posamezni učinek bi imeli uvedba razvojne kapice in možnost prejemanja polne pokojnine ob nadaljevanju dela. Fiskalni svet je obenem ocenil, da bi zakon verjetno spodbudil gospodarsko rast. Vendar bi dodatna gospodarska aktivnost po opravljenih simulacijah kratkoročno nadomestila približno četrtino neposrednega poslabšanja salda, po desetih letih pa okoli polovico. Ob tem so v Fiskalnem svetu izrecno opozorili, da ocenjenih 1,2 milijarde evrov ni mogoče razumeti kot trajni letni strošek zakona, saj izračun vključuje začasne ukrepe. Analiza prav tako ne predstavlja napovedi dejanskega primanjkljaja, temveč oceno učinkov v primerjavi s scenarijem brez interventnega zakona.

O referendumu bodo odločali predvidoma decembra

Referendumski postopek ima sicer že večmesečno predzgodbo. Državni zbor je maja sprejel sklep, da referendum o zakonu ni dopusten, vendar ga je ustavno sodišče julija razveljavilo. Ustavni sodniki so presodili, da zakon vsebuje pomembne vsebine, o katerih je referendumsko odločanje dovoljeno, zato ga kot celote ni mogoče izvzeti iz odločanja volivcev. Po današnji vložitvi popolne referendumske zahteve mora državni zbor v sedmih dneh razpisati referendum. Kot možen datum glasovanja se omenja prva polovica decembra, dokončne odločitve pa še ni.