Kolaboracija in propaganda (16. del): Slovenski protikomunisti in kolaboracija 6: domobranci in prisega poslušnosti
V prejšnjem članku smo si ogledali domobransko prisego in ugotovili, da ni prisega Hitlerju. Ustavili smo se ob besedi »zvestoba« v prisegi in se vprašali, po čem se izraz zvestoba v mednarodnopravnem jeziku razlikuje od našega vsakdanjega razumevanja. Ugotovili smo, da domobranska prisega v pravnem smislu ni prisega zvestobe. Zato domobranci niso izdajalci: ostali so zvesti svoji prisegi zvestobe kralju Petru II. in svoji domovini, Kraljevini Jugoslaviji. Zdaj je čas, da se ustavimo ob točkah,
Za ogled se:
Želite prebrati ta članek?
Prijavi se
Naroči se
Vsebina je dostopna našim zvestim naročnikom.
Oglejte si naše naročniške pakete.
Imate težave z dostopom do zaklenjenih vsebin?
Kadarkoli nam lahko pišete na [email protected]. Na telefonski
številki 068 / 191 191 pa smo dosegljivi vsak delovnik od 9h do 15h.
1 komentar
Andrej Muren
Domobranska prisega je bila s političnega stališča huda napaka. Toda nihče ne ve, kako bi se ji domobranci lahko izognili. Če ne bi hoteli priseči, bi Nemci domobrance razpustili, verjetno tudi internirali. Po vojni pa bi jih komunisti v vsakem primeru pobili.
Sicer zaradi prisege slovenski narod ni trpel škode, nihče ni padel na tuji fronti ali bil zaprt v taborišču. Prisega ni bila dosti drugačna od "zakletve", ki smo jo morali dati vsi, ki smo služili JLA. Tudi zakletva ni imela stvarnih posledic.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.