Inšpektor zavrnil argument Kemijskega inštituta: Upravna enota o diafragmi sploh ni odločila

Gradbeni inšpektor je v odločbi o odstranitvi armiranobetonske diafragme izrecno zavrnil razlago Kemijskega inštituta, da je Upravna enota Ljubljana o njej odločila že s sklepom v aprilu 2025. Po njegovi presoji se je sklep nanašal samo na rušitev stavb, diafragma pa predstavlja novogradnjo manj zahtevnega objekta, za katero je potrebno pravnomočno gradbeno dovoljenje. Inšpektor je možnost sanacije nelegalnega stanja vezal na pridobitev »ustreznega in pravnomočnega« dovoljenja, medtem ko maja izdano dovoljenje, na katero se zdaj sklicuje inštitut, diafragme ne zajema.

Kemijski inštitut nam celotne inšpekcijske odločbe z dne 10. junija 2026, za katero smo zaprosili, ni posredoval, ker postopek na drugi stopnji še ni končan. Poslal pa nam je ključne ugotovitve in več dobesednih navedkov iz njene obrazložitve. Za celotno odločbo smo, kot smo že pisali, po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja zaprosili tudi gradbeni inšpektorat, vendar je še nismo prejeli.

Inšpektor: Diafragma je novogradnja

Iz odgovora Kemijskega inštituta izhaja, da je gradbeni inšpektor na podlagi ogleda ugotovil izvedbo armiranobetonske konstrukcije globine približno 10,50 metra in skupne dolžine približno 60 metrov. Na podlagi 5. in 24. točke 3. člena Gradbenega zakona jo je opredelil kot izvedbo gradbenih in drugih del, povezanih z gradnjo, ki na mestu odstranjenega dela objekta obsega novogradnjo.

Po merilih iz uredbe o razvrščanju objektov je diafragmo uvrstil med manj zahtevne objekte. Njena globina namreč presega štiri metre, zato je ni mogoče šteti za nezahteven objekt, ne presega pa 15 metrov, kar bi pomenilo uvrstitev med zahtevne objekte. Za novogradnjo manj zahtevnega objekta je po 5. členu Gradbenega zakona potrebno pravnomočno gradbeno dovoljenje. S tem je inšpektor zavzel drugačno pravno stališče od Upravne enote Ljubljana, ki je v poznejših odgovorih za Domovino pojasnila, da diafragma ni del objekta, temveč način izvedbe varovanja gradbene jame, zato se zanjo gradbeno dovoljenje ne izdaja.

Sklep upravne enote je zajemal samo rušitev

Kemijski inštitut že ves čas vztraja, da je diafragmo izvedel na podlagi sklepa Upravne enote Ljubljana z dne 24. aprila 2025 in po pravočasno vloženi prijavi začetka prve faze del. Upravna enota je s tem sklepom zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja zavrgla, ker za odstranitev stavb glede na njihovo oddaljenost od objektov na sosednjih nepremičninah gradbenega dovoljenja ni bilo mogoče izdati.

Inšpektor te razlage ni sprejel. V odločbi je po navedbah Kemijskega inštituta zapisal, da se izrek sklepa nanaša izključno na odstranitev oziroma rušitev stavb. Upravna enota v njem »ni odločila o novogradnji armiranobetonske diafragme«. Sklep o zavrženju zahteve za rušitev zato po presoji inšpektorja ne nadomešča gradbenega dovoljenja za diafragmo. Ta ugotovitev odgovarja tudi na vprašanje, ki je ostalo odprto v naših prvih člankih: ali je upravna enota s sklepom, ki se je nanašal na odstranitev stavb, dejansko odločila tudi o pravnem statusu diafragme. Po presoji gradbenega inšpektorja ni.

Potrebno bi bilo »ustrezno in pravnomočno« dovoljenje

Gradbeni inšpektor je pri določitvi roka upošteval izjavo projektanta ARK Arhitektura Krušec, da je bila na upravno enoto vložena zahteva za gradbeno dovoljenje za novi objekt druge faze. Gre za postopek št. 351-1209/2025-6224. Inšpektor je zapisal, da 12 mesecev od vročitve odločbe predstavlja primeren čas za izdajo »ustreznega in pravnomočnega gradbenega dovoljenja« v tem postopku, »s čemer gradnja armiranobetonske diafragme več ne bo predstavljala nelegalne gradnje novogradnje«. Gradbeno dovoljenje v navedenem postopku je bilo sicer izdano že 19. maja 2026, torej pred izdajo inšpekcijske odločbe. Po zavrnitvi pritožbe stranskih udeležencev 4. avgusta je postalo dokončno. Kemijski inštitut zato v svojem odgovoru poudarja, da je dovoljenje za drugo fazo medtem pridobil.

Toda inšpektor sanacije ni vezal zgolj na izdajo dovoljenja, temveč na »ustrezno in pravnomočno« dovoljenje. Iz v maju izdanega gradbenega dovoljenja je razvidno, da diafragma ni vključena kot objekt oziroma njegov del, za katerega je bilo dovoljenje izdano. Upravna enota jo je v obrazložitvi obravnavala kot način varovanja gradbene jame in kot del projekta za izvedbo oziroma PZI, ne pa dokumentacije DGD. Enako stališče je pri odločanju o pritožbi zavzelo ministrstvo.

Ministrstvo nam je obenem že pojasnilo, da lahko pozneje izdano gradbeno dovoljenje pomeni pravno podlago za že izvedeno gradnjo samo v obsegu, dimenzijah in namembnosti, ki izhajajo iz njegovega izreka. Če že zgrajeni objekt ne ustreza objektom, navedenim v izreku dovoljenja, po pojasnilu ministrstva ni mogoče govoriti o legalizaciji izvedenega stanja.

Zato samo dejstvo, da je Kemijski inštitut pridobil gradbeno dovoljenje za drugo fazo, še ne odgovarja na vprašanje, ali gre za »ustrezno« dovoljenje, ki ga je imel v mislih inšpektor. Inštitut je v odgovoru navedel, da je dovoljenje dokončno, ni pa navedel, da bi bilo tudi pravnomočno. Prav to bo eno ključnih vprašanj pri odločanju ministrstva o pritožbi Kemijskega inštituta zoper inšpekcijsko odločbo. Ministrstvo je že sporočilo, da pri odprtem postopku ne želi prejudicirati odločitve. O pritožbi naj bi odločilo do sredine septembra.

Od kod razlika v globini in dolžini?

Iz posredovanih delov inšpekcijske odločbe izhaja še ena doslej nepojasnjena razlika. Inšpektor je pri razvrstitvi objekta upošteval konstrukcijo globine približno 10,50 metra in dolžine približno 60 metrov. Projektna dokumentacija pa za diafragmo navaja globino več kot 20 metrov in skupno dolžino okoli 149 metrov. Razlika je pomembna tudi za razvrstitev objekta. Inšpektor je diafragmo uvrstil med manj zahtevne objekte prav zato, ker po njegovih ugotovitvah njena globina ne presega 15 metrov. Iz odgovora Kemijskega inštituta ni mogoče razbrati, ali je inšpektor na ogledu zajel samo do takrat izvedeni del diafragme ali pa podatki pomenijo kaj drugega. Z vprašanji smo se ponovno obrnili na pristojni inšpektorat.

Rok za odstranitev teče, ministrstvo še odloča

Odločba je bila Kemijskemu inštitutu vročena 15. junija 2026. Inšpektor je za odstranitev določil 12-mesečni rok, pri čemer je upošteval čas, potreben bodisi za odstranitev konstrukcije bodisi za pridobitev ustreznega pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Rok se tako izteče 15. junija 2027. Če obveznost ne bo izpolnjena, odločba predvideva izvršbo po drugih osebah ali s prisilitvijo. Pritožba Kemijskega inštituta izvršitve odločbe ne zadrži, ministrstvu pa po njegovih navedbah ni znano, da bi bila ta odložena ali zadržana s kakšnim drugim aktom.

Na nadaljnji potek bo zato bistveno vplivala odločitev ministrstva, napovedana do sredine septembra. Če bo pritožbo zavrnilo, bo inšpekcijska odločba ostala v veljavi: do izteka roka bo moral Kemijski inštitut bodisi pridobiti dovoljenje, ki ga bo inšpektor štel za ustrezno in pravnomočno, bodisi diafragmo odstraniti.

Zoper odločitev ministrstva bo sicer mogoče sprožiti upravni spor, vendar tudi tožba sama po sebi praviloma ne zadrži izvršitve. Če bo ministrstvo pritožbi ugodilo, pa lahko inšpekcijsko odločbo v celoti ali deloma odpravi oziroma spremeni ali zadevo vrne inšpektorju v ponovno odločanje. V tem primeru bi lahko obveznost odstranitve odpadla, se spremenila ali pa bi moral inšpektor o njej odločiti znova.