Varuhi revolucionarne dediščine danes praznujejo, a ni jasno, česa se spominjajo

27. april v koledarju državnih praznikov velja za dan upora proti okupatorju. Varuhi revolucionarne dediščine na današnji dan praznujejo, a nihče pravzaprav ne ve dobro, kaj. Na ta dan se leta 1941 ni zgodilo prav nič usodnega. So se pa dan prej v Vidmarjevi vili sestali nekateri člani društva prijateljev Sovjetske zveze, medtem ko vrh komunistične organizacije na srečanju ni bil prisoten.

V vili Josipa Vidmarja so, kot je pred časom pojasnil zgodovinar dr. Jože Možina, sicer ustanavljali Protiimperialistično fronto, uperjeno tudi proti antifašistični Angliji in Franciji. Komunisti so bili namreč po paktu Hitler – Stalin in po razkosanju Poljske v kolaboraciji z nacionalsocialisti. To se je spremenilo po 22. juniju 1941, ko je Hitler napadel Stalina, komunisti pa so postali sovražniki nacistov.

Šele ko je bila napadena Sovjetska zveza, so na ukaz Stalina razglasili upor proti okupatorju. Manj pomembnemu sestanku 26. aprila so atribute upora dodali pozneje, da bi prekrili pasivnost v času pakta Hitler – Stalin. Pri tem pa so zgrešili še datum. Da je datum nastal manipulativno, je pozneje priznal tudi Edvard Kocbek.

Letošnja osrednja državna proslava ob t. i. prazniku je bila že v petek. Slavnostna govornica, predsednica republike Nataša Pirc Musar je med drugim dejala, da praznik ni le spomin, ampak opomin in zaveza. Lekcije iz zgodovine učijo, da egoizem vodi v nezaupanje in razgradnjo skupnega dobrega: »Zato danes bolj kot kadar koli potrebujemo politično treznost, zmernost in pogum za dialog,« je dejala.

Po besedah Nataše Pirc Musar za prihodnost Slovenije ni nujno, da se vsi na vseh področjih strinjajo, je pa skrajni čas, da so soglasni pri ključnih razvojnih vprašanjih. To pričakuje tudi od nove sestave državnega zbora in vlade. V kolikšni meri glede na izrazito enostransko povolilno retoriko in obravnavo ključnih akterjev slovenske politike to pričakuje od sebe, pa je že drugo vprašanje.