Zaključek srečanja G7 – zaveza obrambi Ukrajine, Pacifika in miru na Bližnjem vzhodu

Srečanje G7 v francoskem Évian-les-Bains se je zaključilo s pričakovanimi zavezami. Zdi se, da je ameriški predsednik Trump svoje mnenje nekoliko približal ukrajinskemu, čeprav bo treba na konkretna dejanja še počakati. Celotno srečanje je minilo v duhu pričakovanja podpisa sporazuma med ZDA in Iranom danes v Ženevi, ki pa je bilo prestavljeno. Udeleženci so se zavezali še k miru na Bližnjem vzhodu in obrambi Pacifika.

Celotno srečanje je minilo v duhu pričakovanja podpisa sporazuma med ZDA in Iranom danes v Ženevi, ki pa je bilo prestavljeno.

Kako je z ameriško mediacijo miru med Ukrajino in Rusijo

Ruski predsednik Vladimir Putin se je večkrat sam umaknil iz pogajanj, ki jih je organizirala ameriška administracija z obljubo, da se bodo ta nadaljevala. Pred srečanjem G7 pa je celo sam izjavil, da je mirovni proces v stanju 'situacijske pavze', kar pomeni jasen znak, da Rusija ponovno ne namerava sesti za mirovno mizo. Trump je pred srečanjem povedal, da zdaj, ko je 'iranska zadeva' končana, je čas, da se posveti mirovnim pogajanjem med Ukrajino in Rusijo. Potrdil je telefonski pogovor tako z Zelenskim kot s Putinom še pred srečanjem G7 in povedal, da sta oba izrazila željo po mirovnih pogajanjih, toda ruska 'situacijska pavza' kaže, da Putin zaenkrat nima interesa za končanje vojne.

Ob tem je treba poudariti, da evropski kolegi nad Trumpovim mirovnim posredovanjem niso bili navdušeni, ker jih je izključil iz pogajanj. Za Evropo je to popolnoma nesprejemljivo, vsakršen dogovor pa mora biti v varnostnem interesu Evropske unije. Eden izmed evropskih diplomatov je celo povedal, da Trumpova zaposlenost z Iranom niti ni bila tako slaba stvar, ker se je lahko Evropa osredotočila na reševanje ukrajinske vojne. Ključna stvar Evrope je namreč, da celotno reševanje Ukrajine temelji na evropski pomoči in reševanju, zato Trump ne more kar izključiti evropsko-ukrajinskega partnerstva.

Ključna stvar Evrope je, da celotno reševanje Ukrajine temelji na evropski pomoči in reševanju, zato Trump ne more kar izključiti evropsko-ukrajinskega partnerstva.

Za Evropo nikakor ni sprejemljivo, da bi sklenila premirje, ki ne bi zagotavljalo trajne varnosti na evropskem vzhodu. Izkušnje iz preteklosti so pokazale, da Rusija navkljub podpisanim pogodbam o zagotovitvah varnosti in ozemeljske integritete Ukrajine še iz časa 90. let 20. stoletja in potem še po letu 2014 ni zanesljiva partnerica. Evropa torej lahko zagotavlja varnost le z vojaško strukturo v Ukrajini, ki je lahko plod sodelovanja med njima ter z integracijo Ukrajine v evropske procese. Trumpov predlog, kjer bi Ukrajina enostavno kar predala vsa ozemlja, prenehala z evropskimi ambicijami in zmanjšala strukturo oboroženih sil na minimum, ni sprejemljiv za Evropo, najmanj pa za Ukrajino. Dosežen mir mora namreč zagotoviti, da ob ponovnih ozemeljskih apetitih Rusije po ukrajinskem ozemlju ta ne bo sprožila nove vojne in okupacije.

Za Evropo nikakor ni sprejemljivo, da bi sklenila premirje, ki ne bi zagotavljalo trajne varnosti na evropskem vzhodu.

Trump je stopil korak nazaj

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v intervjuju za France TV povedal, da je Trump verjel v ukrajinski poraz. Zato se je odločil potisniti Ukrajino v sklenitev premirja po hitrem postopku, kar se je odrazilo tudi med srečanjem z Zelenskim v Beli hiši februarja 2025, ko je prišlo do zelo napete situacije. Takrat je podpredsednik J. D. Vance grobo okaral Zelenskega, česar mednarodna diplomacija ne pomni. Macron je povedal, da je iz ameriške administracije prišel celo predlog, da bi Ukrajina predala ozemlje Rusiji, ki ga ta ni niti okupirala! Zato so sledili obiski evropskih predstavnikov v Beli hiši, ki so nasprotovali takšnim predlogom.

Trump je od takrat stopil korak nazaj in zavzel nekoliko bolj naklonjeno stališče do Ukrajine. Dokončno je uvidel, da Ukrajina ne namerava ozemlja kar predati in izgubiti vojne. Zato sta imela z Zelenskim na srečanju v Evianu bilateralno srečanje, kjer sta govorila o morebitnem mirovnem predlogu in končanju vojne. Prav tako Zelenski ni doživel hladnega tuša zaradi njegovih oblačil. Zelenski se je zahvalil Trumpu in sporočil, da so pred zaključkom srečanja imeli še telefonski pogovor skupaj z Macronom in Trumpom. Poudaril je še, da bi ta pogovor lahko prinesel dobre rezultate za končanje vojne in dokončni podpis mirovnega sporazuma.

Trump je uvidel, da Ukrajina ne namerava ozemlja kar predati in izgubiti vojne.

Rusko bombardiranje Ukrajine pred začetkom G7 in ukrajinski odgovor

Putin je poslal sporočilo udeležencem G7 in bombardiral v večini ukrajinske civilne cilje dan pred srečanjem. Ubitih je bilo 11 ljudi, uničen pa je bil del kulturne dediščine v Kijevu. Rusija je uničila del 1000 let starega samostana Kijev-Pečersk Lavra ter streho katedrale, kar sicer ni novo glede na to, da so del uničili že komunisti in nacisti pred več kot 80 leti, Putin pa le nadaljuje tradicijo. Ta aspekt je še bolj zanimiv, ker Rusija trdi, da so nasledniki stare ruske kijevske oblasti in varuhi tamkajšnje dediščine, kar pa z dejanji ne uspejo pokazati.

Ukrajina je odgovorila danes z največjimi napadi na Moskvo, kjer so zadeli glavno rafinerijo v Kapotnji in povzročili ogromne požare. Napad je ranil 17 ljudi, po zatrjevanju moskovskih oblasti pa naj mrtvih ne bi bilo. Ukrajina je v zameno za napad na Kijev pred srečanji Zelenskega z zahodnimi voditelji iz G7 napadla moskovsko rafinerijo med Putinovim vodenjem srečanja južnoazijskih voditeljev v Kazanu. Putin napada še ni komentiral, zunanji minister Sergej Lavrov pa je povedal, da se bodo maščevali. Škoda na rafineriji je ogromna, sledilo pa je več eksplozij.

Celotna zadeva spravlja v zadrego Putina, ki ves čas trdi, da ima Rusija vse pod kontrolo, medtem ko pada ena rafinerija za drugo. Vsekakor pa je pričakovati, da se bo Rusija maščevala z napadi na civilne cilje. Moskva je medtem zaprla vsa letališča, pričakovati pa je motnje v dobavi naftnih derivatov, kar je za Rusijo slaba novica, ker se trenutno sooča s padajočimi cenami nafte. Toda bolj kot bo Rusija napadala civilne cilje v Ukrajini, bolj bo ta odgovarjala z napadi na ključno rusko infrastrukturo, ki prinese velik del prihodka v državno blagajno. Med srečanjem z državami organizacije ASEAN v Kazanu, kjer so prisotni visoki predstavniki Malezije, Tajske, Kambodže, Vietnama, Laosa in Singapurja, je moral Putin ob zagotavljanju ruske trdnosti obrazložiti še današnje napade v Moskvi, kar je nedvomno povzročilo dvom v ruska zagotovila o nadzoru situacije.

Celotna zadeva spravlja v zadrego Putina, ki ves čas trdi, da ima Rusija vse pod kontrolo, medtem ko pada ena rafinerija za drugo.

Odnosi s Kitajsko – dogovor za zaščito dobav med zahodnimi državami

Vse države članice G7 in gostje so se strinjale, da je treba omejiti izsiljevanje Pekinga, ki se vedno bolj pogosto poslužuje metode prekinitve dobav ključnih surovin. Lansko leto je Kitajska naredila več škode svetovni ekonomiji z omejitvijo dobave magnetov iz redkih zemelj, kot pa letošnje zaprtje Hormuške ožine v Iranu. Zato je Francija pripravila predlog izjave, ki bi povezal zahodne države v zvezi z ukrepi glede dobav ključnih redkih zemelj in vzpostavitve globalnih razmerij v mednarodni trgovini. Na kratko, gre za večjo neodvisnost od kitajskih dobav. Poleg tega je EU lani zabeležila največji trgovinski deficit s Kitajsko v zgodovino – 360 milijard EUR.

Lansko leto je Kitajska naredila več škode svetovni ekonomiji z omejitvijo dobave magnetov iz redkih zemelj, kot pa letošnje zaprtje Hormuške ožine v Iranu.

Vsi prisotni so se strinjali, da je kitajsko subvencioniranje njenih industrij nevzdržno, saj uničuje zahodne industrije. Zato so se pogovarjali o ukrepih, kot so subvencije, enaka standardizacija uvoznih izdelkov z zahodnimi in zagotovljeni državni tenderji. Prav tako so se odločili za razvoj izkopa in predelave redkih zemelj in ključnih materialov na zahodu izven Kitajske, kar bi zagotovilo večjo ekonomsko in nacionalno varnost. Zaveze morajo poseči še v zaščito zahodnih investitorjev na Kitajskem in podjetij na zahodu pred kitajskimi proti-ukrepi: predvsem dumpinškimi cenami in omejitvami dobav. Gre namreč za zaščito obrambnega, tehnološkega in energetskega sektorja.

Kitajska gradi vojno proti zahodu že dalj časa, zadnji primer je omejitev volframa in antimona ameriškim podjetjem. Zato so se delegacije strinjale, da je treba intenzivno pomagati novim izkopom in reciklaži. Kako bo to potekalo, še ne vemo, verjetno pa bo šlo za niz državnih subvencij, ugodnih kreditov in vzpodbud. ZDA so zato predlagale enoten blok zahodnih držav za trgovanje z redkimi zemljami in ključnimi rudninami, vendar dogovori še potekajo. Največja težava, ki jo vidi EU, je namreč dejstvo, da se Peking niti ne želi pogajati ali pa priti nasproti z lastnim predlogom. Danes je namreč jasno, da Kitajska bije namerno trgovinsko vojno proti zahodu z namenom uničenja industrij. Francija je zato vse skupaj povzela – Kitajska proizvede preveč, ZDA porabijo preveč, Evropa pa investira premalo. Pričakovati je, da se bo v letu 2026 izoblikovala dokončna strategija do Kitajske.

Največja težava, ki jo vidi EU je namreč dejstvo, da se Peking niti ne želi pogajati, ali pa priti nasproti z lastnim predlogom.

Obramba Pacifika

Indija si želi postati glavna vez z južno Azijo, zato je sodelovanje Indije na srečanju G7 izjemnega pomena. Indija se promovira kot alternativa Kitajski, ki ne izsiljuje in je dobra partnerica. Zato je Indija imela pogovore o energetskih in logističnih povezavah, alternativi kitajski svilni poti in večjemu približevanju Veliki Britaniji. Indijski predsednik Neandra Modi je Kanadi predlagal podpis trgovinskega sporazuma še pred srečanjem G20 na Floridi decembra meseca. Carney je sicer bližje Kitajski kot Indiji, zato je ta predlagal, da s sporazumom počakajo do decembra.

Južna Koreja je medtem podala predlog, da bi mejni dostop premaknila bližje Severni Koreji in tako omogočila več prebegov iz komunističnega severa. Japonska in Južna Koreja sta sprožili še vprašanje južnega in vzhodnega Kitajskega morja, kjer Kitajska grobo krši vsa pomorska pravila, Filipinom pa je celo odvzela del koralnega otočja in tam zgradila vojaško bazo. Voditelji G7 so sprejeli izjavo, da pozivajo Kitajsko, da se vzdrži kakršnih koli posegov v Tajvanski ožini, ne vsiljuje ozemljskih teženj drugim državam ter ne uporabi sile za dosego omenjenih ciljev, vsi spori pa naj se rešujejo z dialogom. Države so še pozvale k totalni denuklearizaciji Severne Koreje, preprečevanju severnokorejskih ugrabitev tujih državljanov, kraje kriptovalut in organizacije kibernetskega kriminala.

Voditelji G7 so sprejeli izjavo, da pozivajo Kitajsko, da se vzdrži kakršnih koli posegov v Tajvanski ožini, ne vsiljuje ozemljskih teženj drugim državam ter ne uporabi sile za dosego omenjenih ciljev, vsi spori pa naj se rešujejo z dialogom.