Mariborska Črna Marija se vrača med ljudi

Skrita lepotica mariborskega gradu je stoletja sprejemala prošnje bolnih, nesrečnih in obupanih, pred njo pa je molil tudi papež Pij VI. Po temeljiti obnovi bo junija prihodnje leto znova v celoti odprta obiskovalcem. 

Le nekaj korakov od živahnega Grajskega trga že več kot 370 let vlada drugačen čas. V temačni kapeli mariborskega gradu, poslikani s prizori iz Marijinega življenja in svetniških legend, stoji Črna Marija z Detetom. Na glavi oba nosita dragoceni srebrni kroni, njuna skoraj črna obraza pa sta med najbolj skrivnostnimi marijanskimi podobami v mestu.

Za generacije Mariborčanov ni bila zgolj baročna umetnina. Veljala je za milostno podobo, pred katero so ljudje prosili za zdravje, srečo v družini, dobro poroko svojih otrok in pomoč v življenjskih preizkušnjah. O tem pričajo ohranjene votivne podobe, prinesene v zahvalo za uslišane prošnje. 

Teolog in duhovnik dr. Sebastijan Valentan pojasnjuje, da se je glas o Črni Mariji širil z vero v čudeže, ki naj bi se zgodili na njeno priprošnjo. Ljudje so zato prihajali s svojimi povsem osebnimi stiskami, največkrat s prošnjami za ozdravljenje, pa tudi za srečo v družini in srečno poroko otrok. Milostna podoba v katoliškem razumevanju ne pomeni, da bi verniki čudežno moč pripisovali lesu ali barvi. Podoba pogled usmerja k Bogu, Marija pa je mati in priprošnjica, h kateri se je mogoče zateči tudi tedaj, ko človeška pomoč ne zadostuje več.

Romanje v Loreto ni bilo dosegljivo za vse

Mariborska kapela je bila zgrajena po vzoru Svete hiše v italijanskem Loretu, enega najpomembnejših Marijinih romarskih svetišč. Po krščanskem izročilu gre za hišo iz Nazareta, v kateri je Marija odraščala in prejela oznanilo nadangela Gabrijela, da bo rodila Božjega sina. Pobožno izročilo pripoveduje, da so jo v Loreto prenesli angeli, po bolj zemeljski zgodovinski razlagi pa naj bi njene zidove iz Svete dežele v 13. stoletju prenesli križarji.

Ker večina ljudi ni mogla poromati tako daleč, so po Evropi nastajale loretanske kapele kot posnetki Marijine hiše. Tistim, ki so jim pot preprečevali bolezen, revščina ali druge okoliščine, so omogočale, da so lahko tudi bliže domu prosili za enake milosti. Niso bile le arhitekturne kopije, ampak kraji žive vere.

Mariborsko kapelo je leta 1655 naročil in financiral tedanji lastnik gradu Jurij Jernej grof Khisl. Že marca naslednje leto je umrl, gradnjo in opremljanje pa je nadaljevala njegova žena Ana Marija, rojena grofica Berka.

Kapelo so dokončali in 10. avgusta 1661 posvetili Blaženi Devici Mariji, svetemu Frančišku in svetemu Antonu Padovanskemu.

Zunanjost in notranjost natančno posnemata izvirnik v Loretu. Prostor je temačen, banjasto obokan in neometan, v osrednji niši pa stoji Črna Marija z Detetom.

Iz časa nastanka sta se ohranila tudi visoka lesena svečnika z grboma rodbin Khisl in Berka. Srebrni kroni Marije in Deteta sta bili leta 1750 izdelani v delavnici graškega zlatarja Mathiasa Pernhaupta. Po letu 1727 so kapeli prizidali oratorij, iz katerega je grajska družina spremljala bogoslužje, meščani pa so bili v kapeli. Da ta ni bila zaprta le za grajsko gospodo, dokazuje 17 ohranjenih votivnih podob. V njej so se pred isto Marijo srečevali plemiči in preprosti ljudje, njihove prošnje pa so bile v svojem bistvu podobne.

Pred Črno Marijo je molil tudi papež

Med najimenitnejšimi gosti mariborskega gradu je bil papež Pij VI. Proti večeru 18. marca 1782 je iz Celja pripotoval v Maribor in v gradu prenočil. Naslednje jutro, na praznik svetega Jožefa, je v Loretanski kapeli prisostvoval sveti maši, nato pa z lože blagoslovil množico, zbrano na Grajskem trgu. Na ta dogodek še danes spominja plošča v notranjosti kapele.

Papež je potoval na Dunaj na pogovore s cesarjem Jožefom II., čigar reforme so globoko posegale v življenje Cerkve. Ukinjal je samostane, omejeval romanja in cerkveno delovanje podrejal državi. Pij VI. ga je želel prepričati, naj ukrepe omili, vendar ni bil uspešen. 

Mariborski postanek je kapelo kljub tako trajno povezal z zgodovino vesoljne Cerkve. V prostoru, v katerem so svoje prošnje izrekali mariborski meščani, je tistega jutra molil tudi Petrov naslednik na poti, s katero je branil svobodo Cerkve pred voljo posvetne oblasti.

Črne Marije poznajo tudi romarska središča Montserrat, Einsiedeln, Altötting in Čenstohova. Razlogi za njihovo temno polt niso povsod enaki. Leseni kipi so pogosto potemneli zaradi dima in saj neštetih votivnih sveč, pri poznejših kopijah pa so temno podobo izvirnika ohranili namenoma. Kot poudarja Valentan, so Črne Marije redke in prav zato zanimive. Njihov pomen pa ni v barvi obraza, temveč v stoletjih zaupanja vernikov.

Obnova bo velika pridobitev za naraščajoči verski turizem 

Loretanska kapela je del Pokrajinskega muzeja Maribor, vendar obiskovalci pred prenovo vanjo niso mogli vstopiti. Ogledovali so si jo lahko le iz oratorija. Po obnovi bo drugače, poudarja Irena Porekar Kacafura, konservatorsko-restavratorska svetnica Pokrajinskega muzeja Maribor in muzejska koordinatorka projekta.

Obiskovalce bodo lahko prvič popeljali tudi v kapelo in jim jo predstavili kot celovit prostor vere, umetnosti in zgodovine. Projekt je vreden dobrih 831.000 evrov. Kapelo so ogrožali kapilarna vlaga, zamakanje, dotrajana fasada in neustrezni materiali starejših posegov. Urejajo drenažo in hidroizolacijo, obnavljajo streho, fasado in tlake ter restavrirajo freske, portale, lesene dele, opečne stene in kovinske elemente.

V notranjosti želijo ohraniti izvirnost, ne pa ustvariti videza nove kapele. Posebno skrb namenjajo 17 votivnim podobam in trem peščenjakovim kipom Boga Očeta, Marije in nadangela Gabrijela, ki so nekoč stali nad vhodom. Zaradi poškodb so jih pred približno tremi desetletji odstranili.

Kipi so danes konservirani in restavrirani, toda originalov ne bodo znova izpostavili dežju, soncu in mrazu. Iz enakega materiala bodo izdelali kopije in jih vrnili na pročelje, izvirnike pa bodo varno hranili in razstavili v muzeju.

Obnovljeno kapelo bo dopolnila nova stalna razstava s filmom, multimedijskimi vsebinami, digitalnimi pripomočki in programi za družine.

Nastali bosta tudi dve novi poti. »Mala Marija na pot« bo povezala kapelo z Marijinimi kipi po Mariboru, »Loreto na Štajerskem« pa loretanske kapele v Mariboru, na Ptuju in pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah.

Sakralno dediščino bodo povezali še z zgodovino krajev, kulinariko in vinom. Gradbena in obrtniška dela naj bi končali konec oktobra ali novembra, muzejski del projekta pa bo zaključen pred predvidenim odprtjem junija 2027.