Prijateljica Pirc Musarjeve v ruski navezi, ki seže do afere JBTZ

Novo razkritje odpira vrsto vprašanj o povezavah med ruskimi poslovnimi krogi, nekdanjim slovenskim obveščevalnim aparatom in predsednico Republike Slovenije Natašo Pirc Musar.

Zgodba, ki se je v zadnjih dneh odprla okoli predsednice republike Nataše Pirc Musar in njene ruske prijateljice Viktorije Krivolutskaye, dobiva nove razsežnosti.

Dnevnik in avstrijska tiskovna agencija APA sta raziskovala podatke iz ruskih uradnih baz. Pri tem sta naletela na povezave Viktorije Krivolutskaye z nekdanjim razvpitim namestnikom vodje prve slovenske obveščevalne službe. Razkritja kažejo tudi, da je Pirc Musarjeva s Krivolutskayo pred svojim predsedovanjem večkrat potovala po Rusiji – med drugim nekaj tednov pred začetkom ruske napadalne vojne proti Ukrajini.

To samo po sebi še ne dokazuje nobene nezakonite ali obveščevalne povezave predsednice republike. Toda zaradi osebe, ki se pojavlja v ozadju zgodbe, se vprašanje nenadoma dotika tudi zgodovine slovenske obveščevalne službe in afere JBTZ.

Od Viktorije Krivolutskaye do nekdanjega obveščevalca

Po razkritjih Dnevnika in APA se Viktorija Krivolutskaya v ruskih uradnih podatkih pojavlja skupaj z nekdanjim visokim predstavnikom slovenske obveščevalne strukture. Gre za človeka, katerega ime je povezano z obdobjem nekdanje službe državne varnosti. In tu zgodba postane zgodovinsko zanimiva. 

Slovenska državna varnost – SDV – je bila eden ključnih delov varnostnega sistema nekdanje Jugoslavije. Njeni kadri so imeli pomembno vlogo tudi pri dogodkih, ki so pripeljali do afere JBTZ leta 1988.

Raziskave afere JBTZ potrjujejo, da so bili v aretacije in preiskave vključeni pripadniki slovenske SDV, kriminalistične policije in vojaške varnostne službe JLA.

JBTZ tako ni bila zgolj zgodba o štirih posameznikih. Bila je obračun med različnimi deli takratnega jugoslovanskega sistema in slovensko demokratizirajočo se družbo.

JBTZ kot začetek zgodbe?

Afera JBTZ je izbruhnila 31. maja 1988 z aretacijo Janeza Janše in Ivana Borštnerja. Pozneje sta bila aretirana še David Tasić in Franci Zavrl.

Proces je sprožil množične proteste in ustanovitev Odbora za varstvo človekovih pravic.

Dogajanje je postalo ena ključnih prelomnic slovenske zgodovine.

Toda nekdanji varnostni aparat ni izginil čez noč.

Ljudje, ki so delovali v strukturah nekdanje SDV, so po osamosvojitvi Slovenije nadaljevali svoje kariere v različnih institucijah, gospodarstvu, politiki in drugih področjih javnega življenja.

Prav zato so povezave nekdanjih obveščevalcev še danes občutljiva tema.

In zdaj se v zgodbi pojavi ruska povezava

Najbolj zanimiv del aktualnega razkritja je, da se v ruskih uradnih bazah ob Viktoriji Krivolutskayi pojavlja tudi nekdanji visoki predstavnik slovenske obveščevalne službe.

Dnevnik in APA sta poleg tega razkrila, da je Pirc Musarjeva s Krivolutskayo pred začetkom svojega predsedniškega mandata večkrat obiskala Rusijo.

Po navedbah Dnevnika je bil eden od teh obiskov le nekaj tednov pred začetkom ruske napadalne vojne proti Ukrajini.

To je podatek, ki si zasluži javno razpravo.

Ne zato, ker bi bil obisk Rusije sam po sebi sporen.

In tudi ne zato, ker bi bilo poznanstvo s posameznikom iz Rusije dokaz kakršnega koli kaznivega dejanja.

Temveč zato, ker se v ozadju pojavlja človek iz nekdanjega slovenskega obveščevalnega okolja, zgodba pa seže vse do obdobja, v katerem je nastala afera JBTZ.

Kdo je Viktorija Krivolutskaya?

Prav tu se postavlja največ vprašanj.

Po navedbah Dnevnika je Krivolutskaya tesna prijateljica predsednice republike. Urad predsednice je za medije potrdil, da je Pirc Musarjeva seznanjena s poznanstvom med Krivolutskayo in nekdanjim slovenskim predstavnikom obveščevalnega aparata.

Iz urada predsednice so pojasnili, da naj bi se Krivolutskaya in omenjeni Slovenec spoznala v času, ko je deloval kot predstavnik slovenskih podjetij v Rusiji. Po njihovem pojasnilu Krivolutskaya z njim že več kot 15 let nima stikov, predsednica pa ga osebno ne pozna.

Toda prav tu nastane zanimiva razlika med dvema plastema zgodbe.

Predsednica pravi, da tega človeka osebno ne pozna

Hkrati pa preiskava Dnevnika in APA razkriva njegovo povezavo z osebo, ki je predsednici blizu.

To še ni dokaz česar koli.

Je pa legitimno vprašanje za novinarje in javnost.

Zakaj je pomembna Rusija?

Rusija danes ni več samo ena od držav, s katerimi ima Slovenija diplomatske odnose.

Po začetku invazije na Ukrajino je vprašanje ruskega vpliva v evropskih državah postalo eno ključnih varnostnih vprašanj.

Zato se danes veliko bolj pozorno preverjajo poslovne, politične, osebne in obveščevalne povezave z ruskimi krogi.

Še posebej, kadar se v njih pojavljajo nekdanji pripadniki varnostnih struktur.

Toda tudi tukaj je potrebna previdnost.

Povezava z Rusijo še ni dokaz ruske obveščevalne dejavnosti

Prav tako poznanstvo z nekdanjim obveščevalcem samo po sebi ne pomeni nič nezakonitega.

Pomembno pa je, da so takšne povezave transparentne in preverljive.

Tudi »Ruska dača« je del širše slike

Pri zgodbi o predsednici in Rusiji se je že prej pojavljala tudi Ruska dača.

Pirc Musarjeva je leta 2024 izstopila iz lastništva družbe Ruska dača, njen delež pa je prevzel njen soprog Aleš Musar, ki je imel v družbi preostali delež. Objekt v Gameljnah je bil temeljito obnovljen med letoma 2017 in 2019.

Sama povezava z imenom »Ruska dača« seveda ni dokaz političnih ali obveščevalnih povezav.

Toda v kombinaciji z novimi razkritji o ruskih potovanjih predsednice, njeni prijateljici in povezavah te prijateljice z nekdanjim slovenskim obveščevalnim kadrom postaja zgodba za javnost nedvomno zanimiva.

Od JBTZ do danes

Najbolj zanimivo vprašanje zato ni:

»Ali je Nataša Pirc Musar povezana z rusko obveščevalno službo?«

Za takšno trditev trenutno ni javno predstavljenega dokaza.

Bolj pošteno vprašanje je:

Kako daleč segajo osebne, poslovne in nekdanje obveščevalne povezave ljudi, ki se danes pojavljajo okoli najvišjih predstavnikov slovenske države?

In še:

Ali je mogoče iz današnjih ruskih baz in arhivov nekdanjih obveščevalnih služb sestaviti popolnejšo sliko o povezavah, ki so nastajale že v času Jugoslavije?

To je vprašanje, na katerega lahko odgovorijo samo dokumenti.

JBTZ ostaja pomembna zgodovinska točka

Afera JBTZ je pokazala, kako močan je bil še leta 1988 vpliv varnostnih struktur nekdanjega sistema.

Danes, 38 let pozneje, je Slovenija demokratična država in članica EU ter Nata.

Toda ljudje imajo pravico vedeti, kako so se po osamosvojitvi prepletale stare in nove mreže – politične, gospodarske, varnostne in mednarodne.

Zato najnovejše razkritje Dnevnika in APA ni pomembno zato, ker bi dokazovalo neko vnaprej določeno teorijo.

Pomembno je zato, ker odpira novo sled za preverjanje.

Od Viktorije Krivolutskaye do nekdanjega slovenskega obveščevalca.

Od njega nazaj do struktur, ki so delovale v času JBTZ.

In od tam do vprašanja, kako so se nekdanji kadri in njihove povezave po letu 1991 preoblikovali ter nadaljevali v novi državi.

Morda med temi dogodki ni neposredne povezave. Morda pa obstajajo povezave, ki jih javnost doslej ni poznala.

Za dokončen odgovor ne potrebujemo političnih interpretacij.

Potrebujemo arhive, dokumente in preverljiva dejstva.

In prav zato je današnje razkritje vredno nadaljnjega novinarskega raziskovanja.