Obljubljali so jim 10.000 evrov, dobili so lakoto, prisilno delo in življenje za ograjo

Niso vedeli, ali je zunaj dan ali noč. Niso smeli zapustiti stavbe, poklicati svojih otrok ali govoriti z ljudmi iz zunanjega sveta. Ko je eden od delavcev zaključil delo, je legel v posteljo, iz katere je pravkar vstal njegov sodelavec. Pogosto so bili lačni, zaradi močnega vonja po tobaku in kemikalijah pa omotični. Tako je v industrijski hali pri Lendavi v Trimlinih, le streljaj od Lekove tovarne in logističnega centra, živelo najmanj 34 ljudi, ki so jih v Evropo zvabili z obljubami o visokih zaslužkih. Namesto boljšega življenja so postali žrtve trgovine z ljudmi. Razmere, ki so jih odkrili policisti, so pretresle celo izkušene kriminalistične preiskovalce.

Kar je finančna uprava prejšnji torek odkrila v nekdanjem kompleksu Nafte Lendava v Trimlinih, presega zgodbo o največji nezakoniti tovarni cigaret v Sloveniji. Za zidovi industrijskega objekta je po ugotovitvah preiskovalcev delovala mednarodna kriminalna združba, ki naj bi z izkoriščanjem ljudi in nezakonito proizvodnjo ustvarjala milijonske zaslužke. Medtem ko so sodobni stroji proizvajali milijone cigaret, ljudje, ki so jih upravljali, za svoje delo niso dobili niti evra.

Na današnji novinarski konferenci sta predstavnik finančne uprave Dušan Pečnik in direktor Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi Mitja Jager razkrila nove pretresljive podrobnosti. V hali so našli 33 državljanov Paragvaja in enega državljana Bolgarije. Večinoma je šlo za moške, ki so zaradi ekonomske stiske v domovini sprejeli ponudbo za delo v Evropi. Obljubljali so jim od nekaj tisoč do celo 10.000 evrov mesečnega zaslužka.

Pot v Evropo se je končala za dvojno ograjo

Po dosedanjih ugotovitvah policije so delavce v Paragvaju novačili pod pretvezo dobro plačanega in poštenega dela. V Evropo so pripotovali z letalom, nato pa pot nadaljevali do Zagreba, kjer jih je pričakal neznani moški s kombiniranim vozilom. Toda že med vožnjo se je začela njihova nočna mora. Voznika niso smeli gledati, med prevozom so morali molčati, nekateri so morali celo ležati na zadnjih sedežih. Kam jih peljejo, niso vedeli.

Ko so prispeli do skladiščne hale pri Lendavi, jim je voznik odvzel mobilne telefone, jih odpeljal v notranjost objekta in jim določil prostore za spanje. Od tistega trenutka so bili odrezani od zunanjega sveta. Objekt je bil zavarovan z dvojno ograjo, gibanje je bilo strogo omejeno, videonadzorne kamere pa so omogočale spremljanje njihovega dela tudi na daljavo.

Prepovedano jim je bilo govoriti z vozniki tovornjakov in drugimi ljudmi, ki so prihajali v bližino hale. Edini stik z zunanjim svetom so predstavljali posamezniki, ki so jim prinašali hrano in dajali delovna navodila. Eden od teh moških naj bi bil po pripovedovanju žrtev do njih žaljiv in nesramen, zato so se ga bali. Po podatkih policije je odkrita skupina v Slovenijo prispela v začetku septembra. Jager je ob tem opozoril, da obstajajo razlogi za sum, da to ni bila prva skupina ljudi, ki so jih izkoriščali v tem obratu.

Dva delavca, ena postelja. Eden je spal, drugi delal

Podrobnosti o njihovem vsakdanu so pretresljive. Delavci so morali opravljati delo po 12 ur dnevno, pri čemer so se izmenjevali v šesturnih intervalih. Prostori za spanje so bili prenatrpani, brez ustreznega prezračevanja in dnevne svetlobe. Niso imeli niti vsak svoje postelje. »Vsako ležišče je bilo namenjeno dvema delavcema. Eden je počival oziroma spal, drugi je takrat opravljal delo in potem so se praktično v topli postelji zamenjali,« je na novinarski konferenci razkril Mitja Jager. Zaradi neprekinjenega bivanja v zaprtem objektu delavci niso več vedeli, ali je zunaj jutro, večer ali noč.

Neustrezne so bile tudi sanitarne razmere. Stranišč in tušev je bilo premalo, hrane pa pogosto ni bilo dovolj za vse. Na voljo so imeli predvsem piščančje meso, salame in kruh. Poleg lakote in izčrpanosti so jih pestile tudi fizične posledice dela. Zaradi močnega vonja po tobaku in kemikalijah so bili nekateri omotični. Preiskovalcem so povedali, da ponujenega dela nikoli ne bi sprejeli, če bi vedeli, v kakšne razmere prihajajo.

Še hujša od telesnega trpljenja pa je bila psihična stiska. Tedne niso mogli poklicati svojih družin, niso vedeli, kdaj jih bodo ponovno videli, in niso imeli možnosti, da bi svoje bližnje obvestili, kaj se z njimi dogaja. »Posebej izpostavljajo željo, da bi ponovno videli svoje bližnje, še posebej otroke,« je njihove pripovedi povzel Jager.

Ko so policisti naposled vstopili v objekt, jih delavci niso sprejeli s strahom ali odporom. Nasprotno. Po Jagrovih besedah so bili njihovega prihoda iskreno veseli. Direktor kriminalistične policije je priznal, da je dogajanje pretreslo tudi preiskovalce, ki so v svoji karieri videli že marsikaj hudega. Delavci so bili čustveno izčrpani, lačni in utesnjeni v prostorih, iz katerih niso smeli oditi. Policiste so zato po njegovih besedah sprejeli kot osvoboditelje. Posebej ganljivo je bilo, ko so rešeni delavci po dolgem času ponovno dobili možnost govoriti s svojimi otroki. Mnogi so že izrazili željo, da bi se čim prej vrnili domov.

[gallery_media_slugs=zaseg-cigaret-1.jpeg,zaseg-cigaret-2.jpeg,zaseg-cigaret-3.jpeg,zaseg-cigaret-4.jpeg]

Milijoni cigaret, milijonski zaslužki in skrbno skrita tovarna

Povsem drugačna slika se je preiskovalcem razkrila v proizvodnem delu objekta. Kot je pojasnil Dušan Pečnik iz finančne uprave, je šlo za izjemno sodobno in zmogljivo industrijsko proizvodnjo, ki sodi med največje doslej odkrite nezakonite tovarne cigaret v Evropi. V notranjosti so našli celotno proizvodno linijo za obdelavo surovega tobaka, njegovo rezanje, vlaženje, aromatiziranje in sušenje, zmogljiv stroj za izdelavo cigaret ter dve pakirni liniji.

Proizvodnja je bila organizirana tako, da je lahko delovala brez priključitve na javno električno omrežje. Elektriko sta zagotavljala dva agregata, s čimer so se organizatorji lahko izognili pozornosti, ki bi jo povzročila nenavadno visoka poraba električne energije. Samo v objektu so preiskovalci našli najmanj 14 milijonov cigaret in približno 44 ton tobaka. Na prestreženem tovornjaku so odkrili še več kot 14 milijonov cigaret iste znamke, vendar morajo njihovo povezavo s proizvodnjo pri Lendavi še dokazati.

Po grobih ocenah Fursa trošarine za cigarete in tobak, najdene v tovarni, presegajo sedem milijonov evrov. Če bodo dokazali povezavo s prestreženim tovornjakom, bo znesek še za približno 2,1 milijona evrov višji. Policija sicer sumi, da obseg davčne zatajitve v okviru preiskovane hudodelske združbe presega deset milijonov evrov.

Tudi lokacija je bila skrbno izbrana. Proizvodnjo so skrili znotraj velikanskega industrijskega kompleksa, kamor so lahko tovornjaki zapeljali, ne da bi bilo od zunaj videti, kaj se dogaja v notranjosti. Bližina avtoceste in državnih meja je omogočala dobre prometne povezave. Kot je pojasnil Pečnik, so nezakonito proizvedene cigarete praviloma namenjene zahodnoevropskim trgom, predvsem Veliki Britaniji in Irski, kjer dosegajo bistveno višje cene.

Župan opozarja na sporne prodaje: »Ne špekulativni, ampak strateški investitorji«

Medtem ko so za zidovi industrijske hale ljudje živeli v razmerah prisilnega dela, prebivalci v okolici o dogajanju niso vedeli ničesar. Domačini, s katerimi smo govorili, so nad razkritjem pretreseni. Tudi lendavski župan Janez Magyar je povedal, da nihče ni zaznal ničesar, kar bi kazalo na razsežnosti dogajanja. »Moderno suženjstvo. S človeškim življenjem se igrati je zares sprevrženo dejanje,« je bil ogorčen Magyar, ki od pristojnih zahteva, da preiščejo ozadje dogajanja in odgovorne privedejo pred roko pravice.

Župan pa je ob tem odprl še drugo vprašanje: kako je bilo sploh mogoče, da so objekti nekdanje Nafte Lendava pristali v rokah zasebnih kupcev, ne da bi lokalna skupnost dobila večji vpliv na prihodnost tega območja? Kot je pojasnil, si je občina že pred leti prizadevala pridobiti del nekdanjega industrijskega kompleksa. Na občinskem svetu so po njegovih besedah obravnavali tudi možnost uveljavljanja predkupne pravice, vendar so nekateri svetniki temu nasprotovali.

Magyar je prepričan, da je bila s tem zamujena priložnost za bolj premišljen razvoj območja, ki je nekoč predstavljalo pomembno gospodarsko središče Lendave. »Treba bi bilo izbirati strateške, ne pa špekulativnih investitorjev,« je poudaril. Po njegovem mnenju bi morali država in pristojne institucije pri prodaji premoženja propadlih industrijskih podjetij vzpostaviti jasnejša pravila, ki bi preprečevala špekulativne nakupe in omogočala razvoj resne gospodarske dejavnosti.

Magyar opozarja, da posledice takšnega razpolaganja z nekdanjim industrijskim območjem občina občuti tudi pri urejanju infrastrukture. Kot je povedal, so se morali zaradi dostopa do cestnega omrežja celo obrniti na sodišče. Posebej problematičen se mu zdi dostop do območja, ki ga uporabljajo tudi poklicni gasilci in druga podjetja. »Kakšne bodo intervencije, če zaprejo cesto?« se je vprašal župan in opozoril, da bi morala biti infrastruktura, od katere je odvisna varnost širšega območja, ustrezno zavarovana pred samovoljnim omejevanjem dostopa.

Po njegovem prepričanju bi morala imeti lokalna skupnost pri upravljanju takšnih površin bistveno večjo vlogo. Kritičen je tudi do investitorjev, ki po nakupu nepremičnin z občino sploh ne vzpostavijo stika. Kot pravi, se podjetja, ki želijo v Lendavi razvijati resno proizvodnjo, praviloma najprej obrnejo na občino, preverijo prostorske pogoje in predstavijo svoje namere. Pri nekaterih kupcih nekdanjih industrijskih objektov pa po njegovih besedah takšnega sodelovanja ni bilo.

Eden od osumljencev že na prostosti, drugega policija še išče

Nacionalni preiskovalni urad zaradi suma trgovine z ljudmi in davčne zatajitve preiskuje dva slovenska državljana z območja Policijske uprave Maribor, ki naj bi delovala v okviru mednarodne hudodelske združbe. Eden od njiju je bil pridržan in s kazensko ovadbo priveden pred preiskovalnega sodnika v Murski Soboti, ki ga je po zaslišanju izpustil na prostost.

Drugega osumljenca policija še vedno intenzivno išče. V preiskavi sodeluje več kot 80 policistov in kriminalistov, opravljenih je bilo devet hišnih preiskav, zbrali pa so obvestila od več kot 50 oseb. Policija sodeluje tudi s preiskovalci iz številnih evropskih držav in Europolom. Za trgovino z ljudmi je zagrožena kazen do 15 let zapora, za davčno zatajitev pa do 12 let.

Rešene žrtve so zdaj nastanjene na varnih lokacijah, kjer jim nevladne organizacije zagotavljajo prehrano, nastanitev, psihosocialno in pravno pomoč. Jager se je organizacijam posebej zahvalil, saj so praktično čez noč prevzele skrb za več deset ljudi. Po njegovih besedah se je njihovo počutje po rešitvi občutno izboljšalo.