Boštjančič opozarja, da so nekateri javni zavodi »izgubili kompas«

»Nekateri predstojniki javnih organov so izgubili kompas glede plač.« Tako neposreden je bil minister za finance Klemen Boštjančič na današnji tiskovni konferenci, kjer je javno opozoril na posledice plačne reforme v javnem sektorju in vse večje pritiske na državne finance.

Izjava je pomembna predvsem zato, ker prihaja od enega ključnih sooblikovalcev reforme, ki jo je sprejela vlada Roberta Goloba. Reforma, ki je bila predstavljena kot sistemska ureditev plač v javnem sektorju, se zdaj po ocenah finančnega ministrstva kaže tudi v občutno višjih stroških dela in vse večji proračunski luknji.

»Mehki ukrepi« so postali praksa

Boštjančič je na tiskovni konferenci poudaril, da največja odstopanja pri javni porabi trenutno nastajajo prav pri stroških dela in v zdravstvu. Po njegovih besedah dodatna sredstva sama po sebi niso presenečenje, saj je država za posamezne ukrepe namenila več denarja. Problem pa vidi v načinu, kako so nekateri javni zavodi izkoristili možnosti, ki jih je odprla reforma.

Kot je dejal minister, so bili določeni ukrepi mišljeni kot možnost za večjo fleksibilnost pri nagrajevanju zaposlenih, ne pa kot avtomatična pravica. V praksi pa naj bi predvsem v šolstvu in zdravstvu prišlo do bistveno širše uporabe tako imenovanih mehkih ukrepov za dvig plač in položajev zaposlenih.

Po Boštjančičevih besedah je bilo takšnih primerov najmanj v državni upravi, precej več pa v posameznih javnih zavodih, kjer so možnosti za višja izplačila očitno izkoristili precej bolj široko.

Njegove izjave pomenijo tudi posredno priznanje, da je država po sprejetju reforme izgubila del nadzora nad rastjo stroškov dela v javnem sektorju.

Ministrstva poziv ignorirajo

Zato zdaj finančno ministrstvo od posameznih resorjev pričakuje iskanje rezerv. Boštjančič je na tiskovni konferenci poudaril, da ministrstva skupaj z ustanovami, ki sodijo pod njihovo pristojnost, iščejo načine za omejevanje odhodkov in bolj racionalno porabo sredstev.

Toda odziv ministrstev kaže, da enotnosti znotraj aktualne koalicije ni veliko.

Ministrstvo za finance je namreč že pred časom pozvalo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter vsa ministrstva, naj pripravijo predloge ukrepov za zmanjšanje odhodkov in izboljšanje stanja javnih financ. Rok za odziv je bil 20. april.

Po besedah ministra so se odzvali ZZZS in deset ministrstev, skoraj polovica resorjev pa poziva sploh ni upoštevala. To pomeni, da finančno ministrstvo pri varčevalnih ukrepih nima popolne podpore niti znotraj še aktualne vlade.

Za 300 milijonov evrov prihrankov

Na tiskovni konferenci je minister pojasnil tudi konkretne številke. Cilj vlade je letos znižati proračunski primanjkljaj s predvidenih 3,4 odstotka BDP na tri odstotke BDP. To pomeni približno 300 milijonov evrov dodatnih prihrankov oziroma okoli 0,4 odstotka bruto domačega proizvoda.

Ob tem pa minister v izračune še ni vključil učinkov predlaganega interventnega zakona opozicijske trojke, ki med drugim predvideva razvojno kapico, nižji DDV in večjo sprostitev dela zdravnikov ter upokojencev.

»Javne finance niso katastrofa«

Kljub vse večjim pritiskom na proračun je Boštjančič na tiskovni konferenci zavrnil ocene, da so slovenske javne finance v katastrofalnem stanju.

»Stanje javnih financ ni katastrofalno,« je poudaril minister in dodal, da se s podobnimi pritiski trenutno sooča večina evropskih držav. Ob tem je izpostavil energetsko krizo in druge mednarodne negotovosti, zaradi katerih je država v zadnjih letih povečala pomoč prebivalstvu in gospodarstvu.

Po njegovih besedah je bila Slovenija med državami EU med najbolj aktivnimi pri blaženju posledic energetske krize. Skliceval se je tudi na podatke Mednarodni denarni sklad, po katerih naj bi bila Slovenija med državami z najvišjo pomočjo prebivalstvu in podjetjem.

Toda takšna predstavitev razmer je precej selektivna in zavajajoča. Dejstvo je, da država že več mesecev beleži izrazito rast javnih odhodkov, predvsem zaradi plačne reforme, višjih socialnih transferjev in povečane porabe javnega sektorja. Primanjkljaj narašča, stroški dela so eksplodirali, vlada pa hkrati ministrstva poziva k varčevanju in iskanju več sto milijonov evrov rezerv.

Prav zato kritiki opozarjajo, da minister z izjavami o »nekritičnem stanju« javnosti pošilja dvojna sporočila. Če javne finance niso problematične, zakaj potem finančno ministrstvo od resorjev zahteva urgentno zmanjševanje odhodkov? In zakaj minister sam opozarja, da so nekateri javni zavodi pri izplačilih »izgubili kompas«?

Boštjančič pri tem pogosto izpostavlja zunanje krize, manj pa govori o dejstvu, da velik del trenutnih težav izvira iz domačih političnih odločitev. Predvsem iz obsežne rasti tekoče porabe države in plačne reforme, ki jo je soustvarjala prav aktualna vlada.

Fiskalni svet: Rast odhodkov je previsoka

Precej bolj zadržan pa je Fiskalni svet Republike Slovenije. Ta je v danes objavljeni mesečni analizi ponovno opozoril predvsem na hitro rast javnih odhodkov.

Po podatkih fiskalnega sveta je primanjkljaj v prvih štirih mesecih leta dosegel približno 420 milijonov evrov. Odhodki države še naprej rastejo po več kot desetodstotni stopnji, največji razlog pa je v višjih stroških dela v javnem sektorju.

Fiskalni svet opozarja tudi, da se bo pritisk v prihodnjih mesecih verjetno še povečal. Poleg višjih plač k rasti porabe prispevajo še socialni transferji, usklajeni z inflacijo, dodatni diskrecijski ukrepi ter večje investicije države – tako v obrambo kot tudi v zdravstvo in šolstvo.

Plačna reforma se vrača kot finančni problem

Današnja tiskovna konferenca finančnega ministra je zato razkrila predvsem eno: vlada, ki je pred kratkim sprejela obsežno plačno reformo, se zdaj vse bolj sooča z vprašanjem, kako financirati njene posledice. Ne prizna pa, da je bila reforma slaba.