Obrazi 16. slovenske vlade

Poslanke in poslanci državnega zbora te dni odločajo o potrditvi ministrske ekipe, ki bo sestavljala 16. slovensko vlado, četrto pod vodstvom predsednika vlade Janeza Janše. Iz kvote SDS bo vlado sestavljalo sedem ministrov, trojček okoli NSi bo prispeval pet imen, Demokrati pa tri. SDS so pripadli resorji financ, okolja, kulture, zunanjih in notranjih zadev, šolstva in Slovencev po svetu. NSi bo imela ministre za kmetijstvo, obrambo, demografijo in infrastrukturo. Demokrati bodo skrbeli za zdravstvo, pravosodje ter gospodarstvo in delo, stranka Fokus pa za kohezijo. Predstavljamo kandidatke in kandidate za ministrice in ministre.

Andrej Šircelj, minister za finance / SDS

Rodil se je 28. februarja 1959 v Ljubljani, kjer je obiskoval osnovno šolo in klasično gimnazijo. Diplomiral je na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, magistrski študij pa dokončal na Pravni fakulteti v Mariboru. Karierna pot ga je vodila od poučevanja na srednji ekonomski šoli do svetovanja na Gospodarski zbornici Slovenije, pozneje na ministrstvu za finance.

V prvi Janševi vladi je bil leta 2005 imenovan za državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade. V tem obdobju je vodil ključne projekte vlade na področju bančništva, financ in infrastrukture ter sodeloval s številnimi mednarodnimi ustanovami: EU, Svetovno banko, Mednarodnim denarnim skladom in OECD. V letih 2008 do 2009 je bil član sveta direktorjev pri Evropski investicijski banki. Od leta 2009 do 2011 je bil zaposlen kot svetovalec predsednika uprave v Gorenjski banki Kranj.

Med letoma 2011 in 2022 je bil poslanec SDS, na prejšnjih volitvah pa se ni več potegoval za poslanca. Finančni minister je bil že v 14. slovenski vladi, med letoma 2020 in 2022, ko je v času predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije vodil svet za gospodarske in finančne zadeve.

Polona Rifelj, ministrica za okolje in prostor / SDS

Rojena je bila leta 1973 in je po izobrazbi magistrica politologije ter diplomirana komunikologinja in ekonomistka, trenutno pa specializantka finančne forenzike. Kariero je začela v lokalnih medijih, nadaljevala pa na celjski občini in na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Med letoma 2005 in 2008 je delovala kot mednarodna opazovalka volitev na postkonfliktnih območjih v okviru Evropske komisije in OVSE. Med letoma 2013 in 2021 je kot direktorica vodila Osrednjo knjižnico Celje.

V tretji Janševi vladi je bila imenovana za državno sekretarko v kabinetu predsednika vlade, pristojno za gospodarstvo, malo gospodarstvo, podjetništvo in obrt. Po koncu mandata je kariero nadaljevala v zasebnem sektorju – kot direktorica financ v podjetju Alpina, kot prokuristka v podjetju Nigrad in kot samostojna finančna svetovalka.

Od februarja letos je predsednica mestnega odbora SDS Celje.

Ignacija Fridl Jarc, ministrica za kulturo / SDS

Dr. Ignacija Fridl Jarc, rojena 2. aprila 1968 v Slovenj Gradcu, je filozofinja, literarna komparativistka in kritičarka. Diplomirala je iz primerjalne književnosti in filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, doktorirala pa leta 2006 z disertacijo o Platonovem nauku o resnici z vidika lepega in umetnosti. Pozneje je sodelovala tudi pri prevodu integralne izdaje prvih starogrških filozofov z naslovom Fragmenti predsokratikov.

Uveljavila se je kot literarna in gledališka kritičarka, publicistka, esejistka, literarna zgodovinarka in raziskovalka antične filozofije. Za svoje kritiško delo je leta 2000 prejela Stritarjevo nagrado. Sodelovala v številnih žirijah, tudi za nagrado Prešernovega sklada, ter delovala na Slovenski matici kot glavna tajnica in urednica.

Med letoma 2020 in 2022 je bila državna sekretarka na ministrstvu za kulturo v tretji Janševi vladi. V zadnjem obdobju je znova zaposlena na Slovenski matici, kjer vodi njeno strokovno službo, skrbi za njeno operativno delovanje, javne prireditve in knjižni program. Od leta 2025 vodi Kulturni forum SDS.

Tone Kajzer, minister za zunanje zadeve / SDS

Novi zunanji minister Tone Kajzer se je rodil 9. julija 1966 v Slovenj Gradcu. Izobraževal se je na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani, na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru ter na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani ekonomist ter specialist mednarodnih odnosov.

Poklicno kariero je začel v diplomaciji, in sicer leta 1995 na ministrstvu za zunanje zadeve. Tam je med drugim opravljal naloge namestnika nacionalnega koordinatorja za mednarodno razvojno sodelovanje, prav tako je deloval na veleposlaništvu Slovenije v Egiptu. Pozneje je na ministrstvu opravljal več vodstvenih funkcij, med drugim na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja, digitalne diplomacije in kibernetske varnosti.

Med letoma 2008 in 2012 je bil veleposlanik na Finskem in v Estoniji, v drugi Janševi vladi državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, pozneje veleposlanik na Danskem, kjer je z nerezidenčnimi mandati pokrival več nordijskih držav. V letih 2021 in 2022 je bil slovenski veleposlanik v ZDA.

Suzana Lep Šimenko, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu / SDS

Suzana Lep Šimenko, rojena 30. oktobra 1979 v Mariboru, je slovenska političarka in poslanka SDS. Po maturi se je vpisala na Ekonomsko-poslovno fakulteto Univerze v Mariboru, kjer je leta 2002 diplomirala iz splošnega menedžmenta.

Poklicno pot je začela kot asistentka na fakulteti, nato pa je delovala v gospodarstvu, med drugim v podjetju MLM in Novi KBM, kjer se je ukvarjala z organizacijo poslovanja, kadri ter prenovo procesov. Leta 2012 je postala svetovalka za gospodarstvo v kabinetu tedanjega predsednika vlade Janše. Sodelovala je pri pripravi razvojnih strategij države ter pri projektih črpanja evropskih sredstev. Pred izvolitvijo v parlament je delovala tudi v Zavarovalnici Maribor.

V državni zbor je bila prvič izvoljena leta 2014, pri čemer je sodelovala v več odborih, povezanih z gospodarstvom, financami, delom in kmetijstvom, obenem pa je bila članica komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, ki jo je zadnja štiri leta tudi vodila.

Franci Matoz, minister za notranje zadeve in javno upravo / SDS

Franci Matoz je odvetnik in pravnik, rojen leta 1963. Osnovno šolo je obiskoval v Šentvidu pri Ljubljani, po končani kadetski šoli za miličnike v Tacnu je leta 1982 začel delati v Divači, leta 1992 pa je postal komandir postaje prometne policije v Kopru. Ob delu je študiral pravo, po diplomi pa je policijske vrste zapustil.

V širši javnosti je postal prepoznaven leta 2003, ko je zastopal Borisa Popoviča, pozneje pa je bil odvetnik številnih gospodarskih družb, športnih organizacij in vidnih posameznikov. Leta 2007 se je prvič uvrstil med deset najvplivnejših slovenskih pravnikov. Njegova kariera je tesno povezana z odvetniško prakso na področju gospodarskega, civilnega in kazenskega prava. Dolga leta je uspešno zastopal tudi predsednika SDS in novega predsednika vlade Janeza Janšo, med drugim v odmevnih procesih Patria in Trenta.

Opravljal je tudi več pomembnih funkcij v državnih podjetjih in institucijah ter sodeloval v nadzornih organih različnih družb.

Borut Rončević, minister za izobraževanje, znanost in mladino / SDS

Borut Rončević se je rodil leta 1975 v Novem mestu. Je redni profesor sociologije na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer je bil med letoma 2018 in 2025 tudi dekan. Politične izkušnje si je pridobival v letih 2012 in 2013, ko je bil generalni direktor direktorata za visoko šolstvo in znanost na ministrstvu.

Polje njegovega raziskovanja seže od sociokulturnih dejavnikov razvoja pa do progresivnega diskurza. Kot visokošolski učitelj ali raziskovalec je gostoval na univerzah in inštitutih v ZDA, Veliki Britaniji, Nemčiji, Rusiji, na Irskem, Danskem, Norveškem in na Hrvaškem. V mednarodnem okolju je prejel več prestižnih štipendij.

Leta 2023 je bil na 20. svetovnem sociološkem kongresu v Melbournu izvoljen za člana izvršilnega odbora mednarodnega sociološkega združenja ISA za obdobje 2023−2027, s čimer je postal prvi Slovenec na tem položaju. Je avtor ali soavtor številnih znanstvenih člankov in 11 knjig.

Janez Cigler Kralj, minister za kmetijstvo / NSi

Janez Cigler Kralj je bil rojen leta 1978. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval na Ravnah na Koroškem. Leta 2009 je na Fakulteti za družbene vede diplomiral iz politologije. Že malo pred tem se je kot predstavnik NSi za stike z javnostjo zaposlil v državnem zboru. Med letoma 2008 in 2010 je opravljal delo asistenta predsednika uprave v podjetju Infonet media, svetovalec za odnose z javnostmi pa je bil tudi v Javnem skladu za razvoj kadrov in štipendije.

Med letoma 2012 in 2020 je bil strokovni sodelavec poslanske skupine, 13. marca 2020 pa je bil v kvoti NSi imenovan za ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V času kovida je na ministrstvu vodil ukrepe za blaženje socialnih posledic epidemije, pripravljal spremembe na področju dolgotrajne oskrbe ter spodbujal ukrepe za družine in zaposlovanje. Od leta 2020 je tudi podpredsednik NSi.

Na predsedniških volitvah leta 2022 je Cigler Kralj s podpisi kandidiral za predsednika republike in zasedel šesto mesto. Uspešnejši je bil na volitvah v državni zbor, saj je bil izvoljen in takoj postal tudi vodja poslanske skupine NSi.

Jernej Vrtovec, minister za infrastrukturo in energetiko / NSi

Jernej Vrtovec je bil rojen leta 1985 in bo pri svojih 41 letih najmlajši član vladne ekipe. Kljub temu je prekaljen politik, ki je politično pot začel že pred 23 leti. Po včlanitvi v NSi je postal aktiven na lokalni ravni, šest let je vodil podmladek stranke. Iz tistega časa je tudi odmevna odločitev ustavnega sodišča, ki je prav na pobudo Mlade Slovenije razveljavilo poimenovanje ceste v Ljubljani po diktatorju Titu. Pozneje je bil Vrtovec predstavnik NSi za stike z javnostmi.

Prvič je bil v parlament izvoljen leta 2014, nato tudi na vseh naslednjih volitvah. Marca 2020 je ob nastopu 14. slovenske vlade postal minister za infrastrukturo. Med vidnejšimi ukrepi resorja v tistem času sta bili uvedba elektronskih vinjet in prepoved prehitevanja za tovorna vozila. Na vrh stranke NSi se je zavihtel na strankinem kongresu septembra lani, pred letošnjimi volitvami pa se je stranka povezala s SLS in Fokusom.

Po izobrazbi je teolog, diplomiral je na temo vloge nadškofa Alojzija Šuštarja pri osamosvojitvi Slovenije. Leta 2016 je na to temo izdal tudi knjigo.

Valentin Hajdinjak, minister za obrambo / NSi

Valentin Hajdinjak je bil rojen leta 1973. Na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani je doštudiral mednarodno menjavo. V času študija je deloval tudi kot novinar na RTV Slovenija in kot turistični vodnik. Kot študent je bil predstavnik študentov v svetu ministra za zunanje zadeve.

Kariero v politiki je začel 21 let pozneje, ko je postal predstavnik za odnose z javnostmi pri tedanji SKD. Isto službo je pozneje opravljal tudi v kabinetu Andreja Bajuka, ko je ta leta 2000 vodil vlado, in v času prve Janševe vlade. V njegovi drugi vladi je vodil kabinet tedanjega ministra za obrambo Aleša Hojsa, v času tretje pa je postal predsednik uprave Darsa.

Nadzorni svet ga je na to mesto imenoval julija 2020, njegov mandat je med drugim zaznamovala digitalizacija avtocestnega omrežja. Odstopil je novembra 2023, potem ko so se nanj zgrnili očitki glede malomarnega ravnanja pri sklepanju dveh poslov Darsa. A več kot očitno je bil Hajdinjak politično neprimeren kader za vlado Roberta Goloba.

Mateja Ribič, ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve / NSi

Mateja Ribič, rojena leta 1977, je diplomirana pravnica, ki je delovne izkušnje pridobivala na različnih področjih v javnem sektorju, več kot 15 let tudi na vodilnih položajih. Med drugim je delovala v državni upravi, zdravstvu, sodstvu in socialnem varstvu. Sedem let je vodila tudi Dom starejših občanov Trebnje.

V času tretje Janševe vlade je bila državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga je tedaj vodil Janez Cigler Kralj. Kot državna sekretarka se je ukvarjala zlasti z delovnimi razmerji ter pravicami iz dela, trgom dela ter zaposlovanjem, enakimi možnostmi in kohezijsko politiko. Aktivno je sodelovala tudi pri ukrepih za preprečevanje širjenja epidemije v socialnovarstvenih zavodih.

Mateja Ribič v strokovnih krogih velja za dobro poznavalko delovanja socialnega sistema in trga dela.

Mihael Zupančič, minister za pravosodje / Demokrati

Mihael Zupančič je bil rojen leta 1973. Študiral je na Univerzi Sorbona v Parizu, kjer je leta 1998 diplomiral iz prava, nato pa tam končal tudi magisterij iz mednarodnega prava. Leta 1999 se je zaposlil na zunanjem ministrstvu, kjer je leta 2010 postal vodja sektorja za mednarodno pravo. Na tej funkciji je bil obenem član več mednarodnih delegacij.

Med letoma 2003 in 2010 je služboval v stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri EU, leta 2004 je bil tudi član skupine pravnikov za pripravo pogodbe o ustavi za Evropo. Po obdobju predsedovanja je opravljal naloge generalnega sekretarja stalnega predstavništva in sodeloval v delovnih skupinah Sveta EU za pravo morja in za mednarodno javno pravo.

Med letoma 2015 in 2019 je bil veleposlanik v Romuniji, v času tretje Janševe vlade pa je bil vodja kabineta tedanjega zunanjega ministra Anžeta Logarja. Leta 2022 je bil imenovan za veleposlanika na Danskem. Na parlamentarnih volitvah je kandidiral na listi Logarjevih Demokratov, a ni bil izvoljen.

Anže Logar, minister za gospodarstvo, delo in šport / Demokrati

Leta 1976 rojeni Anže Logar se je izobraževal na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in na Fakulteti za podiplomske državne in evropske študije. Leta 2016 je doktoriral na Fakulteti za uporabne družbene študije. Leta 2003 se je zaposlil v Evropskem parlamentu kot svetovalec v poslanski skupini Evropske ljudske stranke. Leta 2008 je bil uradni govorec slovenskega predsedstva Slovenije Svetu EU. V prvih dveh Janševih vladah je bil direktor vladnega urada za komuniciranje, v tretji pa zunanji minister.

V državni zbor je bil prvič izvoljen leta 2014, nato pa tudi v letih 2018 in 2022. Takrat je kandidiral tudi za predsednika republike in v prvem krogu osvojil celo največ glasov, a ga je v drugem premagala aktualna predsednica Nataša Pirc Musar. Po tej kandidaturi se je odločil za samostojno politično pot in ustanovil Platformo sodelovanja, ki je pozneje prerasla v stranko Demokrati. Na letošnjih volitvah je ta osvojila šest poslanskih mandatov, a se Logarju ni uspelo prebiti v državni zbor.

Tadej Ostrc, minister za zdravstvo / Demokrati

Tadej Ostrc, rojen leta 1981, je zobozdravnik, specialist protetike, z doktoratom znanosti s področja biomedicine. Leta 2016 je magistriral tudi iz politologije, in sicer na temo primerjave stališč uporabnikov zdravstvenih sistemov v Sloveniji in ZDA. V zdravstvu deluje od leta 2008, med drugim je bil tudi asistent za področje stomatološke protetike na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Na fakulteti se je ukvarjal z raziskavami s področja nevrologije in kliničnih preizkusov.

V mandatu Golobove vlade je bil v času ministra Danijela Bešiča Loredana državni sekretar na ministrstvu za zdravje. Avgusta 2024 se je potegoval za generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, a ni prejel zadostne podpore.

Novembra tega leta pa se je ob ustanovitvi pridružil stranki Demokrati, v kateri je pozneje postal tudi predsednik sveta. Na letošnjih volitvah je bil izvoljen za poslanca, na tem mestu pa postal vodja poslanske skupine in predsednik mandatno-volilne komisije.

Monika Kirbiš Rojs, ministrica za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj / Fokus

Leta 1978 rojena Monika Kirbiš Rojs je leta 2002 najprej diplomirala na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru, pozneje pa še na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Na Fakulteti za državne in evropske študije je tudi doktorirala, in sicer je uspešno zagovarjala disertacijo z naslovom Optimalni model regionalnega razvoja v Sloveniji z vidika strateškega načrtovanja in učinkovitosti sistema upravljanja. Tako je postala doktorica znanosti s področja kohezijske politike.

Med drugim je bila zaposlena na ministrstvu za finance, v NLB, v službi vlade za lokalno samoupravo in v mariborski občini, kjer je vodila projektno pisarno. V času druge Janševe vlade je bila državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu, v času tretje pa državna sekretarka v službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki jo je tedaj vodil minister Zvonko Černač.

Z nastopom novega sklica državnega sveta leta 2022 je postala generalna sekretarka sveta, ob ustanovitvi stranke Fokus Marka Lotriča pa je bila izvoljena tudi za generalno sekretarko stranke. Monika Kirbiš Rojs na letošnjih volitvah ni kandidirala, se je pa stranka v parlament prebila na skupni listi NSi+SLS+Fokus, in sicer z eno poslanko.

(D254: 12-15)