Stevanović: Mijič nima moralne pravice sedeti v državnem zboru, a Resni.ca bo počakala do oktobra

Meja je prestopljena in poslanec Resni.ce Boris Mijič nima več moralne pravice sedeti v državnem zboru, poudarja predsednik stranke in državnega zbora Zoran Stevanović. Zakonodaja sicer ne dopušča, da bi njegovo izključitev izpeljali na način, ki bi bil odgovoren do volivcev, saj bi v primeru nadomestnih volitev Resni.ca izgubila mandat. A kot zatrjuje Stevanović, bodo v prihodnjih tednih izvedli vse politične korake, da Mijič v oktobru ne bo več poslanec oziroma ne bo zastopal njihove stranke.

To je bilo storjeno za hrbtom Stevanovića

Stevanović je v objavi na družbenem omrežju priznal, da je bil dva dneva v šoku. »Pri kandidaturi Borisa Mijiča smo pač zaupali napačnemu človeku. Zaupali smo človeku, ki tega zaupanja ni opravičil. Kot predsednik stranke čutim dolžnost, da to jasno in glasno obsodim,« je dejal.

V zadnjih tednih so pri Resnici po njegovih besedah skušali sanirati škodo. Pogovarjali so se z delavci, nekaterim je Stevanović celo iz lastnega žepa založil denar, da niso ostali brez plač. »Ne zato, ker bi bil jaz kaj kriv ali odgovoren, ampak zato, ker sem čutil, da je tako prav,« je poudaril predsednik Resni.ce in državnega zbora.

https://t.co/nl4D1BBJXk ni prišla v parlament zaradi tega človeka.

In zaradi tega človeka tudi ne bo izgubila.

Naše stališče je jasno. pic.twitter.com/eDkfseRtLy

— Resni.ca (@resni_ca) July 25, 2026

A meja je zdaj po njegovi oceni dokončno prestopljena. Ne gre več le še za dolgove podjetja, pač pa se je izkazalo, da so bili zavedeni glede številnih stvari: od njegovega finančnega stanja do podatkov, s katerimi se je predstavljal, do posmehovanja delavcem s prenosom nelikvidnega podjetja. »In to popolnoma brez mojega vedenja. Za to sem izvedel iz medijev, tako kot večina od vas. In bil sem šokiran. To nam je bilo storjeno za hrbtom,« je pripomnil Stevanović.

To je mandat Resni.ce, ne poslanca

Tak človek po njegovem prepričanju nima več moralne pravice sedeti v državnem zboru. A zaradi zakonodaje danes v Resni.ci tega ne morejo izpeljati na način, ki bi bil odgovoren do njihovih volivcev. Če bi to storili v tem trenutku, bi stranka namreč izgubila poslanski mandat. »Ta mandat pa ni mandat Borisa Mijiča, to je mandat več tisoč ljudi, ki so glasovali za naš program, da o skoraj milijonskem strošku nadomestnih volitev niti ne govorim,« je pojasnil.

Zato so bili pri Resni.ci prisiljeni sprejeti odločitev, da izvedejo vse potrebne politične korake, da Boris Mijič v oktobru ne bo več poslanec oziroma ne bo zastopal njihove stranke. Do takrat pa od njega pričakujejo, da poravna vse obveznosti do delavce in da prevzame odgovornost za svoja dejanja.

Izigrano zaupanje

»Resni.ca je prišla v parlament zaradi svojih vrednot, ne zaradi enega človeka. In tudi zaradi tega človeka ne bo padla,« je poudaril Stevanović. Kot je dejal, tudi sami delajo napake, a razlika je v tem, da jih priznajo in popravijo. Ker delajo v dobro ljudi, ga politična škoda ne boli. »Boli me to, da je nekdo izigral zaupanje ljudi, ki so mu verjeli; delavcev, naših članov in ne nazadnje tudi mojega,« je še dodal predsednik stranke.

V središču pozornosti se je poslanec stranke Resni.ca Boris Mijić znašel po razkritjih o poslovanju tedaj njegovega podjetja Progros. V javnost so prišle informacije, da podjetje delavcem dolguje več deset tisoč evrov neizplačanih plač in prispevkov, državi pa tudi neporavnane davčne obveznosti. Mijič je odgovornost pojasnjeval z verižno nelikvidnostjo v gradbeništvu in neplačili glavnih izvajalcev, vendar so razkritja sprožila ostre politične odzive in vprašanja o njegovi primernosti za opravljanje poslanske funkcije.

Afera se je nato poglobila z razkritjem, da naj bi Mijič pred volitvami in po izvolitvi navajal, da je diplomirani inženir gradbeništva, čeprav na ljubljanski Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo niso našli evidence o njegovem diplomi. V zadnjih dneh pa so sledila še poročila o prenosu lastništva finančno obremenjenega podjetja na Roka Snežiča, kar je dodatno okrepilo očitke o izogibanju odgovornosti za dolgove.

Zaradi zaporedja afer se je znašel pod močnim političnim in javnim pritiskom, primer pa je odprl razpravo o odgovornosti izvoljenih funkcionarjev in transparentnosti njihovega poslovanja.

Nadomestne volitve bi mandat prinesle SDS ali Svobodi

Zakonodaja sicer določa, da se v primeru odstopa poslanca v šestih mesecih po izvolitvi izvedejo nadomestne volitve. Volitve za poslanski položaj bi potekale v celotni volilni enoti, v kateri je bil izvoljen poslanec, ki je odstopil, stranke in kandidatne liste pa bi se morale h kandidaturi prijaviti na novo. Za nadomestnega poslanca bi bil izvoljen kandidat, ki bi prejel največ glasov, ne glede na proporcionalne delitve in volilni prag.

V primeru odstopa Mijiča bi bile nadomestne volitve izvedene v volilni enoti Ptuj, kjer so volivci 22. marca največ glasov namenili SDS, in sicer nekaj manj kot 33 odstotkov. Sledila je Svoboda z nekaj manj kot 29 odstotki glasov, Resni.ca pa jih je prejela 6,59 odstotka. Ne glede na njen izid bi se tako za nadomestnega poslanca po vsej verjetnosti tako lahko potegovali le največji stranki, torej SDS in Svoboda.