Suša je slovenske gozdove pahnila v predčasno jesen, najhujše posledice šele prihajajo

Sredi avgusta je marsikatero slovensko pobočje videti kot da je že oktober: krošnje rumenijo, listje pada, gozdovi pa nosijo vse znake dolge in vroče suše, ki je letos zajela praktično celotno državo. Toda tisto, kar je danes vidno s prostim očesom, je po opozorilih Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) šele začetek, pravi obračun letošnjega poletja bodo gozdovi predstavili šele čez leto ali dve, v obliki oslabljenih dreves, napadov podlubnikov in dražje obnove.

Sredi avgusta je marsikatero slovensko pobočje videti, kot da je že oktober, začetek jeseni.

Gozd je oblekel jesensko preobleko že sredi poletja

Po podatkih ZGS so posledice letošnje suše in vročine opazne po vsej Sloveniji, na širšem območju kot ob primerljivih sušnih poletjih 2003 in 2022. Najhuje je prizadelo gozdove v nižinah in na prisojnih, sušnih ter revnih rastiščih: prisojna in skalovita pobočja v gorskem svetu, prodnata tla na Kranjskem, Sorškem, Dravskem in Ptujskem polju ter plitva karbonatna tla na Krasu in v Suhi krajini.

Razlike med posameznimi rastišči so pri tem lahko presenetljivo velike, saj so drevesa na globljih in bolj namočenih tleh še vedno zelena, medtem ko na sosednjih sušnih legah že rjavijo in odmetavajo listje. Najbolj očiten znak sušnega stresa je prezgodnje rumenenje, rjavenje in odpadanje listja, pri nekaterih bukvah pa odpada tudi še zeleno listje; na najbolj prizadetih območjih so posamezne bukve, gabri, lipe, hrasti, breze in javorji že deloma ali povsem ogoleli, najhuje pa so prizadeti listavci, ki so bili oslabljeni že pred sušo in pri katerih se sušijo posamezne veje, vrhovi krošenj in cela drevesa.

Iglavci navzven zaenkrat kažejo manj znakov prizadetosti, a na ZGS že v letošnjem in prihodnjih letih pričakujejo povečano odpadanje iglic ter številnejše in obsežnejše napade podlubnikov.

Pri tem imajo ključno vlogo tudi lastniki gozdov, zato naj bodo ti še posebej pozorni na napade podlubnikov«, opozarja direktor ZGS Gregor Danev.

Oslabljena drevesa so lahek plen podlubnikov

Prezgodnje odpadanje listja ni znak, da je drevo že obsojeno na propad, temveč gre predvsem za obrambni mehanizem: z manjšo listno površino drevo zmanjša izhlapevanje vode in si tako poveča možnosti za preživetje. Večina dreves si bo po pojasnilih vodje Službe za varstvo gozdov na ZGS Marije Kolšek opomogla, najbolj prizadeta pa bodo tista, ki so bila manj vitalna že pred začetkom letošnje suše in vročine.

Prezgodnje odpadanje listja je predvsem obrambni odziv dreves na neugodne rastne razmere. 

»Prezgodnje odpadanje listja je predvsem obrambni odziv dreves na neugodne rastne razmere. Z zmanjšanjem listne površine drevo zmanjšuje izgubo vode in s tem možnost za preživetje. Večina dreves si bo zato opomogla, a najbolj bodo prizadeta drevesa, ki so bila zaradi različnih vzrokov manj vitalna že pred začetkom suše in vročine. Če bodo drevesa izpostavljena sušnim in vročinskim stresom več zaporednih let, bo sušenje dreves v naslednjih letih obsežnejše«, pojasnjuje Marija Kolšek.

Podlubniki že najedajo oslabljene smreke

Ena največjih skrbi na ZGS je povečano tveganje za prenamnožitev podlubnikov, predvsem na smreki, saj dolgotrajna vročina in suša zmanjšata sposobnost dreves, da se branijo pred napadi, višje temperature pa hkrati pospešijo razmnoževanje podlubnikov tudi v višje ležečih gozdovih.

Podobne razmere so na ZGS zabeležili že v sušnem letu 2003, letos pa k tveganju dodatno prispevajo tudi snegolomi iz februarja in marca ter vetrolomi iz marca in junija, ki so poškodovali 248.000 kubičnih metrov iglavcev, pretežno smreke. Manjša in tudi večja žarišča smrekovih podlubnikov se zato že pojavljajo, največ jih je na Koroškem, Gorenjskem in v jugovzhodni Sloveniji.

Da bi v čim večji meri omejili nadaljnjo prenamnožitev podlubnikov na že poškodovanem drevju, je ZGS letos lastnikom gozdov doslej izdal 7.840 odločb za nujen posek 248.000 kubičnih metrov dreves, poškodovanih zaradi naravnih ujm; realizacija teh odločb je dobra, znaša 87 odstotkov, za kar gre zahvala predvsem vestnim lastnikom gozdov.

Manjša in tudi večja žarišča smrekovih podlubnikov se zato že pojavljajo, največ jih je na Koroškem, Gorenjskem in v jugovzhodni Sloveniji.

Skupna količina drevja, predvidenega za posek zaradi naravnih ujm in napadov podlubnikov, ter ocenjena škoda pri tem že presegata mejo, ki jo za razglasitev naravne nesreče zaradi prenamnožitve podlubnikov določa zakon o dodatnih ukrepih za odpravo posledic škode zaradi prenamnožitve populacije podlubnikov, ta za razglasitev zahteva več kot 400.000 kubičnih metrov poseka zaradi podlubnikov in škodo, ki presega 0,3 promila BDP. ZGS je zato pripravil poročilo o letošnji ugotovljeni prenamnožitvi podlubnikov in ga poslal na kmetijsko ministrstvo.

Prizadeta tudi mladje in prostoživeče živali

Suša in vročina, ponekod v kombinaciji s pozno pomladansko pozebo, na ZGS že zaznavajo tudi pri sadikah gozdnega drevja, posajenih v zadnjih letih, med katerimi se je povečalo sušenje, podobno pa velja za naravno mladje, kjer je več odmrlih drevesc. Opažajo tudi slabše semenenje starejših dreves, kar vodi v slabšo kaljivost semen. Po pojasnilih Marije Kolšek sta suša in obilno semenenje za drevesa dvojna obremenitev, saj že samo semenenje zmanjša njihovo vitalnost.

Drevesa, ki letos obilneje semenijo, bo suša močneje prizadela, saj že samo semenenje zmanjša vitalnost dreves. 

Dolgotrajna suša in visoke temperature se poznajo tudi na prostoživečih živalih, ki imajo manj dostopne vode in hrane ter večje potrebe po ohlajanju. Te se v vročini pogosteje umikajo v senčne in mirne predele ter so dejavnejše v hladnejših delih dneva, zato imajo naravni vodni viri in gozdne kaluže v takšnih razmerah še posebej pomembno vlogo. Na ZGS zato opozarjajo, naj obiskovalci gozdov živali ob teh vodnih virih ne vznemirjajo.

Suha tla povečujejo nevarnost požarov

Izsušena tla, suha vegetacija in visoke temperature so letos povečale tudi nevarnost gozdnih požarov. ZGS je do sredine avgusta popisal 82 gozdnih požarov, ki so skupaj zajeli 51 hektarov gozdnih zemljišč, največ jih je bilo v Slovenskem primorju in osrednji Sloveniji, večina pa je bila manjših in hitro pogašenih.

Največji letošnji požar je izbruhnil v začetku julija v občini Komen, ko je zajel 16 hektarov površine, od tega 12 hektarov gozda, drugi največji pa je bil požar na pobočju Planje na Bovškem, ki je zajel deset hektarov. Da v zadnjih tednih kljub sušnim razmeram ni prišlo do požarov takšnih razsežnosti, kot so jih beležili v sušnem letu 2022, ko je požar na Krasu zajel 3.700 hektarov površine, od tega 2.900 hektarov gozda, po besedah direktorja ZGS Gregorja Daneva ni naključje.

»Učinkovitemu nadzoru, ozaveščenosti prebivalcev, preventivi, ustrezni opremljenosti ter hitremu obveščanju in intervencijam gašenja številnih institucij se lahko zahvalimo, da v zadnjih tednih ni prišlo do požarov večjih razsežnosti kot v sušnem letu 2022, ko je požar na Krasu zajel 3.700 ha površine, od tega 2.900 ha gozdov«, je dodal Danev.

Odločilni bodo naslednji tedni in leta

Prezgodnje rumenenje in odpadanje listja še ne pomenita, da bo drevo nujno propadlo. Če se suša konča in bo do konca vegetacijske sezone dovolj padavin, si bo del prizadetih dreves opomogel. Vendar je letošnji sušni stres pomemben dodaten pritisk na gozdove, katerih odpornost so že pred poletjem zmanjšali drugi vremenski in podnebni ekstremi, kot so snegolomi, vetrolomi, pozebe, toče, žuželke in bolezni, k čemur letos dodatno prispeva tudi obilno semenenje.

Tako kopičenje dejavnikov po oceni ZGS zmanjšuje odpornost dreves in povečuje tveganje, da bodo posledice letošnjega sušnega in vročega poletja v prihodnje večje, kot jih je mogoče oceniti danes. Zato bo v prihodnjih tednih in mesecih ključnega pomena predvsem spremljanje zdravstvenega stanja gozdov in pravočasno odkrivanje novih žarišč podlubnikov.

Lastnike gozdov ZGS poziva, naj upoštevajo roke za posek in ureditev sečišč, določene v izdanih odločbah, naj svoje gozdove tudi sami redno pregledujejo ter naj ob znakih napada podlubnikov ali svežih podrtij smreke o tem čim prej obvestijo revirnega gozdarja in začnejo s posekom napadenega drevja.

Samo z rednim spremljanjem zdravstvenega stanja gozdov ter aktivnim in načrtnim gospodarjenjem ohranjamo vrstno in strukturno raznolikost gozdov, ki so odpornejši na vse pogostejše in silovitejše naravne ujme v obdobju podnebnih sprememb.