Zaradi očitkov o negospodarnem ravnanju razrešena celotna uprava stanovanjskega sklada

Vlada je na današnji dopisni seji razrešila celotno upravo Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, ki jo je zadnjih enajst let vodil Črtomir Remec. Nadzorni svet je predčasno razrešitev predlagal zaradi neizpolnjevanja ciljev iz poslovnega načrta in negospodarnega ravnanja s premoženjem sklada. Ob tem je zanimivo, da je sklad še pred tremi dnevi predstavljal nove gradbene pogodbe za 450 javnih najemnih stanovanj v skupni vrednosti skoraj 63 milijonov evrov.

Poleg predsednika uprave Črtomirja Remca sta bila razrešena še člana uprave Krešo Šavrič in Mitja Jarc. Po predlogu nadzornega sveta so vsi trije podali nepreklicne odstopne izjave, s katerimi se je nadzorni svet seznanil še isti dan. Vlada jih je nato na podlagi predloga in odstopnih izjav razrešila. Za vršilca dolžnosti predsednika uprave je s petkom, 30. oktobrom, imenovala Andreja Lazarja, nekdanjega izvršnega direktorja Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), znane kot slaba banka. Vršilca dolžnosti članov uprave bosta Nuška Vrabl in Boštjan Gorenšek. Naloge bodo opravljali do imenovanja nove uprave, vendar največ šest mesecev.

Razrešitev predlagal nadzorni svet, ki ga je vlada avgusta prenovila

Do menjave vodstva prihaja dobra dva meseca po spremembah v nadzornem svetu sklada. Vlada je 13. avgusta razrešila tri dotedanje člane nadzornega sveta, Mateja Čepeljnika, Ano Černe in Jasno Metličar, ter na njihova mesta imenovala Igorja Škrinjarja, Primoža Vrenka in Uroša Logarja. Predsednik nadzornega sveta je postal Škrinjar. Nadzorni svet je zdaj predlagal razrešitev celotne uprave. Kot razlog je navedel neizpolnjevanje ciljev, določenih v poslovnem načrtu sklada, in negospodarno ravnanje s premoženjem. Katerih konkretnih ciljev uprava ni dosegla in katera ravnanja je nadzorni svet ocenil kot negospodarna, pa vlada v današnjem sporočilu ni pojasnila.

Februarja letos je sicer vlada še pod vodstvom Roberta Goloba potrdila poslovni in finančni načrt sklada za leto 2026. Ta je med ključnimi cilji določal povečanje števila javnih najemnih stanovanj z lastnimi naložbami, odkupi in sodelovanjem z občinami. Sklad je imel takrat v izvedbi in pripravi 2.524 stanovanj, za nadaljnje naložbe pa je bilo predvideno tudi povečanje namenskega premoženja za 75 milijonov evrov.

Še 26. oktobra je sklad sporočil, da je z izvajalci podpisal pogodbe za gradnjo 450 novih javnih najemnih stanovanj. V Kranju jih je predvidenih 269, v Celju 126 in na Mirni 55. Skupna vrednost pogodb znaša 62,67 milijona evrov brez DDV. Remec je ob tem poudaril, da podpis pogodb pomeni pomemben korak pri povečevanju fonda javnih najemnih stanovanj. Član uprave Krešo Šavrič pa je opozoril na dolgotrajnost postopkov pridobivanja gradbenih dovoljenj in izrazil pričakovanje, da bodo napovedani vladni ukrepi postopke pospešili.

Domovina je že pred leti opozarjala na vprašanja gospodarnosti poslovanja

Poslovanje stanovanjskega sklada je bilo v preteklosti že predmet kritik in medijskega poročanja. Na Domovini smo novembra 2019 odpirali vprašanje gospodarnosti nakupa 76 stanovanj v Kočevju, za katera je sklad podjetju GH Holding odštel 7,1 milijona evrov. Takrat smo opozorili na ceno nakupa, saj je sklad za kvadratni meter neto stanovanjske površine plačal 1.380 evrov, dodatno pa še 8.500 evrov za posamezno garažno parkirno mesto. Na skladu so pojasnili, da so stanovanja kupili na podlagi javnega poziva, na katerega so se lahko prijavili vsi zainteresirani ponudniki, in da je bila cena skladna z njegovimi pogoji.

Marca 2024 smo poročali tudi o kazenski ovadbi proti Remcu zaradi domnevne zlorabe položaja pri zaračunavanju stroškovnih namesto neprofitnih najemnin. Po navedbah iz ovadbe naj bi sklad s takšno prakso pridobil osem milijonov evrov protipravne premoženjske koristi. V letih 2022 in 2023 je namreč del stanovanj oddajal po stroškovni najemnini, ki je bila precej višja od neprofitne. Na ministrstvu za solidarno prihodnost, ki ga je tedaj vodil Simon Maljevac iz Levice, so očitke zavrnili in poudarili, da stanovanjska zakonodaja takšnega načina oddajanja stanovanj ne prepoveduje.

Kazenska ovadba je bila julija letos sicer zavržena. Remec je avgusta na novinarski konferenci sklada pojasnil, da je Okrožno državno tožilstvo na Ptuju ovadbo zavrglo z obsežno obrazložitvijo. Poudaril je, da je bilo zaračunavanje takšnih najemnin zakonito, vlagateljema ovadbe, nekdanjima direktorjema stanovanjskih skladov Edvardu Ovnu in Jožki Hegler, pa očital poskus osebne diskreditacije.

O porabi sredstev sklada je maja lani poročala tudi Nova24TV. Po podatkih iz aplikacije Erar je sklad 28. aprila 2025 gostinski hiši Fink v Novem mestu nakazal skupno 9.068,17 evra. Šlo naj bi za stroške pogostitve ob predstavitvi oziroma odprtju nove stanovanjske soseske v Novem mestu, dogodka, ki se ga je udeležil tudi tedanji minister Maljevac.