Rezultati pri bralni, matematični in naravoslovni pismenosti spet slabi; minister napovedal osemletko

Slovenski 15-letniki so v raziskavi PISA 2025 na vseh treh osrednjih področjih dosegli najslabše rezultate doslej. Največji zaostanek za povprečjem OECD je pri bralni pismenosti, kjer so dosegli 445 točk. Razlika do povprečja OECD se je od prejšnjega merjenja povečala s sedmih na 16 točk. Minister za izobraževanje Borut Rončević je rezultate označil za »strašno resno opozorilo«, trend slovenskih dosežkov pa za katastrofalen. Med drugim je napovedal odpravo devetletke, s šolsko reformo naj bi znanje znova postavili v središče izobraževanja.

Znanje slovenskih 15-letnikov še naprej upada. V primerjavi z letom 2022 so pri matematiki izgubili 25 točk, pri branju 24 in pri naravoslovju 16. Padec je bil na vseh treh področjih večji kot v povprečju držav OECD. Najbolj skrb vzbujajo rezultati pri bralni pismenosti. Slovenski dosežek se je z 469 točk leta 2022 znižal na 445 točk leta 2025. Povprečje OECD je v istem obdobju upadlo s 476 na 461 točk. Slovenija je tako ob prejšnjem merjenju za povprečjem zaostajala za sedem točk, zdaj pa se je razlika povečala na 16 točk. Pri matematiki je Slovenija dosegla 460 točk oziroma tri manj od povprečja OECD, pri naravoslovju pa 484 točk oziroma rezultat, primerljiv s povprečjem OECD, ki znaša 482 točk. Kljub temu so dosežki na vseh treh področjih najnižji, odkar Slovenija sodeluje v raziskavi PISA.

PISA ne preverja predvsem pomnjenja učne snovi, temveč sposobnost 15-letnikov, da pridobljeno znanje uporabijo pri reševanju problemov in v okoliščinah, s katerimi se lahko srečajo v življenju. V tokratnem merjenju je sodelovalo več kot 760.000 mladih iz 91 držav in gospodarstev, ki predstavljajo približno 33 milijonov 15-letnikov. V Sloveniji je preizkus opravljalo 7366 učencev in dijakov, večinoma dijakov prvih letnikov srednjih šol. Vključeni so bili vsi srednješolski izobraževalni programi, 60 osnovnih šol in dve ustanovi za izobraževanje odraslih.

Več kot tretjina ne dosega temeljne ravni branja

Vsaj drugo, temeljno raven bralne pismenosti je doseglo 64 odstotkov slovenskih 15-letnikov, medtem ko je povprečje OECD znašalo 69 odstotkov. Pod tem pragom je tako ostalo 36 odstotkov slovenskih udeležencev. Na drugi ravni so učenci med drugim sposobni prepoznati glavno misel srednje dolgega besedila, poiskati informacijo na podlagi določenih meril ter razmisliti o namenu in obliki besedila. Učenci, ki te ravni ne dosežejo, imajo težave že pri teh temeljnih bralnih nalogah. Poslabšanje ni omejeno na zadnja tri leta. Leta 2018 je vsaj temeljno raven branja doseglo 82 odstotkov slovenskih 15-letnikov, leta 2025 pa 18 odstotnih točk manj. Najvišji ravni, peto ali šesto, so dosegli le trije odstotki slovenskih učencev, v povprečju OECD pa šest odstotkov.

Pri branju je zelo izrazita tudi razlika med spoloma. Slovenska dekleta so dosegla povprečno 471 točk, fantje pa 420, kar pomeni 51 točk razlike. V povprečju OECD je bila razlika med dekleti in fanti manjša ter je znašala 30 točk. Pod temeljno ravnjo bralne pismenosti je ostalo 46 odstotkov slovenskih fantov in 27 odstotkov deklet. Med najuspešnejše se je uvrstilo pet odstotkov deklet in dva odstotka fantov.

Slovenija pri matematiki izgubila nekdanjo prednost

Pri matematiki so slovenski 15-letniki dosegli 460 točk, tri manj od povprečja OECD. Razlika sicer ni statistično značilna, vendar je slovenski rezultat prvič nižji od povprečnega dosežka držav OECD. Še leta 2022 je Slovenija dosegla 485 točk in bila za 13 točk nad povprečjem OECD. V treh letih je slovenski rezultat upadel za 25 točk, povprečje OECD pa z 472 na 463 točk oziroma za devet točk.

Vsaj temeljno raven matematične pismenosti je doseglo 65 odstotkov slovenskih učencev, kar je enako povprečju OECD. Toda leta 2022 je bilo takšnih učencev v Sloveniji 75 odstotkov. Najvišji ravni matematičnega znanja je doseglo šest odstotkov slovenskih učencev, v povprečju OECD pa osem odstotkov.

Pri naravoslovju še ob povprečju, a padec precej večji

Naravoslovna pismenost je bila osrednje področje raziskave PISA 2025. Slovenija je dosegla 484 točk, povprečje OECD pa 482, zato med rezultatoma ni statistično značilne razlike. Tudi na tem področju pa primerjava s prejšnjim merjenjem pokaže izrazito poslabšanje. Slovenski rezultat se je od leta 2022 znižal za 16 točk, povprečje OECD pa za tri. Vsaj temeljno raven naravoslovne pismenosti je doseglo 76 odstotkov slovenskih učencev oziroma dve odstotni točki več od povprečja OECD. Najvišji ravni znanja je tako v Sloveniji kot v povprečju OECD doseglo sedem odstotkov učencev.

Podrobnejši rezultati kažejo, da so slovenski učenci najbolje reševali naloge, pri katerih so morali znanstveno razlagati pojave. Na tej lestvici so dosegli 488 točk oziroma šest več od povprečja OECD. Slabše so se odrezali pri kritičnem vrednotenju naravoslovnih informacij in njihovi uporabi pri odločanju, kjer so s 475 točkami za povprečjem OECD zaostali za pet točk.

Pod povprečjem tudi pri računalniškem reševanju problemov

PISA 2025 je prvič preverjala tudi računalniško mišljenje pri reševanju problemov. Učenci so morali z digitalnimi orodji raziskovati, oblikovati modele in iskati rešitve. Slovenski 15-letniki so dosegli 486 točk, 14 manj od povprečja OECD. Zaostanek je opazen na obeh koncih lestvice. Pod ravnjo 2 je ostalo 28 odstotkov slovenskih učencev, v povprečju OECD pa 23 odstotkov. Hkrati je najvišji ravni doseglo 23 odstotkov slovenskih učencev, tri odstotne točke manj od povprečja OECD. V Sloveniji je torej več učencev z najnižjimi dosežki in manj takšnih, ki so kos najzahtevnejšim nalogam.

Slovenija je obvezni predmet informatika in digitalne tehnologije v zakon vključila šele lani - po veljavni zakonski ureditvi naj bi se pouk v sedmem razredu začel izvajati septembra 2028. Predmetnik in učni načrt morata biti pripravljena do konca leta 2027.

Minister napovedal odpravo devetletke

Minister za izobraževanje Borut Rončević je rezultate označil za »strašno resno opozorilo«, trend slovenskih dosežkov pa za katastrofalen. Predstavil je deset izhodišč napovedane šolske reforme, s katero naj bi znanje znova postavili v središče izobraževanja. Učne načrte nameravajo razbremeniti kopičenja vsebin, učiteljem omogočiti več avtonomije ter pri ocenjevanju znova uveljaviti višja merila. Reforma naj bi okrepila tudi delovno etiko, vztrajnost, osebno odgovornost, domoljubno in državljansko vzgojo ter avtoriteto učiteljev. Minister je med cilji navedel še »ideološko nevtralno in intelektualno pluralno« šolo ter različno obravnavo učencev glede na njihove sposobnosti. Otroci, ki zaostajajo, naj bi pomoč dobili prej, nadarjeni pa zahtevnejše naloge in mentorje. »Ne morejo in ne smejo biti vsi odlični,« je poudaril.

Največjo spremembo pomeni napoved odprave devetletke in prehoda na »sodobno osemletno šolo«. Po besedah državne sekretarke Mojce Škrinjar naj bi se novi sistem začel uvajati v šolskem letu 2028/29, v celoti pa bi se uveljavil v devetih letih. Sedanji prvi razred bi postal vrtec z obvezno vključitvijo, v katerem bi imel primarno vlogo vzgojitelj. Program bi se lahko izvajal v prostorih vrtca ali osnovne šole.

Rončević je napovedal tudi odpravo »institucionalnih monopolov« in združitev Zavoda RS za šolstvo, Centra za poklicno izobraževanje, Andragoškega centra Slovenije ter Centra šolskih in obšolskih dejavnosti. Pričakuje predvsem odpor dela »pedagoškega establišmenta«, ki ga je obtožil, da je v preteklih desetletjih sistem pripeljal do sedanjega negativnega trenda. Napovedal je vključitev različnih znanstvenih pogledov, raziskovalcev, psihologov in učiteljev, zavrnil pa možnost, da bi se sklicevanje na stroko uporabljalo za preprečevanje razprave o rezultatih. Strateški svet za prenovo vzgoje in izobraževanja naj bi ustanovili do konca septembra, sveženj področnih zakonov pa pripravili do konca leta. Strateška izhodišča reforme naj bi bila končana do junija 2027.

Kdo bo izvajal obvezno »malo šolo«?

Napoved preoblikovanja sedanjega prvega razreda v obvezni vrtec odpira vprašanje, ali ima sistem za takšno spremembo dovolj kadra. Škrinjarjeva je sicer pojasnila, da bi imel pri izvajanju programa primarno vlogo vzgojitelj, ni pa navedla, koliko dodatnih zaposlenih bi potrebovali in kako bi jih ob sedanjem pomanjkanju zagotovili. Program naj bi se lahko izvajal tako v vrtcih kot v prostorih osnovnih šol.

Da pomanjkanje zaposlenih že vpliva na pouk, kažejo tudi podatki raziskave PISA. Kar 46 odstotkov slovenskih 15-letnikov obiskuje šole, katerih ravnatelji ocenjujejo, da pomanjkanje učiteljev vsaj nekoliko ovira izvajanje pouka. Povprečje OECD znaša 39 odstotkov. Leta 2022 je bilo na takšnih šolah 42 odstotkov slovenskih učencev, kar pomeni, da se je položaj v treh letih še poslabšal. Napovedana reorganizacija prvega leta izobraževanja  sama po sebi ne rešuje kadrovske težave. Od tega, ali bodo program izvajali učitelji, vzgojitelji ali kombinirane ekipe, bo odvisno, ali bo reforma zahtevala dodatne zaposlitve ali pa bo obstoječe pomanjkanje zgolj prerazporedila med osnovne šole in vrtce.

Sviz: rezultatov ni mogoče ločiti od razmer v šolah

V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije opozarjajo, da rezultatov PISA ni mogoče obravnavati ločeno od razmer, v katerih delujejo šole in njihovi zaposleni. Posebej so izpostavili podatek, da pomanjkanje učiteljev po oceni ravnateljev ovira pouk na šolah, ki jih obiskuje skoraj polovica slovenskih 15-letnikov. Pristojne so pozvali, naj se prednostno lotijo sistemskega reševanja kadrovske problematike in zagotovijo pogoje za kakovostno javno izobraževanje. Po njihovem mnenju je ohranjanje kakovosti neposredno povezano tudi z ustreznim vrednotenjem dela učiteljev in drugih zaposlenih ter s privlačnostjo učiteljskega poklica. Obenem so posvarili pred preprostimi razlagami slabših rezultatov. Podatki PISA namreč pokažejo, na katerih področjih in pri katerih skupinah nastajajo težave, sami po sebi pa ne povedo, kaj je povzročilo padec dosežkov. Zato po oceni sindikata nepremišljene in hitre spremembe ne morejo zagotoviti trajnega izboljšanja.

UI za učenje uporablja skoraj polovica slovenskih 15-letnikov

PISA 2025 je preverjala tudi uporabo umetne inteligence. V Sloveniji 48 odstotkov učencev orodja umetne inteligence za pomoč pri učenju uporablja najmanj enkrat tedensko, kar je nekoliko več od 46-odstotnega povprečja OECD. OECD opozarja, da povezava med uporabo UI in učnimi dosežki ni enoznačna. Učenci, ki jo uporabljajo za konkretna šolska opravila, kot so povzemanje besedil, priprava pisnih izdelkov in začetno raziskovanje, so pri naravoslovju v mednarodnem povprečju dosegli okoli 20 točk manj od učencev, ki je za takšne naloge niso uporabljali. To po oceni OECD ustreza približno enemu letu šolanja. Pri splošni tedenski uporabi umetne inteligence takšne razlike niso ugotovili. Nekoliko uspešnejši so bili celo učenci, ki UI redno uporabljajo in se hkrati v šoli učijo, kako jo uporabljati kritično. Podatki tako ne kažejo, da bi bila problem uporaba umetne inteligence sama po sebi, temveč nakazujejo, da je pomemben način uporabe – ali UI podpira učenje ali pa prevzame naloge, ki bi jih moral opraviti učenec.

Ob razširjeni uporabi umetne inteligence je pomembna tudi sposobnost kritične presoje pridobljenih informacij. Verodostojnost virov preverja in znanstvenim dokazom daje večjo težo kot »zdravemu razumu« le 31 odstotkov slovenskih učencev, medtem ko je povprečje OECD 46 odstotkov. Največ slovenskih učencev, 51 odstotkov, vire sicer preverja, vendar se pri presoji nato opira predvsem na »zdrav razum«. S tem se ujemajo tudi rezultati naravoslovnega dela raziskave, saj so se slovenski učenci podpovprečno odrezali prav pri kritičnem vrednotenju informacij in njihovi uporabi pri odločanju.