Pol leta po Orbánu: kaj Magyar ruši in kaj ohranja

Na Madžarskem se te dni dogaja nekaj, kar se je še pred letom zdelo skoraj nepredstavljivo. Odpirajo se pogodbe iz časa šestnajst let dolge vladavine Viktorja Orbána, preiskujejo stroški njegovih nekdanjih ministrov, spreminjajo zakoni, zaradi katerih se je Budimpešta leta prepirala z Brusljem, in preverjajo milijardni posli z ljudmi, ki so veljali za del gospodarskega kroga nekdanje oblasti.

Minuli teden je Magyarjeva vlada napovedala boj za razveljavitev 35-letne avtocestne koncesije, katere trenutna vrednost je ocenjena na več kot 73 milijard dolarjev. Pogodba je povezana s poslovnima imperijema Lőrinca Mészárosa in Lászla Szijja, dveh podjetnikov, ki sta ekonomsko močno zrasla prav v Orbánovem obdobju. Na tapeti je tudi nekdanji zunanji minister Péter Szijjártó, saj je država sprožila postopke zaradi skoraj štirih milijard forintov stroškov letalskih prevozov njega in njegove ekipe.

Na vladni mizi pa se je znašel še pregled 12,5 milijarde evrov vredne širitve jedrske elektrarne Paks z ruskim Rosatomom. Nova oblast posega tudi v del Orbánove kulturne zakonodaje, ki je bila leta eden najbolj prepoznavnih simbolov njegove konservativne politike, hkrati pa z Brusljem odpira pot do milijard evrov evropskih sredstev, ki so bila Madžarski zaradi sporov glede pravne države in korupcijskih tveganj zamrznjena.

Človek, ki je bil videti skoraj nepremagljiv

Danes je težko razumeti Madžarsko, ne da bi se vrnili v leto 2010. Orbán se takrat ni samo vrnil na položaj predsednika vlade. Fidesz je dobil dvotretjinsko večino, s tem pa možnost, da začne spreminjati sama pravila države. Leta 2011 je Madžarska dobila novo ustavo. Spreminjali so se volilni sistem, položaj ustavnega sodišča, organizacija sodstva, medijska pravila in način upravljanja številnih državnih institucij. Na pomembne funkcije so prihajali ljudje z dolgimi mandati, ki naj bi lahko preživeli tudi morebitno zamenjavo oblasti.

Toda Orbán pri tem ni gradil samo sistema oblasti. Gradil je politični model. Madžarsko je postavil kot konservativno alternativo prevladujočim političnim smerem Zahodne Evrope. Njegova politika je imela poudarek na krščanski identiteti, nacionalni suverenosti in tradicionalni madžarski družini. Demografske težave je želel reševati s spodbujanjem rojstev, ne s priseljevanjem tujcev. Leta 2015 je sredi velike evropske migracijske krize na južni meji postavil ograjo in kategorično zavrnil obvezne migrantske kvote. Zaradi tega je postal eden najbolj polarizirajočih evropskih politikov.

Za ene je bil dokaz, da se lahko majhna srednjeevropska država upre političnim smerem velikih držav in Bruslja. Za druge je postal simbol nevarne koncentracije politične moči, spodkopavanja neodvisnih institucij in vse tesnejšega prepletanja države, politike, medijev in poslovnih interesov. Orbán je medtem zmagoval. 2010. 2014. 2018. 2022. Vsakič je bilo težje verjeti, da ga je na Madžarskem sploh mogoče premagati. Potem se je pojavil Péter Magyar.

Orbána ni premagala levica, ampak človek iz njegovega sveta

Tudi zato je letošnji madžarski politični preobrat tako zanimiv. Magyar ni prišel iz tradicionalne leve opozicije. Bil je del istega širšega političnega okolja, ki je leta podpiralo Fidesz. Njegova nekdanja žena Judit Varga je bila Orbánova pravosodna ministrica. Sam je opravljal funkcije v državnih in z državo povezanih ustanovah. Nato je 'prestopil na drugo stran'.

Na aprilskih volitvah je njegova desnosredinska Tisza dosegla rezultat, ki ga je težko opisati drugače kot politični potres. Po končnem štetju je osvojila 141 sedežev v 199-članskem parlamentu. Fidesz-KDNP jih je dobil 52, Mi Hazánk šest. Magyar je tako dobil prav tisto, kar je Orbánu omogočilo temeljito preoblikovati Madžarsko: dvotretjinsko večino. In začel jo je uporabljati. Toda zdi se, da ne zato, da bi Madžarsko preprosto obrnil na glavo in izbrisal vse, kar je nastalo po letu 2010. Njegov prvi cilj je veliko bolj usmerjen v strukture moči, ki jih je Orbán zgradil okoli države.

Ko pridemo do denarja, postane Orbánova Madžarska zelo konkretna

Najbolj nazoren primer je avtocestna pogodba. Orbánova vlada je leta 2022 za 35 let podelila koncesijo za upravljanje in razvoj velikega dela madžarskega avtocestnega omrežja. Sedanja vrednost pogodbe je ocenjena na 23.196 milijard forintov oziroma več kot 73 milijard dolarjev. Gre za številko, ki jo je skoraj težko dojeti. Minister za promet Dávid Vitézy jo je označil za največje javno naročilo v zgodovini Madžarske. Koncesijo ima družba MKIF, ki je povezana z Lőrincem Mészárosem in Lászlóm Szijjem.

Orbánova vlada je leta 2022 za 35 let podelila koncesijo za upravljanje in razvoj velikega dela madžarskega avtocestnega omrežja.

Mészáros je v tej zgodbi posebno ime. Nekdanji monter plinskih napeljav in župan Orbánove domače vasi Felcsút je v času Fideszove oblasti zgradil enega največjih poslovnih imperijev v državi in postal eden najbogatejših Madžarov. Magyarova oblast želi zdaj preveriti zakonitost avtocestne pogodbe in možnosti za njeno razveljavitev. Evropska komisija je zaradi te pogodbe prav tako sprožila postopek zaradi vprašanj skladnosti z evropskimi pravili o javnem naročanju in koncesijah. MKIF očitke zavrača in vztraja, da prevzema pomembna poslovna tveganja.

Nova oblast pa ne odpira samo največjih pogodb. Ta teden je sedanja zunanja ministrica Anita Orbán vložila kazensko prijavo zaradi uporabe zasebnih in vojaških letal nekdanjega zunanjega ministra Pétra Szijjárta ter članov njegove ekipe med letoma 2022 in 2026. Po navedbah novega ministrstva naj bi stroški dosegli skoraj štiri milijarde forintov oziroma okoli 12,6 milijona dolarjev, njihova ocena pa je, da bi primerljiva potovanja v poslovnem razredu stala bistveno manj. Nekdanja oblast očitke zavrača in poudarja, da so bila potovanja opravljena skladno s pravili ter potrebami zunanjega ministrstva.

Medijski imperij je začel pokati skoraj takoj

Še hitreje kot velike pogodbe se je po volitvah začel spreminjati medijski prostor. Orbán je imel v 16 letih okoli sebe izjemno močan ekosistem njemu naklonjenih zasebnih in državnih medijev. Pomemben del je bil združen pod fundacijo KESMA, pod katero se je znašlo skoraj 500 medijskih znamk, med njimi regionalni časopisi. Pomembno vlogo je igral tudi državni oglaševalski denar.

Toda že nekaj tednov po Orbánovem porazu so se začeli menjave vodstev, ukinjanje oddaj in spremembe uredniških politik. Na državni televiziji so se začeli pogosteje pojavljati glasovi, ki so bili prej močno zapostavljeni. Magyarjeva vlada je napovedala temeljit pregled financiranja javnega servisa in spremembo medijske zakonodaje.

Še bolj zanimivo pa je nekaj drugega. Ko je Fidesz izgubil državno oblast, se je izkazalo, da je bil del navidezno zelo stabilnega medijskega sistema odvisen prav od dostopa do države in državnega oglaševanja. To še ne pomeni, da je Orbánov vpliv v medijih izginil. Lastništva niso izpuhtela in politične povezave niso čez noč prenehale obstajati. Toda razpoke so se pojavile praktično takoj po volitvah. Sistem, ki je bil 16 let videti skoraj nedotakljiv, je nenadoma pokazal, kako zelo je bil odvisen od enega samega dejavnika – oblasti.

Ko je Fidesz izgubil državno oblast, se je izkazalo, da je bil del navidezno zelo stabilnega medijskega sistema odvisen prav od dostopa do države in državnega oglaševanja.

Bruselj je iz sovražnika postal blagajna, ki jo Madžarska znova potrebuje

Če obstaja področje, na katerem je spremembo mogoče meriti praktično v evrih, je to odnos z Evropsko unijo. Orbán je spor z Brusljem leta spreminjal v eno svojih najpomembnejših političnih zgodb. Evropsko komisijo je obtoževal poseganja v madžarsko suverenost, Bruselj pa je Madžarski očital težave s pravno državo, korupcijskimi tveganji, javnim naročanjem in neodvisnostjo institucij. Posledica niso bile samo ostre izjave. Madžarski so bile zamrznjene milijarde evropskega denarja.

Magyar je pristop obrnil. Nova vlada se je odločila za priključitev Evropskemu javnemu tožilstvu, začela spreminjati protikorupcijska pravila in ureditev javnih naročil ter skušala hitro izpolniti pogoje Bruslja. Rezultat je prišel že maja. Evropska komisija je pristala na sprostitev oziroma sproščanje skupaj 16,4 milijarde evrov prej blokiranih sredstev iz kohezijskih in obnovitvenih skladov.

Najbolj očiten ideološki rez: zakonodaja LGBT

Še bolj neposredno Magyar posega na področje, zaradi katerega je Orbán postal ikona dela mednarodne konservativne desnice. Njegova vlada je leta 2021 sprejela zakonodajo, ki je mladoletnim omejila dostop do medijskih in drugih vsebin, ki prikazujejo oziroma promovirajo homoseksualnost in spremembo spola. Orbán je vztrajal, da gre za zaščito otrok in pravico staršev, da odločajo o spolni vzgoji. Kritiki doma in v tujini so zakon označevali za diskriminatoren do oseb LGBT. Sodišče Evropske unije je letos ugotovilo, da so nekateri deli ureditve v nasprotju z evropskim pravom.

Magyarjeva vlada je zdaj v parlament poslala predlog za njihovo odpravo. Nova ureditev naj bi zaščito otrok usmerila predvsem v pornografijo, spolno izkoriščanje in vsebine, ki lahko resno škodijo razvoju otroka. Napoveduje tudi spremembe pravil pri posvojitvah, ki so pod Orbánom zelo omejila možnosti istospolnih parov. Tu dvoma ni veliko. To je področje, na katerem Magyar Orbánove kulturne politike ne popravlja, ampak jo precej jasno obrača. In prav na tej točki bi bilo najlažje zaključiti, da se Madžarska preprosto vrača v evropski liberalni mainstream. A ni čisto tako.

Najlažje bi bilo zaključiti, da se Madžarska preprosto vrača v evropski liberalni mainstream. A ni čisto tako.

Ograje ne bo podrl, družina ostaja temelj madžarske družbe

Leta 2015 je Viktor Orbán zgradil ograjo na južni madžarski meji. Fotografije žičnate ograje, policistov in migrantov so obšle svet. Madžarska je bila tarča ostrih kritik, Orbán pa je vztrajal, da brez fizične zaščite zunanje schengenske meje migracij ni mogoče nadzorovati. Desetletje pozneje je skoraj ironično, kako zelo se je evropska razprava o migracijah približala nekaterim njegovim takratnim zahtevam.

In Péter Magyar? Ograje ne namerava odstraniti. Tisza je pred volitvami jasno zagovarjala njen obstoj, ničelno toleranco do nezakonitega priseljevanja in nasprotovanje obveznim migrantskim kvotam. Magyar želi tudi strožji nadzor prihoda delavcev iz držav zunaj Evrope. To je zelo pomemben del zgodbe. Orbána na volitvah ni zamenjal nekdo, ki bi razglasil, da je bila njegova migracijska politika šestnajstletna napaka. Orbán je aprila padel, ograja očitno ne bo.

Enako velja za področje, ki ga je Orbán dolga leta predstavljal skoraj kot civilizacijsko vprašanje. Demografijo. Madžarska je pod njim vzpostavila obsežen sistem družinskih davčnih olajšav, subvencioniranih stanovanjskih posojil in davčnih oprostitev za matere. Njegova logika je bila sicer zelo preprosta, če se Evropa stara, odgovor ni več priseljevanja, ampak več evropskih otrok.

Rezultati te politike pa so bili vseskozi predmet razprav. Rodnost je po nekaterih ukrepih rasla, pozneje pa ponovno padla, stroški programa pa so visoki. Toda Magyar osnovnega modela ne zavrača. Tisza je pred volitvami obljubljala ohranitev družinskih davčnih ugodnosti in povišanje nekaterih prejemkov za otroke ter matere. Tudi na tem področju je torej precej težko govoriti o koncu tako imenovanega orbánizma. Bolj natančno bi bilo govoriti o njegovi predelavi.

Kaj pa odnosi z Rusijo?

Če obstaja eno področje, kjer bo mogoče zelo hitro ugotoviti, kako globoko želi Magyar Madžarsko odmakniti od Orbánove zunanje politike, je to odnos do Rusije. Orbán je bil po ruski invaziji na Ukrajino najglasnejši evropski kritik številnih sankcij proti Moskvi ter eden največjih nasprotnikov hitrega ukrajinskega približevanja Evropski uniji. Hkrati je Madžarska ostala energetsko tesno povezana z Rusijo.

Spremeniti retoriko do Moskve je precej lažje kot čez noč spremeniti energetski sistem države.

Največji simbol tega odnosa je Paks II. Leta 2014 je Orbánova vlada z ruskim državnim Rosatomom sklenila približno 12,5 milijarde evrov vreden dogovor za dva nova jedrska reaktorja. Pogodba je bila sklenjena brez klasičnega javnega razpisa, projekt pa se je nato večkrat zamaknil. Nova vlada ga želi pregledati. Magyar opozarja na stroške in tudi na vprašanja hlajenja jedrske elektrarne ob vse nižjih vodostajih Donave. Rosatom pravi, da je pripravljen na pogovore in da je projekt tehnično prilagojen tudi ekstremnim razmeram.

Toda Magyar Paksa ni odpovedal. Madžarska obstoječa elektrarna Paks zagotavlja približno polovico domače proizvodnje električne energije. Spremeniti retoriko do Moskve je zato precej lažje kot čez noč spremeniti energetski sistem države. Prav Paks utegne postati najboljši test tega, kje se konča politični prelom in začne državna realnost.

16 let, ki jih ni mogoče izbrisati

Skoraj pol leta po menjavi oblasti je morda najbolj zanimivo prav to, kako veliko Orbánove politike je preživelo Orbána. Ne zato, ker bi nova vlada ne imela moči za spremembe – Magyar ima dvotretjinsko večino – ampak zato, ker je Orbán v 16 letih uspel del svojih političnih izhodišč premakniti iz območja spornih idej v politično realnost države. Pri tem je njegovo politično učinkovitost težko spregledati. Vseh 16 let je bil neprekinjeno na oblasti, večkrat osvojil dvotretjinsko parlamentarno večino in v tem času Madžarsko profiliral kot eno najbolj prepoznavnih konservativnih držav v Evropi.

V ospredje je postavil vprašanja nacionalne suverenosti, družine, demografije, krščanske identitete in predvsem migracij. Še leta 2015 je zaradi ograje na južni meji stal skoraj v središču evropskih kritik; desetletje pozneje pa lahko vidimo, da je precej strožji odnos do nezakonitih migracij postal del veliko širše evropske politične razprave. Prav zato njegovega vpliva ni mogoče meriti samo po številu zakonov, ki jih bo Magyar odpravil ali spremenil.

Politično učinkovitejši del Orbánove zapuščine je v tem, da je uspel nekatere teme tako močno postaviti v središče madžarske politike, da jih njegov naslednik ne more preprosto prezreti – pri nekaterih pa jih niti ne želi. Magyar bo Madžarsko nedvomno vodil drugače in na več področjih že obrača smer. Toda dejstvo, da desnosredinska vlada po Orbánovem porazu ohranja trd pristop do nezakonitih migracij in pomemben del njegovega poudarka na družinski politiki, kaže, da 16 let njegove oblasti ni bilo zgolj dolgo obdobje enega politika. Orbán je v tem času pustil politični okvir, znotraj katerega se del madžarske razprave nadaljuje tudi brez njega.

Your Premium trial has ended

Your Premium trial has ended

Your Premium trial has ended

Your Premium trial has ended

Your Premium trial has ended

Your Premium trial has ended