Preobrat v preiskavi tragedije pri Belopeških jezerih

Slovenska pohodnika nista umrla pred mesecem dni, kot se je sprva domnevalo – temveč pred dobrim tednom, ko ju je najverjetneje presenetilo silovito gorsko neurje. Italijanski preiskovalci so točno časovnico dogodkov rekonstruirali s pomočjo parkirnega listka in analize zadnjih posnetkov z drona, ki so ga našli v nahrbtniku pokojne 49-letne Slovenke.

V zadnjih dneh smo lahko brali o skrivnostni smrti dveh Slovencev. Šlo naj bi za žensko in domnevno njenega sina, ki so ju mrtva našli pri Belopeških jezerih pri Trbižu v Italiji. Že razpadajoči trupli so v ponedeljek zvečer v (suhi) hudourniški strugi našli pohodniki, ki so hodili po poti na pobočju Mangarta. Kot so poročali italijanski mediji, je bilo po legi trupel videti, da ju je med neurjem prinesla voda.

Po poročanju tujih medijev je mrliški oglednik ocenil, da sta slovenska pohodnika po vsej verjetnosti mrtva že od začetka junija ali celo od konca maja – trupli sta bili namreč že v napredovani fazi razkroja. V medijih in na družabnih omrežjih so se hitro pojavila vprašanja, kako da ju nihče ni pogrešal – v Sloveniji namreč nihče ni prijavil njunega izginotja, tudi v Italiji ni bila sprožena iskalna akcija. 

V bližini so našli tudi ukradeno orožje

Še več, pojavile so se teorije, da bi v smrti lahko bil vpleten še kdo tretji. Teh teorij uradni organi sicer niso potrdili, policija smrt obravnava kot gorniško nesrečo. K ugibanju o naravi smrti je prispevalo tudi dejstvo, da so karabinjerji konec maja v bližini našli skrito orožje – šlo je za tri ukradene vojaške polavtomatske puške, ki so bile ukradene septembra 2024 med transportom blizu Celovca. Kazalo je, da bo odgovore na vprašanja glede skrivnostne smrti prinesla šele obdukcija.

Vendar pa je odgovore na številna vprašanja prinesel že parkirni listek. Pokojna 49-letnica je imela v nahrbtniku ključe od avtomobila, kar je preiskovalce privedlo do njenega vozila. V njem so med drugim našli parkirni listek z datumom 23. junij. V njenem nahrbtniku, ki so ga sicer našli nekoliko stran od žrtev, so našli tudi dron. Posnetki na njem so preiskovalcem pomagali časovno in lokacijsko umestiti njun izlet.

Karabinjerji zdaj domnevajo, da ni šlo za klasičen zdrs s stene, temveč da sta bili osebi 23. junija pozno popoldne na območju hudournika. Zaradi nenadnega močnega neurja in silovitega deževja tisti dan se je hudournik bliskovito napolnil in narasel ter ju odnesel s seboj v dolino. To pojasnjuje tudi stanje teles in razmetano opremo.

Nevarno se je zadrževati ob hudourniku, tudi če nevihte še ni nad nami

Meteorološki podatki za tisto območje potrjujejo, da se je močno lokalno neurje razbesnelo 23. junija zvečer, natančneje med 18.30 in 20.00. Šlo je za tip poletne nevihte, ko v zelo kratkem času na omejenem gorskem območju pade ogromna količina dežja (t. i. bomba d'acqua ali vodna bomba). Voda z gorskih strmin se je v nekaj minutah zlila v strugo hudournika. Ker sta bila pohodnika po vsej verjetnosti ujeta v ozki strugi ali tik ob njej, ju je nenadni val vode in kamenja presenetil in odnesel, še preden sta se lahko umaknila na varno.

Do zmede glede točnega časa smrti je prišlo predvsem zaradi prve ocene mrliškega oglednika na terenu, ki očitno ni takoj upošteval ekstremnih zunanjih dejavnikov specifičnega območja, kjer sta pokojnika ležala. Ker sta bila sprva izpostavljena silovitemu gorskemu hudourniku, nato pa sta več dni ležala v suhi strugi pod neposrednim udarom vročinskega vala, sta prav kombinacija vode in visoke vročine povzročili pospešeno razkrajanje tkiv.

Tudi nahrbtnik so gorski reševalci in karabinjerji locirali šele med podrobnejšim pregledom širše okolice struge. Silovit hudourniški val, ki je pridrvel z Mangarta, je imel namreč ogromno moč; nahrbtnik (in tudi obleke) je žrtvama dobesedno utrgal in ga odnesel ter zagozdil med skale. Do parkirnega listka so tako prišli nekoliko kasneje – zaradi (pre)hitrega pretoka informacij pa je prišlo do ugibanj in napačnih domnev.