V slovenski energetiki je bilo v preteklosti dovolj aktivizma

Strateški svet Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za energetski prehod je na današnji seji obravnaval ključne razvojne usmeritve slovenskega energetskega sistema ter se seznanil s pogledi ministra za infrastrukturo in energetiko Jerneja Vrtovca. Razprava je bila osredotočena na ukrepe za krepitev konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, energetske varnosti ter pospešitev zelenega prehoda.

Minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec je skupaj z državnim sekretarjem Tomažem Žagarjem predstavil ključne strateške usmeritve ministrstva na področju energetike. Izpostavila sta, da bo razvoj energetike temeljil na uravnoteženem doseganju treh ključnih ciljev – zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov, povečanju energetske neodvisnosti države in krepitvi konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Ministrstvo bo zato po njegovi napovedi utrjevalo zanesljivost, konkurenčnost in odpornost slovenskega energetskega sistema kot enega od temeljev moderne družbe in sodobne države.

»V slovenski energetiki je bilo v preteklosti dovolj aktivizma. Sedaj potrebujemo bolj realističen in strokoven pristop tako glede proizvodnje, distribucije kot porabe energije. Zeleni prehod potrebuje revizijo in bolj realističen pristop, sicer bo gospodarstvo utrpelo preveč škode. Pravzaprav bi bilo bolj primerno govoriti o 'energetskem prehodu'. Obenem pa želim slišati, da v Sloveniji zmoremo biti samozadostni in neodvisni z dovolj robustnim energetskim sistemom,« je poudaril Vrtovec. Glede omrežnine je Vrtovec izrazil razumevanje potreb po vlaganjih v robustno omrežje in potrebne dvige cen omrežnin, vendar z jasnim konceptom in dodano vrednostjo investicij v omrežje. Ob tem pa bo treba poskrbeti tudi za hitrejše umeščanje v prostor vse strateško pomembne energetske infrastrukture in projekte.

Prav zaradi nujnega zmanjševanja uvozne odvisnosti bo potrebna ustrezna energetska mešanica. Ministrstvo zato podpira razvoj vseh domačih nefosilnih virov energije, tako jedrske energije kot obnovljivih virov, predvsem hidroenergije in biomase, kjer ima Slovenija pomembne razvojne prednosti. Med temi je izpostavil nujnost izgradnje hidroelektrarn na srednji Savi in Mokricah, treba pa je razmisliti tudi o potencialu Mure. Minister je izpostavil nujnost intenzivnega nadaljevanja projekta jedrske elektrarne JEK2, saj jedrska energija zagotavlja stabilen in samozadosten nizkoogljični vir energije. Z vidika obnovljivih virov bodo nujna tudi vlaganja v zmogljive hranilnike energije.

V Sloveniji je treba zagotoviti zanesljivo oskrbo z energijo in pod konkurenčnimi pogoji

Predsednik GZS Tibor Šimonka je opozoril, da mora Slovenija zagotoviti zanesljivo in cenovno konkurenčno oskrbo z energijo, saj je to ključno za konkurenčnost gospodarstva. V zbornici so poudarili, da sta energetski krizi v letih 2022 in 2026 pokazali ranljivost države, zlasti energetsko intenzivne industrije. Kot dolgoročno rešitev zagovarjajo kombinacijo jedrske energije in obnovljivih virov ter večjo energetsko samooskrbo države.

GZS je pozvala tudi k čimprejšnji ponovni uvedbi sheme državne pomoči za podjetja pri plačevanju prispevkov za obnovljive vire energije in soproizvodnjo ter predlagala spremembe pri nadomestilih za posredne stroške emisij CO₂. Predlagali so čimprejšnje nadaljevanje sheme pomoči in povrnitev dodatnih stroškov upravičenim gospodarskim subjektom od 1. aprila naprej. Opozorili so tudi na nejasnosti pri izvajanju zakona o spodbujanju konkurenčnosti in razogljičenja elektrointenzivnih podjetij. Gospodarstvo zato pričakuje večjo operativnost in jasnejše usmeritve pri izvajanju tega zakona.

Pomemben del razprave je bil namenjen tudi omrežninam. V GZS menijo, da višje omrežnine ne predstavljajo dolgoročne rešitve, temveč so pomembna vlaganja v posodobitev elektroenergetskega omrežja, razvoj jedrske energije in obnovljivih virov ter tehnologij za učinkovitejše upravljanje elektroenergetskega sistema. Opozorili so še, da bo zaostrovanje evropskega sistema trgovanja z emisijami (EU ETS) dodatno povečalo stroške energetsko intenzivnih podjetij in zmanjšalo njihovo konkurenčnost.