Pismonoše uradnih dokumentov ne bodo smeli puščati kar v nabiralniku

Vir: Shutterstock
POSLUŠAJ ČLANEK

Ustavno sodišče je do dokončne odločitve začasno zadržalo izvajanje dela zakona o splošnem upravnem postopku, ki bi dovoljeval, da pismonoše uradne dokumente, denimo odločbe, pustijo kar v nabiralniku. V Državnem svetu (DS), kjer so predlagali ustavno presojo, so z odločitvijo ustavnih sodnikov zadovoljni. »Ta odločitev potrjuje, da so bili naši pomisleki utemeljeni,« je v odzivu na omrežju X navedel predsednik DS Marko Lotrič.

V DS so pojasnili, da je ustavno sodišče zadržalo določbe, ki urejajo možnosti elektronskega vročanja in vročanja z vložitvijo v hišni ali poštni predalčnik, ker bi lahko zmanjšale možnost, da se stranka dejansko seznani z odločbo, sklepom ali drugim dokumentom.

Zakon po vetu na ustavno sodišče

»Sodišče je posebej izpostavilo nevarnost za pravico do izjave, pravnega sredstva in poštenega postopka. Do končne odločitve se zato pri teh primerih ne sme avtomatično opirati na sporne fikcije vročitve; kadar prejem ni dokazljiv, naj se uporabi klasično fizično vročanje po pravilih zakona,« so odločitev povzeli v DS.

Državni svetniki so na novelo zakona najprej izglasovali veto, a so ga poslanke in poslanci povozili s ponovno potrditvijo v državnem zboru. Zato so se obrnili na ustavno sodišče in zahtevali začetek postopka za oceno ustavnosti več členov zakona, med drugim o pravici do jezikovnega pomočnika, o novih pravilih vročanja, o informativni odločbi ter o izdaji odločb brez obrazložitve.

Signal zakonodajalcu

Predsednik DS Marko Lotrič je v odzivu na X spomnil, da so svetnice in svetniki opozarjali na tveganja, da bi lahko nove rešitve glede vročanja vodile v situacije, ko bi se posameznikom pripisovalo, da so odločbe prejeli, čeprav se z njimi dejansko niso mogli seznaniti. To pa neposredno posega v temeljne pravice: pravico do izjave, pravnega sredstva in poštenega postopka.

Prav na omenjenih nedoslednostih v zakonu je svojo odločitev utemeljilo tudi ustavno sodišče. »Odločitev razumem kot pomemben signal zakonodajalcu, da je treba pri sprejemanju zakonov, še posebej tik pred volitvami, ravnati premišljeno in z visoko stopnjo odgovornosti. Pravna varnost in zaupanje ljudi v institucije morata ostati na prvem mestu,« je še zapisal predsednik DS.

Izbrano za naročnike
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike