Po aferi Sahel: Barbara Žvokelj (še) ne bo veleposlanica na Danskem

Napotitev novoimenovane veleposlanice na Danskem Barbare Žvokelj je do nadaljnjega odložena, so pojasnili na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve. Žvokljeva je znana iz primera bivše zunanje ministrice Tanje Fajon, saj se je podpisala pod njeno kandidaturo za posebno predstavnico EU za Sahel. Zaradi sporne in z vlado neusklajene kandidature je zunanji minister Tone Kajzer zoper obe na specializirano državno tožilstvo vložil tudi naznanilo suma kaznivega dejanja.

Napotitev za zdaj odložena

Menjave na čelu slovenskih diplomatsko-konzularnih predstavništev so se odvijale poleti in so povečini že zaključene. Med veleposlaniki, ki so nastopili mandate v tujini, pa ni Žvokljeve, ki jo je prejšnja vlada za veleposlanico v Københavnu potrdila konec lanskega leta. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ukaz o njeni postavitvi podpisala sredi maja.

»Napotitev novoimenovane veleposlanice Barbare Žvokelj na veleposlaništvo Republike Slovenije v Københavnu je do nadaljnjega odložena,« so za kolege pri N1 pojasnili na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve.

Sum zlorabe položaja

V primeru predloga kandidature Tanje Fajon za mesto posebne predstavnice po oceni zunanjega ministrstva Žvokljeva ni imela ustreznih pooblastil, poleg tega je bila neposredno podrejena bivši zunanji ministrici, pri čemer vlada kot pristojni organ o tem sploh ni odločala; niti v prejšnji niti v novi sestavi.

V naznanilu specializiranemu državnemu tožilstvu je zunanje ministrstvo v ravnanju Fajonove in Žvokljeve prepoznalo sum zlorabe položaja. Kot je opomnilo, je generalna sekretarka na ministrstvu nominacijo poslala v prvi osebi edine, torej v svojem imenu, zato »takšno ravnanje že samo po sebi odpira resno vprašanje zakonitosti same nominacije, saj generalna sekretarka ministrstva ni organ, ki bi imel po slovenskem pravnem redu pristojnost za predlaganje kandidatov Republike Slovenije za tovrstne mednarodne funkcije«.

Skokovito višanje sredstev za Sahel

Nadaljnja analiza ravnanja Fajonove pa je tudi pokazala, da je vlada znatno povečala sredstva za regijo. Leta 2022, ko je Fajonova začela ministrovati, je letni prispevek za prehransko varnost v Sahelu znašal 50.000 evrov, leta 2023 že 100.000 evrov, zadnja tri leta pa vsakič po 300.000 evrov.

To je v delu javnosti vzbudilo tudi sumničenja, da si je nekdanja ministrica položaj želela kupiti. Ne nazadnje gre za zelo spodobno plačan položaj, ki mesečno prinese tudi okoli 20.000 evrov bruto plače. Poleg tega so se v strokovnih krogih okrepili dvomi o kompetencah Fajonove za ta položaj, pa tudi o zunanjepolitičnih prioritetah slovenske diplomacije.

Na mesto posebne predstavnice je bila pozneje imenovana danska diplomatka Birgitte Nygaard Markussen. Prav v tej državi naj bi kot veleposlanica delovala tudi Barbara Žvokelj, a ji za zdaj očitno slabo kaže. Na ministrstvu sicer niso pojasnili, ali Tone Kajzer morda razmišlja tudi o njenem odpoklicu. Je pa s spletne strani ministrstva razvidno, da delo začasnega odpravnika poslov trenutno opravlja Timotej Šooš.