Mozaik, ki je preživel rušenje Bellevueja, znova dobiva svoje mesto

Mozaik, ki povezuje podobo Uršlje gore z žensko figuro, je ohranjeno Pečkovo delo iz nekdanjega Bellevueja.

Ko so leta 2018 porušili nekdanje gostišče Bellevue na Legnu pri Slovenj Gradcu, z njim ni izginilo vse, kar je bilo del njegove notranjosti. Mozaik Uršlja gora, ki ga je akademski slikar Karel Pečko ustvaril leta 1986, so ob rušenju odstranili in shranili. Dve njegovi poslikavi iz istega objekta se nista ohranili. Mozaik pa je preživel.

Po osmih letih se vrača v javni prostor. Restavrirano delo je dobilo novo mesto v parku ob bazenskem kompleksu Aqualatio v Slovenj Gradcu. Pri obnovi so uporabili tudi originalne mozaične ploščice iz Pečkovega ateljeja, kar delu ohranja še neposrednejšo povezavo z njegovim ustvarjanjem.

Uršlja gora za Pečka ni bila zgolj podoba domače pokrajine. V desetletjih ustvarjanja je postala eden njegovih najbolj prepoznavnih motivov. V njej je iskal ritem, oblike, barvo in harmonijo, njene mehke linije pa povezoval tudi z žensko figuro. Tudi mozaik iz Bellevueja prikazuje stilizirano Uršljo goro, ki jo je Pečko povezal z žensko figuro.

Stavbe, za katero je bil ustvarjen, danes ni več. Pečkova Uršlja gora pa je ostala in zdaj dobiva novo življenje med ljudmi.

V Uršlji gori je iskal ritem, oblike, barvo in harmonijo, njene mehke linije pa povezoval tudi z žensko figuro.

Mozaik, ki je preživel Bellevue

Mozaik Uršlja gora je Karel Pečko leta 1986 ustvaril za nekdanje gostišče Bellevue na Legnu pri Slovenj Gradcu. Nameščen je bil na steni stopnišča med kletjo in pritličjem. Za isti objekt je Pečko ustvaril še dve poslikavi v restavraciji, vendar se ti nista ohranili. Mozaik je tako eden od ohranjenih delov njegove likovne opreme nekdanjega Bellevueja.

Ko so objekt leta 2018 porušili, mozaik ni izginil skupaj s stavbo. Odstranili so ga in shranili. Po osmih letih se vrača v javni prostor, tokrat na novo lokacijo v parku ob bazenskem kompleksu Aqualatio v Slovenj Gradcu.

Pred ponovno postavitvijo so delo restavrirali. Obnovil ga je akademski kipar in arhitekt Boštjan Temniker, pri restavraciji pa je uporabil tudi originalne mozaične ploščice iz Pečkovega ateljeja. Za zaščito dela je podjetje Adteh izdelalo okvir in strešico.

Temniker s Pečkom ni povezan le prek tega projekta. Bil je štipendist Fundacije Karla Pečka in je umetnika tudi osebno poznal. V predstavitvi nekdanjih štipendistov je opisal njune dolge pogovore o umetnosti ter vpliv, ki ga je imel Pečko na njegovo ustvarjalno pot. Pri obnovi se tako srečujeta tudi dve generaciji umetnikov, povezani s Slovenj Gradcem.

Karel Pečko se je rodil leta 1920 v Vuhredu. Leta 1954 je diplomiral na ljubljanski Akademiji za upodabljajočo umetnost pri Gojmirju Antonu Kosu, nato pa se preselil v Slovenj Gradec. Že nekaj let pozneje je sodeloval pri ustanovitvi Umetnostnega paviljona, iz katerega se je razvila današnja Koroška galerija likovnih umetnosti (KGLU). Galerijo je vodil več desetletij.

Poleg slikarstva se je ukvarjal tudi z mozaikom, vitražem, tapiserijo, keramiko, scenografijo in grafičnim oblikovanjem. S svojimi deli je pomembno zaznamoval tudi javni prostor mesta.

Mozaik iz Bellevueja je zato del širše zgodbe njegovega ustvarjanja. Združuje enega njegovih značilnih motivov, javni prostor in obdobje, ko je bil Pečko že uveljavljen avtor.

Uršlja gora kot Pečkov prepoznavni motiv

Uršlja gora pri Karlu Pečku ni bila zgolj podoba domače pokrajine. V njegovem ustvarjanju je pomembnejše mesto dobila v sedemdesetih letih in sčasoma postala eden njegovih najbolj prepoznavnih motivov. Najprej jo je pogosto upodabljal v pastelih, pozneje pa jo je prenašal tudi na platna, v vitraže, tapiserije in mozaike. Ni ga zanimala zgolj kot realistična podoba pokrajine. Njeno obliko je spreminjal, stiliziral in povezoval z mehkejšimi, skoraj človeškimi linijami.

Pečko pri tem ni poskušal ustvariti natančnega posnetka gore. Resnična pokrajina mu je bila predvsem izhodišče. Njene grebene in vzpetine je poenostavljal, mehčal in spreminjal v zaobljene oblike. V njih je prepoznaval podobnost s človeškim telesom, predvsem z žensko figuro. Sam je govoril o ritmu, obliki, barvi in harmoniji, ki jih je našel prav na Uršlji gori.

Tudi mozaik iz nekdanjega Bellevueja temelji na takšnem prepletanju. Strokovna evidenca ga opisuje kot antropomorfno stilizacijo Uršlje gore, Koroška galerija likovnih umetnosti pa izpostavlja povezavo med podobo gore in žensko figuro. Na temnem ozadju izstopajo predvsem oranžni in rdeči odtenki. Pokrajina zato ni prikazana kot običajen razgled. Njene oblike dobivajo telesnost, meja med goro in figuro pa postaja vse manj jasna.

Isti motiv je lahko vedno znova spreminjal z različnimi barvnimi kombinacijami in tehnikami. Uršlja gora je ostajala prepoznavna, vendar nikoli povsem enaka.

Mozaik iz leta 1986 zato ni pomemben samo kot ohranjeni del nekdanjega Bellevueja. Je tudi del več desetletij dolgega Pečkovega raziskovanja motiva, ki se je močno povezal z njegovim imenom in Slovenj Gradcem.

Po osmih letih znova pred javnostjo

Datum ni izbran naključno. Prav 29. septembra bi Karel Pečko praznoval svoj 106. rojstni dan.

Odkritje mozaika je tudi del letošnjega Pečkovega leta. KGLU z njim obeležuje deset let od umetnikove smrti in 30-letnico delovanja Fundacije Karla Pečka. Spomin na umetnika pa se ne končuje z obnovo enega njegovega dela. Novembra bo KGLU odprla še pregledno skupinsko razstavo ob deseti obletnici njegove smrti.

Mozaik nosi tudi zanimivo podrobnost. Pri restavriranju je Boštjan Temniker uporabil originalne mozaične ploščice iz Pečkovega ateljeja. Tako se na novi lokaciji ni ohranila le podoba Uršlje gore, ampak tudi del materiala, s katerim je delal sam umetnik.

Bellevueja, za katerega je Pečko delo ustvaril pred štiridesetimi leti, danes ni več. Njegova Uršlja gora pa je preživela rušenje, leta shranjevanja in selitev. Zdaj se vrača v javni prostor – med ljudi in v mesto, ki ga je Pečko s svojim delom zaznamoval za več desetletij.

Your Premium trial has ended

Your Premium trial has ended