Golobova finančna dediščina: Bruselj opozarja na slovensko zapravljanje in popustljivost Komisije

Evropski fiskalni odbor je opozoril, da je Evropska komisija pri izvajanju fiskalnih pravil vse bolj popustljiva. Med državami, pri katerih je odložila odločitev o začetku postopka zaradi čezmernega primanjkljaja, je tudi Slovenija. V ozadju je visoka rast javne porabe, plač v javnem sektorju in socialnih izdatkov – velik del bremena odločitev prejšnje vlade Roberta Goloba pa bo nosila država še v prihodnjih letih.

Evropski fiskalni odbor (EFB) je v najnovejšem poročilu izpostavil problem, ki bi moral posebej zanimati Slovenijo: evropska fiskalna pravila naj bi se zaradi vse večjega števila izjem in diskrecijskih odločitev izvajala manj strogo.

Velik del bremena odločitev prejšnje vlade Roberta Goloba bo nosila država še v prihodnjih letih.

EFB kot konkreten primer navaja tudi Slovenijo. Evropska komisija je namreč po spomladanski napovedi pričakovala, da bo slovenski javnofinančni primanjkljaj letos presegel evropsko referenčno mejo treh odstotkov BDP. Kljub temu postopka zaradi čezmernega primanjkljaja ni sprožila.

To ne pomeni, da je EFB neposredno ocenil, da je za stanje slovenskih javnih financ kriva vlada Roberta Goloba. Poročilo je širše. Toda podatki o javni porabi in fiskalnih posledicah odločitev iz preteklih let kažejo, zakaj bo prav finančna dediščina Golobove vlade pomemben del razprave o prihodnosti slovenskih javnih financ.

Račun za visoko rast porabe ostaja

Evropska komisija je v svoji spomladanski napovedi za Slovenijo za leto 2026 napovedala 3,3-odstotni primanjkljaj BDP, potem ko je ta leta 2025 znašal 2,5 odstotka.

Komisija je pri oceni lanskega poslabšanja javnih financ izpostavila predvsem trajnejšo rast tekočih izdatkov, rekordno visoke javne investicije in počasnejšo rast prihodkov. Za leto 2026 pa med dejavniki nadaljnjega povečanja primanjkljaja navaja višjo vmesno potrošnjo države, socialne prejemke in nadomestila ter plače v javnem sektorju.

Prav pri plačah je finančna dediščina prejšnje vlade še posebej pomembna.

V času Golobove vlade je prišlo do obsežne reforme plačnega sistema javnega sektorja, ki pomeni dolgoročno povečanje mase sredstev za plače. Gre za obveznosti, ki niso omejene na eno proračunsko leto, temveč vplivajo na javne finance tudi po menjavi vlade.

Sedanja vlada zato ne upravlja proračuna v razmerah, ki bi jih lahko začela popolnoma na novo. Del prostora je že določen z zakoni, plačnimi dogovori in drugimi obveznostmi, sprejetimi v preteklih letih.

Fiskalni svet: odhodki rastejo za 11 odstotkov

Da težava ni zgolj evropska ocena, kažejo tudi najnovejši podatki slovenskega fiskalnega sveta.

V prvih osmih mesecih leta 2026 je primanjkljaj državnega proračuna znašal 1,2 milijarde evrov. Prihodki in odhodki so se povečevali za približno 11 odstotkov, pri čemer fiskalni svet opozarja, da ostaja rast odhodkov visoka in široko zasnovana. Najpomembnejši dejavnik rasti so po oceni fiskalnega sveta višji stroški dela, ki bodo za celotno leto verjetno precej višji, kot je bilo predvideno v lanskem proračunu.

Najpomembnejši dejavnik rasti so po oceni fiskalnega sveta višji stroški dela.

To je ena ključnih točk pri ocenjevanju finančne dediščine Golobovega obdobja: država je v naslednja leta vstopila z vrsto novih oziroma povečanih obveznosti, ki jih ni mogoče preprosto izbrisati z menjavo vlade. Fiskalni svet je že pred tem opozoril, da je rast javne porabe postala strukturna in široko zasnovana.

Sedanji vladi ostaja manj prostora

Vlada je medtem pripravila rebalans državnega proračuna za leto 2026. Po predlogu bodo prihodki znašali 16,5 milijarde evrov, odhodki pa 18,8 milijarde evrov. Načrtovani primanjkljaj znaša 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP.

To je pomembna razlika glede na spomladansko napoved Evropske komisije, ki je Sloveniji napovedovala 3,3-odstotni primanjkljaj. Sedanja vlada tako poskuša primanjkljaj obdržati pod evropsko mejo. Pri tem je morala poseči v strukturo proračuna in upoštevati tudi dodatne obveznosti.

Po pojasnilih vlade so med razlogi za spremembe tudi časovna omejitev črpanja sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost, dodatne obrambne obveznosti ter zakonske obveznosti iz naslova zimskega regresa in uskladitev plač.

Vlada je za obrambne izdatke zagotovila dodatnih 296 milijonov evrov, za sredstva načrta za okrevanje in odpornost pa povečala proračunski sklad za 320 milijonov evrov.

Sedanja vlada poskuša primanjkljaj obdržati pod evropsko mejo.

Golobova vlada je proračunski pritisk povečala

Pri razpravi o sedanjem stanju javnih financ zato ni mogoče mimo obdobja 2022–2025, ko je državo vodila vlada Roberta Goloba. Njena zapuščina niso samo posamezni ukrepi, temveč predvsem dolgoročne javnofinančne obveznosti.

Med njimi izstopajo višji stroški dela v javnem sektorju, povečani socialni izdatki in druge zakonske obveznosti. Ko so enkrat sprejete, jih naslednja vlada ne more preprosto črtati brez političnih, pravnih in socialnih posledic.

Prav zato je današnja razprava o javnih financah tudi razprava o tem, koliko fiskalnega prostora je ostalo sedanji vladi po obdobju hitre rasti javne porabe.

Fiskalni svet je septembra opozoril, da naj bi bili letošnji odhodki po do takrat razpoložljivih podatkih približno 750 milijonov evrov višji od prvotno načrtovanih, pri čemer okoli 300 milijonov evrov predstavlja črpanje sredstev načrta za okrevanje in odpornost, ki nima vpliva na saldo.

To pomeni, da sedanji proračun ni zgolj vprašanje novih odločitev sedanje vlade. Pomemben del izdatkov izhaja iz že sprejetih obveznosti in projektov. Bruselj je pogledal skozi prste – toda do kdaj?

Fiskalni svet je septembra opozoril, da naj bi bili letošnji odhodki po do takrat razpoložljivih podatkih približno 750 milijonov evrov višji od prvotno načrtovanih.

Prav tukaj je pomen opozorila Evropskega fiskalnega odbora

Če bi Evropska komisija Slovenijo že spomladi postavila v formalni postopek zaradi čezmernega primanjkljaja, bi bil pritisk na državo za omejevanje strukturne rasti porabe večji. Namesto tega je Komisija upoštevala tudi povečanje obrambnih izdatkov in druge okoliščine ter odločitev odložila. Slovenijo bo ponovno ocenila jeseni.

EFB opozarja, da lahko takšno odlaganje odločitev in uporaba številnih diskrecijskih elementov oslabi verodostojnost evropskega fiskalnega okvira. To je za Slovenijo pomembno opozorilo. Če so pravila jasna, mora biti jasna tudi njihova uporaba.

Nova vlada zdaj pospravlja račun

Vlada danes trdi, da z rebalansom ohranja primanjkljaj pod tremi odstotki BDP in s tem izpolnjuje fiskalna pravila. Po uradnih podatkih naj bi letošnji primanjkljaj znašal 2,9 odstotka BDP.

Ob tem pa so številke dovolj zgovorne: država bo porabila 18,8 milijarde evrov, kar je 6,2 odstotka več glede na dosedanji načrt. Fiskalni svet pa še naprej opozarja, da je rast odhodkov visoka in da pri tem posebej izstopajo stroški dela.

To je pravzaprav največja finančna dediščina obdobja Golobove vlade: ne gre zgolj za vprašanje, koliko je država porabila v posameznem letu, ampak koliko novih in trajnih obveznosti je s tem prenesla v prihodnja proračunska leta.

Če bo Evropska komisija jeseni ugotovila, da Slovenija vendarle ne izvaja zadostnih korektivnih ukrepov, bo vprašanje odgovornosti za javnofinančni položaj še bolj aktualno. Takrat bo moral biti odgovor na preprosto vprašanje precej jasen: koliko prostora ima sedanja vlada za lastno politiko, če je velik del proračuna že obremenjen z odločitvami prejšnje oblasti?

Evropski fiskalni odbor je medtem opozoril na sistemski problem: če se fiskalna pravila prepogosto razlagajo skozi izjeme, je njihov učinek šibkejši. Slovenija pa je eden od konkretnih primerov, na katere je opozoril odbor.

Evropski fiskalni odbor je medtem opozoril na sistemski problem.

Za sedanjo vlado bo zato eden največjih izzivov prav upravljanje dediščine preteklih let – hkrati pa dokazovanje, da je mogoče javne finance ob visoki porabi, novih zakonskih obveznostih in evropskih zahtevah ponovno držati pod nadzorom.