Zvečer se izteče rok za vložitev kandidatur za lokalne volitve - kdo manjka?

Danes ob 19. uri se izteče rok za vložitev kandidatur za lokalne volitve, ki bodo 15. novembra potekale v vseh 212 slovenskih občinah. Začenja se tudi uradna volilna kampanja, ki obeta kar nekaj zanimivih političnih obračunov, vrnitev nekdanjih županov in nenavadnih kandidatur. Medtem ko se nekateri dolgoletni župani poslavljajo, drugi napovedujejo nove mandate, kandidati pa volivce že zasipajo z bolj ali manj velikopoteznimi obljubami.

Politične stranke in neodvisni kandidati morajo danes do 19. ure pri pristojnih občinskih volilnih komisijah vložiti kandidature za župane in kandidatne liste za občinske svete. Hkrati pa se je uradno začela tudi volilna kampanja. Danes lahko volivci na upravnih enotah še oddajo podpise podpore kandidatom oziroma kandidatnim listam, in sicer do zaključka delovnega časa. Občinske volilne komisije bodo nato preverile izpolnjevanje zakonskih pogojev. Rok za potrditev oziroma zavrnitev kandidatur je 25. oktober, dokončni seznami kandidatov in kandidatnih list pa bodo javno objavljeni najpozneje 30. oktobra.

Na volišča 15. novembra

Redne lokalne volitve bodo v nedeljo, 15. novembra. V vseh 212 občinah bodo volivci izbirali župane in člane občinskih svetov, v občinah z ustanovljenimi ožjimi deli pa še predstavnike krajevnih, vaških oziroma četrtnih skupnosti. Za izvolitev župana je potrebna večina veljavnih glasov. Če je v prvem krogu ne dobi nihče od kandidatov, se 29. novembra pomerita kandidata z največ glasovi. Po podatkih ministrstva za notranje zadeve in javno upravo je bilo ob začetku volilnih opravil 7. septembra v Sloveniji 1.605.948 volilnih upravičencev. Predčasno glasovanje bo potekalo od 10. do 12. novembra. Volilna kampanja, ki se je začela danes, se bo zaključila 13. novembra, ko bo nastopil volilni molk.

Letos sprememba volilne pravice

Na letošnjih lokalnih volitvah bo prvič veljala nova ureditev volilne pravice, ki jo je državni zbor sprejel 15. junija. Po noveli zakona o lokalnih volitvah imajo volilno pravico poleg slovenskih državljanov le še državljani drugih držav članic Evropske unije, ki izpolnjujejo zakonske pogoje. Novela je začela veljati 2. septembra, ustavno sodišče pa je 10. septembra zavrnilo predlog za začasno zadržanje njenega izvajanja. O novi ureditvi so se volivci izrekli še na posvetovalnem referendumu 11. oktobra, ko jo je po neuradnih izidih podprlo 55,29 odstotka volivcev, ki so oddali veljavne glasove.

Janković s parolo »Zato, ker obljubljeno uresničimo«

Ljubljanski župan Zoran Janković, ki prestolnico vodi že od leta 2006, je v torek vložil kandidaturo za svoj sedmi zaporedni mandat. Zbral je 1950 podpisov podpore volivcev in ob tem (spet) napovedal, da bo to njegova zadnja kandidatura za župana. S svojo listo, na kateri sta med drugim poslanca Svobode Lenart Žavbi in Duško Vujanović, se na volitve podaja pod geslom »Zato, ker obljubljeno uresničimo«. Janković sicer rad poudarja, da je občina v dvajsetih letih njegovega županovanja izvedla več kot 2600 projektov. Toda številne napovedi iz preteklih mandatov ostajajo neuresničene. Med njimi so gradnja stanovanjskega naselja v Stanežičah, kopanje v Ljubljanici in dokončanje trgovskega dela Stožic, ki je sicer v zasebni lasti. Med neuresničenimi obljubami je tudi mestni kino v podhodu Ajdovščina, ki ga občina načrtuje že od leta 2018, ponovno pa ga je Janković obljubil pred prejšnjimi volitvami. Projekt s štirimi kinodvoranami naj bi bil zdaj dokončan leta 2027. Prav takšna ureditev bi lahko prispevala k oživitvi podhoda, ki že dolgo čaka na prenovo. Dolgoletna zgodba je še prenova osrednje tržnice, predvsem zaradi načrtovane podzemne garaže, ki ji nasprotuje del strokovne in civilne javnosti. Med spornimi načrti ostaja sežigalnica odpadkov, katere izvedbo župan pogojuje z državno koncesijo in podporo občanov na posvetovalnem referendumu.

Od stanovanj do baterijskega tramvaja

V volilnem programu leta 2022 je Janković napovedal, da bo mestni stanovanjski sklad do leta 2026 zagotovil približno 2000 dodatnih mestnih stanovanj. Nekatere tedaj napovedane soseske še niso dokončane. Stanovanjska soseska Povšetova je zdaj predvidena za leto 2028, Jesihov štradon pa za leto 2030. Medtem nova razvojna vizija Ljubljane do leta 2045 predvideva kar 10.000 mestnih stanovanj. Velikopotezni so načrti na področju prometa. Ob predstavitvi vizije Supermesto 2045 je podžupan Rok Žnidaršič napovedal, da bo Ljubljana »v zelo kratkem času« dobila baterijski tramvaj. Kot smo že poročali, ne gre za klasični tramvaj na tirnicah, temveč za sistem hitrega avtobusnega prevoza BRT. Občina načrtuje še rumene pasove na vseh mestnih vpadnicah in prenovo avtobusnih linij. Med projekti je tudi vzpostavitev krožne plovne poti po Ljubljanici, po kateri naj bi od leta 2031 vozile električne in sončne ladjice. Novi načrti segajo vse do grajske planote, kjer občina predvideva umik avtomobilov s površine, podzemna parkirišča in celo prostore za predelavo ter shranjevanje grozdja iz grajskega vinograda.

Smučišče v Podutiku, na katero čakajo že od leta 2015

Medtem je znova aktualna še ena precej nenavadna zamisel – pokrito smučišče v Podutiku. Ljubljanski mestni svet je konec septembra potrdil nakup približno 57.000 kvadratnih metrov zemljišč za načrtovani Nordijski center Podutik. Občina bo zanje odštela skoraj 2,3 milijona evrov. Projekt so predstavili že leta 2012 na nepremičninskem sejmu v Cannesu. Takrat so njegovo vrednost ocenili na 73 milijonov evrov, dokončanje pa napovedali za leto 2015. Enajst let po prvotno predvidenem zaključku smučišča še vedno ni. Janković zdaj pojasnjuje, da ga v prihodnjem mandatu ne bodo zgradili in da je izvedba odvisna od zasebnega investitorja. Do takrat naj bi zemljišče namenili razširitvi kolesarskega parka.

Za hotele in stolpnice prostor, kaj pa za vsakdanje življenje?

Ljubljana v zadnjih letih dobiva nove hotele, poslovne in stanovanjske stolpnice, na več lokacijah pa načrtujejo še dodatno pozidavo. Območje železniške postaje spreminja kompleks Emonika, nove višinske stavbe so predvidene tudi v drugih delih mesta. Turistični obisk medtem podira rekorde. Po podatkih statističnega urada je Ljubljana lani zabeležila 2,84 milijona turističnih prenočitev, skoraj desetino več kot leto prej. Toda ob velikopoteznih investicijah se odpira precej bolj vsakdanje vprašanje: ali Ljubljana še sledi potrebam svojih prebivalcev?

Medtem ko so posamezni deli mestnega središča zgledno prenovljeni, je podoba številnih drugih ulic in podhodov precej manj bleščeča. Nekdaj živahni podhodi s trgovinami in lokali samevajo, poslovni prostori ostajajo prazni, marsikje propada infrastruktura, ki bi morala služiti predvsem domačinom. Zgovoren primer je podhod Ajdovščina, ki že leta čaka na obljubljeni mestni kino in celovito prenovo. Še bolj problematično pa je izginjanje vsakdanjih storitev. V središču Ljubljane so v zadnjih letih vrata zaprle številne manjše trgovine in lokali. Prazne poslovne prostore je mogoče opaziti ob Slovenski, Gosposvetski in Tavčarjevi cesti ter na Miklošičevi. Tudi na Čopovi. Namesto nekdanje raznovrstne ponudbe se prebivalci vse pogosteje srečujejo z izbiro med turistično usmerjenimi lokali in velikimi nakupovalnimi središči. Pri tem ne gre nujno za spreminjanje nakupovalnih navad po lastni izbiri. Če trgovina v bližini doma zapre vrata, mora človek po osnovne potrebščine pač drugam.

Težave se kažejo celo pri dostopnosti lekarn. Lekarna Ljubljana ima trenutno »začasno« zaprte poslovalnice na Mirju, Levstikovem trgu, za Bežigradom in v WTC. Po drugi strani je lekarna v nakupovalnem središču Aleja postala druga največja enota javnega zavoda po prometu. Lekarna Ljubljana sama ugotavlja, da vse več uporabnikov po zdravila prihaja v nakupovalna središča. Toda koliko je to posledica njihove izbire in koliko vse slabše dostopnosti storitev v bližini doma? Za starejše prebivalce, ljudi brez avtomobila in gibalno ovirane je lahko že obisk lekarne ali nakup osnovnih živil precejšen logistični zalogaj. Pot do nakupovalnega središča z mestnim avtobusom, pogosto s prestopanjem in čakanjem, ni enakovredna trgovini ali lekarni nekaj minut hoje od doma. Ob tem Ljubljana še vedno nima sistema javnega potniškega prometa, ki bi lahko povsem nadomestil uporabo osebnega avtomobila. Da so potrebne izboljšave, priznavajo celo na občini, ki v prometni strategiji - vsaj v teoriji - med prednostne naloge uvršča hitrejše in zanesljivejše povezave ter prilagoditev avtobusnih linij novim potrebam prebivalcev.

Janković medtem napoveduje nove stanovanjske soseske, stolpnice, turistične zmogljivosti in prometne projekte. Toda z vsakim novim stanovanjem, hotelom in poslovno stavbo se povečujejo tudi potrebe po javnem prometu, zdravstvenih storitvah in vsakdanji oskrbi. Vprašanje je, ali temu sledi razvoj infrastrukture oziroma ali se mesto vse bolj prilagaja investitorjem in obiskovalcem, medtem ko morajo njegovi prebivalci osnovne storitve iskati vedno dlje od svojega doma.

Nihče ne obljublja odstranitve vodne fontane izpred Name

Zoran Janković bo imel na letošnjih lokalnih volitvah številne protikandidate, med katerimi so nekdanji predsednik vlade, bivši ministri, mestni svetniki, arhitekt, ravnateljica in celo spletni vplivnež. Čeprav prihajajo iz različnih političnih okolij, se njihove predvolilne obljube pogosto vrtijo okoli podobnih težav: dragih stanovanj, neučinkovitega javnega prometa, dostopnosti vrtcev in zdravstvenih storitev ter načina upravljanja mesta.

Kandidat Levice Luka Mesec med drugim napoveduje brezplačne vrtce že v prvem letu mandata, pet odstotkov občinskega proračuna pa bi prepustil odločanju prebivalcev in četrtnih skupnosti. V najbolj turistično obremenjenih delih mesta bi kratkoročno oddajanje stanovanj omejil na 30 dni na leto. Brezplačne vrtce obljublja še mestni svetnik in kandidat Piratov Jasmin Feratović, ki bi prenovil mrežo avtobusnih povezav, uvedel hitre avtobuse, dolgoročno pa Ljubljani vrnil tramvaj. Napoveduje še zamenjavo vodstva Zdravstvenega doma Ljubljana in aktivnejše pridobivanje zdravnikov.

Arhitekt Aleš Vrhovec, kandidat SDS, postavlja v ospredje stanovanjsko gradnjo. Napoveduje pogoje za gradnjo najmanj 3000 stanovanj na leto, med drugim s spodbujanjem stanovanjskih zadrug in možnostjo najema s poznejšim odkupom. Predlaga pogostejše mestne avtobuse, boljše povezave med četrtmi in pospešitev gradnje tretjega pasu ljubljanske obvoznice. Napoveduje ustavitev projekta sežigalnice in sedanje zasnove prenove osrednje tržnice, kanal C0 pa bi zadržal do celovite presoje vplivov na okolje. Načrtovani sežigalnici na Ljubljanskem barju nasprotujeta še kandidat Preroda Gregor Novak in nestrankarska kandidatka s podporo Vesne Apolonija Simon. Novak obljublja več javnih najemnih stanovanj, obnovo praznih občinskih nepremičnin ter razvoj sosesk s pripadajočo infrastrukturo. Simonova, ravnateljica Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana, je znana predvsem po prizadevanjih za ohranitev šole v Križankah. Zavzema se za varovanje zelenih površin, pitne vode in kulturne dediščine ter večjo vključenost prebivalcev v odločanje o posegih v prostor.

Nekdanji premier Anton Rop na volitvah nastopa s stranko Ljubljana smo vsi, ki jo vodi skupaj z nekdanjo predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič. Obljublja preglednejše upravljanje občine, dostopnejša stanovanja in izboljšanje javnega prometa. Med njegove politične pobude spada še zakonska omejitev števila zaporednih županskih mandatov v večjih občinah na največ tri. Nekdanji finančni minister Klemen Boštjančič, ki kandidira za Gibanje Svoboda, je med šest prednostnih področij uvrstil stanovanja, promet, zdravstvo, varnost, četrtne skupnosti in mestno upravo. Opozarja, da je mestno središče postalo predrago za prebivalce, ter napoveduje več pozornosti doslej zapostavljenim soseskam. Podrobnejši program še pripravlja. Boštjančičeva kandidatura je povzročila nemalo razburjenja, saj se Svoboda z lastnim kandidatom postavlja po robu dolgoletnemu političnemu zavezniku Zoranu Jankoviću, ki ga je Robert Golob še spomladi javno podpiral. Po poročanju medijev naj bi se zaradi odločitve odnosi med Golobom in Jankovićem zaostrili. Golob sicer zatrjuje, da kandidatura ne bo vplivala na njune odnose, vendar je ob tem pomenljivo priznal, da ljudje »včasih kakšno stvar vzamemo tudi osebno«. 

Kandidat SD Marko Koprivc obljublja cenejši javni prevoz, vrtce in ogrevanje ter boljšo dostopnost zdravstvenih storitev. Med njegovimi zamislimi je občinski odkup Plečnikovega stadiona za Bežigradom, kjer bi ob ohranitvi kulturne dediščine uredil parkovne površine in javna najemna stanovanja. Mestni svetnik Aleš Primc, kandidat stranke Glas za otroke in družine, opozarja predvsem na zanemarjanje stanovanjskih sosesk. Napoveduje urejanje parkirišč, boljše vzdrževanje javnih površin in vgradnjo dvigal v starejše stanovanjske bloke, kjer je to izvedljivo. Pomemben del njegove kampanje je nasprotovanje kanalu C0. Primc je na prvi dan volilne kampanje v delovni akciji Očistimo Ljubljano z ekipo čistil obcestne odtoke. Njegovo predvolilno geslo je »Za zdravo Ljubljano«.

Svojevrstne načrte ima nekdanji mestni svetnik Mihael Jarc, ki nastopa z Listo za čisto pitno vodo. Med drugim bi spremenil prostorske načrte za Stanežiče in namesto predvidene blokovske pozidave gradil enodružinske hiše z vrtovi. Predlaga celo preselitev Mesarskega mostu na Rakovo jelšo, kjer naj bi služil novi prometni povezavi. Med kandidati je še spletni vplivnež Aleksandar Repić, znan kot Nepridiprav, ki je za kandidaturo zbral 1600 overjenih podpisov. Volilni program je po lastnih navedbah oblikoval na podlagi ankete, v kateri naj bi sodelovalo 17.000 ljudi. Napoveduje večjo preglednost občinskega odločanja in vključevanje prebivalcev v pomembnejše odločitve.