Četrti slovenski satelit v vesolju

Satelit, ki sta ga razvila Univerza v Mariboru in podjetje SkyLabs, je po več letih priprav in preloženih izstrelitvah uspešno dosegel orbito.

V soboto, 5. septembra, je z norveškega izstrelišča Andøya v nizko Zemljino orbito uspešno poletel nanosatelit TRISAT-S. Razvila sta ga Univerza v Mariboru in slovensko visokotehnološko podjetje SkyLabs. Gre za četrti slovenski satelit in tretjega iz družine TRISAT. Njegova naloga ni le kroženje okoli Zemlje, temveč predvsem preizkušanje tehnologij, ki bi jih bilo mogoče uporabiti pri zahtevnejših vesoljskih misijah.

TRISAT-S omogoča izjemno varčno upravljanje energije in dolgotrajno mirovanje baterij, opremljen pa je tudi s šestimi kamerami za preizkušanje vizualne avtonomne navigacije.

TRISAT-S omogoča izjemno varčno upravljanje energije in dolgotrajno mirovanje baterij.

Uspešna izstrelitev predstavlja nov mejnik za Slovenijo. Kaže, da lahko povezovanje univerzitetnega znanja in domačega gospodarstva pripelje do stvaritev, ki presegajo državne meje – v tem primeru dobesedno, več sto kilometrov nad Zemljo.

Pet let čakanja in več preloženih poskusov

Pot satelita TRISAT-S se je začela že veliko prej. Univerza v Mariboru si je možnost za njegovo izstrelitev zagotovila leta 2021, ko je bila izbrana na natečaju Nemške vesoljske agencije pri DLR. Projektu je bil s tem omogočen brezplačen polet z novo raketo Spectrum, ki jo je razvilo nemško podjetje Isar Aerospace.

Toda od izbire projekta do dejanske izstrelitve je minilo skoraj pet let, saj je tudi razvoj nove rakete zahteval čas. Prvi poskus Spectruma je bil izveden šele marca 2025. Raketa je takrat po približno 30 sekundah leta nadzorovano padla v morje, vendar je podjetje polet ocenilo kot pomemben korak pri nadaljnjem razvoju sistema.

Tudi leta 2026 je bilo potrebnih več poskusov, preden je bil cilj dosežen. Načrtovana izstrelitev je bila večkrat prestavljena zaradi tehničnih težav in okoliščin na izstrelišču. Januarja so jo ustavili zaradi težave z ventilom za uravnavanje tlaka, marca je v varovano morsko območje vplulo plovilo, aprila so zaznali puščanje v eni od tlačnih posod, junija pa nepravilnosti v tekočinskih sistemih rakete.

Šele 5. septembra je Spectrum z norveškega izstrelišča Andøya uspešno poletel proti vesolju. Tokrat je raketa opravila ključne faze leta, dosegla orbito in izpustila satelite, ki jih je nosila. Med njimi je bil tudi slovenski TRISAT-S.

Ko se povežeta univerza in gospodarstvo

Raziskovalci Univerze v Mariboru oziroma Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko ter slovensko visokotehnološko podjetje SkyLabs so že pred tem skupaj razvili satelite iz družine TRISAT, ki so uspešno dosegli vesolje. TRISAT-S predstavlja nadaljevanje večletnega razvoja slovenskih vesoljskih tehnologij.

Projekt vodi dr. Iztok Kramberger, ki je poudaril, da s TRISAT-S v Zemljini orbiti namenoma preizkušajo tehnologije, ki bi jih bilo nekoč mogoče uporabiti precej dlje od našega planeta.

Satelit omogoča dolgotrajno energetsko hibernacijo, uporablja miniaturne vidne sisteme in je zasnovan za čim bolj avtonomno delovanje. Prihodnost raziskovanja vesolja po Krambergerjevih besedah temelji na »majhnih, robustnih in inteligentnih sistemih«.

Satelit omogoča dolgotrajno energetsko hibernacijo, uporablja miniaturne vidne sisteme in je zasnovan za čim bolj avtonomno delovanje.

Prav to najbolje opiše namen satelita. TRISAT-S ni namenjen predvsem fotografiranju Zemlje ali zagotavljanju komunikacijskih storitev, temveč je tehnološki demonstrator. V nizki Zemljini orbiti naj bi predvidoma pet let preverjal rešitve za majhna vesoljska plovila, ki bi morala nekoč dolgo in čim bolj samostojno delovati v okoljih z zelo omejenimi viri energije.

Ena njegovih posebnosti je šest miniaturnih kamer. Te zaznavajo okolico in pomagajo pri razvoju vizualne navigacije, pri kateri bi se lahko vesoljsko plovilo v prihodnosti vse bolj samostojno orientiralo. Drugi pomemben del eksperimenta predstavljajo primarne baterije in sistem energetske hibernacije. Raziskovalci bodo preverjali, kako se baterije obnašajo po dolgotrajnem mirovanju, kako nanje vpliva sevanje ter kako natančno je mogoče predvideti njihovo življenjsko dobo. Satelit je zasnovan tako, da lahko večino časa porabi zelo malo energije in se prebudi takrat, ko mora opraviti določeno nalogo.

Satelit je zasnovan tako, da lahko večino časa porabi zelo malo energije in se prebudi takrat, ko mora opraviti določeno nalogo.

Za rektorja Univerze v Mariboru Deana Korošaka je projekt tudi dokaz pomena povezovanja znanstvenega okolja z gospodarstvom. Po njegovih besedah so od prvotne ideje do danes skupaj razvili in v vesolje poslali že tri satelite iz družine TRISAT. Projekt po njegovi oceni kaže, da lahko slovensko znanje in inovativnost v sodelovanju univerze in podjetja dosežeta rezultate tudi v tehnološko najzahtevnejših okoljih.

Razvoj TRISAT-S pa ni potekal povsem naravnost od prvotne zamisli do današnje naloge. Še pred nekaj leti je bil satelit predstavljen predvsem kot demonstrator varne komunikacije in kot precej krajša misija. Ker se je izstrelitev večkrat zamaknila, so raziskovalci koncept razvijali naprej. Današnji TRISAT-S je tako postal dolgoročni preizkusni poligon za baterije, izjemno varčno delovanje in vizualno navigacijo.

Kramberger je marca letos pojasnjeval, da so bile njegove baterije sprva predvidene za le nekajtedensko misijo, zdaj pa jih čaka bistveno zahtevnejši petletni preizkus v orbiti. Pomen projekta je povzel precej preprosto: »TRISAT-S ni zgolj satelit za danes, pač pa je odskočna deska za jutrišnje misije v globoko vesolje.«

Pot se z orbito šele začenja

Satelit trenutno kroži v nizki Zemljini orbiti, njegova pot pa se s tem šele začenja. Začasni javno dostopni orbitalni podatki, ki jih trenutno povezujejo s TRISAT-S, kažejo, da se giblje več sto kilometrov nad površjem Zemlje. En obhod opravi v približno 96 minutah, kar pomeni okoli 15 obhodov Zemlje na dan.

V prihodnjih petih letih naj bi TRISAT-S služil predvsem kot tehnološki demonstrator. Raziskovalci bodo preverjali, kako se njegove primarne baterije obnašajo po daljšem mirovanju, kako nanje vpliva sevanje in ali je mogoče vesoljsko plovilo z zelo majhno porabo energije zanesljivo prebuditi šele takrat, ko mora opraviti določeno nalogo. Šest miniaturnih kamer pa bo pomagalo pri razvoju vizualne navigacije, s katero bi se lahko prihodnja majhna vesoljska plovila vse bolj samostojno orientirala brez stalne pomoči z Zemlje.

Prav ti preizkusi kažejo, kam želijo mariborski raziskovalci in SkyLabs usmeriti nadaljnji razvoj. Univerza v Mariboru TRISAT-S opisuje kot temelj za prihodnje nanosonde, ki bi lahko avtonomno delovale daleč od Zemlje. Vodja projekta Iztok Kramberger je letos kot enega od dolgoročnih primerov omenjal tudi tehnologije, uporabne pri prihodnjih odpravah proti Saturnovi luni Enkelad.

Satelit TRISAT-S en obhod opravi v približno 96 minutah, kar pomeni okoli 15 obhodov Zemlje na dan.

Evropska vesoljska agencija je Enkelad prepoznala kot enega prednostnih ciljev prihodnjih velikih znanstvenih raziskav. Vendar konkretna naslednja slovenska odprava proti Saturnovi luni za zdaj ni potrjena, zato gre predvsem za dolgoročno razvojno smer in primer, kje bi bilo mogoče tehnologije, ki jih danes preizkušajo s TRISAT-S, nekoč uporabiti.

Razvoj se medtem nadaljuje tudi na Zemlji. SkyLabs razvija družino vesoljskih računalniških rešitev SkyAI za obdelavo podatkov in uporabo umetne inteligence neposredno na satelitih, Univerza v Mariboru pa v programu Earth Intelligence med letoma 2026 in 2027 nadaljuje raziskave avtonomne satelitske navigacije in naprednih optičnih senzorjev.

TRISAT-S je preizkus na poti, ki se je v Mariboru začela pred leti – z ambicijo, da slovensko znanje ne ostane le na Zemlji.