Ali bi Golob s svojo kreativno obrambno strategijo lahko prepričal Nato? Rutte je svoje že povedal

Ob nedavnem vrhu zavezništva Nato v Ankari, kjer so bili tudi slovenski predsednik vlade Janez Janša, minister za zunanje zadeve Tone Kajzer in minister za obrambo Valentin Hajdinjak, smo izvedeli, da je Slovenija edina članica zavezništva z obrambnim proračunom, ki ne presega dveh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Janša je napovedal izpolnjevanje Natovih zavez, Robert Golob pa na drugi strani pravi, da bi sam zaveznike prepričal, da je ustreznejše vlaganje v infrastrukturo z dvojno rabo.

Medtem ko so se članice Nata – vključno s Slovenijo, ki jo je tedaj zastopal predsednik vlade Robert Golob – lani zavezale, da bodo do leta 2035 za obrambo namenile pet odstotkov BDP (od tega 3,5 odstotka za temeljne obrambne potrebe in 1,5 odstotka za druge z obrambo povezane naložbe), naša država pri vlaganjih v obrambo še vedno ne dosega niti dveh odstotkov BDP. Slovenski izdatki za obrambo naj bi letos znašali le 1,61 odstotka BDP.

Ironično je, da se je Slovenija k največjemu dvigu obrambnih izdatkov doslej zavezala v času Golobove vlade, katere ideološko usmeritev je ves čas diktirala stranka Levica, ki je oboroževanju vsaj dotlej ostro nasprotovala.

Čeprav je bilo jasno, kakšno zavezo so torej voditelji držav članic Nata sprejeli lani v Haagu, je Golob takrat novinarjem hitel pojasnjevati: »Edina že sprejeta zaveza za Slovenijo [...] je zaveza, da bomo letos (2025, op. a.) za obrambne izdatke namenili dva odstotka, to postopoma dvigovali za 0,2 odstotka letno do leta 2030, ko bomo dosegli tri odstotke za obrambne namene.« Nato pa je za TV Slovenija povedal celo, da sklepi ali deklaracije Nata niso »pravno zares zavezujoči«.

Slovenija s sklonjeno glavo

Na vrhu Nata v Ankari je premier Janez Janša opozoril, da je Slovenija zaveze iz Haaga očitno kršila, saj obrambnih izdatkov ni povečala preko meje dveh odstotkov BDP. »To je ne vem že kateri moj Natov vrh in prvič je Slovenija v položaju, ko malo sklanjamo glave. Ne toliko zaradi številk, ampak predvsem zaradi prelomljenih obljub,« je na srečanju zavezništva povedal Janša in dodal, da bo Slovenija odslej držala besedo in izpolnjevala Natove zaveze.

Golob bi zaveznike prepričal drugače

A predsednik opozicijske stranke Gibanje Svoboda Robert Golob bi zaveznike prepričal drugače. Ob napovedi ustanovitve 'vlade v senci' je povedal, da varnost ni samo up orožja. »Ko smo imeli izbiro, na kakšen način bomo izpolnili svoje zaveze znotraj zveze Nato, smo v državnem zboru sprejeli resolucijo in se jasno zavezali, da svojih zavez do Nata ne bomo izpolnjevali samo skozi nakupe orožja. Še danes trdimo enako: odpornost in varnost se ne gradi samo z nakupi orožja, ampak predvsem s tem, da gradimo družbo, ki je odpornejša – tako na naravne nesreče kot tudi na nesreče, ki jih lahko povzroči človek,« je povedal Golob in dodal: »Če bi imeli drugo vlado, sem prepričan, da bi tudi naše zaveznike v Natu prepričali, da je naš pristop ustreznejši za sedanje čase, ko nas podnebje vsak dan znova preizkuša.«

Golob res laže glede NATA, javna hiša RTV pa to laž celo promovira kot resnico, ne da bi ga soočila z dejstvi, zato se mu laž politično splača in bo lagal še naprej npr., da njegova vlada ni povzročila milijardne luknje v proračun v prvih petih mesecih letos.

— Matej Lahovnik (@LahovnikMatej) July 8, 2026

Besede je nato ponovil na TV Slovenija in povedal, da resolucija o obrambnih izdatkih, ki je bila tedaj potrjena v državnem zboru, v sklopu vlaganja za dva odstotka predvideva ne le nakupa orožja, ampak tudi vlaganje v infrastrukturo s t. i. dvojno rabo.

O tem naj bi se Golob pogovarjal tudi z ameriškima generaloma, ki sta bila leta 2024 na obisku v Sloveniji. »Američani so bili navdušeni nad tem, da bomo del svojih izdatkov za obrambo namenili tudi za krepitev koridorjev.« Nato pa se je po njegovih navedbah v ZDA zamenjala administracija, ki ne razmišlja več strateško, ampak »velja samo ena doktrina, kako prodati evropskim zaveznikom čim več orožja«.

Zaušnica Sloveniji

A ne glede na Golobov pogled na obrambno strategijo in resolucijo, sprejeto v državnem zboru, je bil generalni sekretar Nata Mark Rutte jasen. V pismu, ki ga je maja poslal odhajajočemu predsedniku vlade Golobu, je Rutte zapisal, da je Slovenija sicer res dosegla povečanje obrambnih izdatkov na 2,01 odstotka BDP, in dodal: »Vendar pa po oceni mojega osebja to v veliki meri temelji na vključevanju projektov, ki ne sodijo pod dogovorjeno definicijo ključnih obrambnih izdatkov.«

Slovenija je bila tako deležna zaušnice; tovrstno početje po pisanju Rutteja »slabi našo skupno varnost v času, ko si prizadevamo za prerazporeditev bremena, da bi zagotovili močnejšo Evropo v močnejšem Natu«. »Vaša država mora nujno zagotoviti potrebna finančna sredstva s povečanjem in ohranjanjem obrambnih izdatkov. Slovenijo pozivam, naj v okviru zaveze 3,5 odstotka upošteva samo dogovorjene ključne obrambne izdatke,« je še pozval Rutte.