Veliko Britanijo naj bi prevzel Andy Burnham

Andy Burnham je bil junija na vmesnih volitvah ponovno izvoljen za poslanca v Britanskem parlamentu na listi okraja Makerfield. Potem je 22. junija odstopil britanski predsednik vlade Keir Starmer, kar je Burnhama porinilo naprej kot glavnega kandidata za prevzem funkcije premierja. Ob odstopu Starmerja se je omenjalo več kandidatov, ki so bolj ali manj že prepustili kandidaturo Burnhamu. V petek, 17. junija, bo Laburstična stranka volila novega vodjo in če bo kandidat le eden, se pričakuje, da bo ta postal novi predsednik vlade. Uradno naj bi nastopil funkcijo 20. junija.

Kdo je Andy Burnham

Andy Burnham se je rodil v majhni vasici Aintree z manj kot 7.000 prebivalci, ki je del grofije Lancashire blizu Liverpoola, grofija pa meji na Veliki Manchester, v katerem je kasneje postal župan. Šestinpetdesetletni laburist se že od svojega 15. leta ukvarja s politiko, magistriral je iz družboslovja na kolidžu Fitzwilliam, ki je del univerze Cambridge. Njegovo politiko povzema vera v krščanski socializem, oziroma socialistični katolicizem, ki ga je predvsem razvila 'osvobodilna teologija' s koreninami v Marksizmu in je bila najbolj popularna v državah južne Amerike, v katerih krščanski socialisti in rdeči kardinali niso redkost. Burnham sam priznava, da ni religiozen, zelo blizu pa so mu doktrine krščanskega socializma in marksizma.

Večino časa je opravljal funkcijo parlamentarca in sodeloval v vladah Tonyja Blaira in Gordona Browna. Tam se je v večini ukvarjal z britansko državno zdravstveno službo NHS, zelo blizu pa je bil 'zelenemu' Edu Milibandu, s katerim sta načrtovala od zelenih reform do prenove šolskega sistema. Toda Laburisti takrat niso vladali, zato se je kasneje pridružil še eni vladi v senci – Corbynovi rdeči koaliciji v senci, v kateri je imel funkcijo notranjega ministra v senci.

Od leta 2017 do 19. junija 2026 je opravljal funkcijo župana Velikega Manchestra, zato so ugibanja o že vnaprej določenem kandidatu za predsednika vlade na mestu. Starmer je namreč odstopil s funkcije predsednika vlade tri dni po odstopu Burnhama kot župana Velikega Manchestra.

Odstopi konkurentov od kandidature

Ob odstopu Starmerja se je omenjalo več drugih kandidatov, ki so od kandidature odstopili. Do 16. julija imajo sicer še možnost vložiti kandidature, vendar je do tega trenutka celotna situacija naklonjena Burnhamu. Junija so se omenjali še Wes Streeting, Angela Ryner in Shabana Mahmood, še pred kratkim pa sta nastopili dve imeni, Darren Jones in Al Carns.

Če je Ryner daleč na ekstremni levi blizu Corbyna, podobno Mahmood, lahko za ostale trdimo drugače. Jones sodi na politično sredino Laburistov in priznava, da je občudovalec Tonyja Blaira, medtem ko sodita Streeting in Carns na desni pol Laburistične stranke.

Junija so se omenjali še Wes Streeting, Angela Ryner in Shabana Mahmood, še pred kratkim pa sta nastopili dve imeni, Darren Jones in Al Carns.

Jones in Streeting sta takoj zaustavila ugibanja o njuni kandidaturi za predsednika vlade, predvsem nenavadno je bilo, da je Streeting podal javno izjavo o podpori Burnhamu, glede na to, da so njuna stališča na več področjih zelo različna. Edini preostali kandidat, ki še pušča odprt prostor za kandidaturo je Carns, ki je nekdanji marinec, član specialnih enot in planinec, ki je dosegel rekord pri vzponu na Mount Everest. Do vrha je namreč potreboval manj kot pet dni brez aklimatizacijskega procesa. Čeprav je Carns danes zanikal, da bo kandidiral, pa se bomo lahko dokončno prepričali jutri.

Verjetni razlog, da Jones, Streeting in Carns ne kandidirajo, so volilne preference laburističnih volivcev, ki so se nagnile na ekstremno levo. Ravno te ekstremne leve glasove pobirajo Zeleni, ki nastopajo na radikalni »prebujenski«, anti-izraelski, anti-ZDA in anti-NATO platformi, ki se zavzema za odprtje meja, prepustitev pobude »Tretjemu svetu« in sodelovanje z avtoritarnimi sistemi, kot na primer ruskem, iranskem in kitajskem. Laburisti se ne soočajo z begom glasov le v skrajno levo, ampak tudi skrajno desno, kjer se predvsem tradicionalni avtohtoni domačini počutijo izdane. Z izborom Burnhama so se Laburisti usmerili v pridobitev tistih glasov, ki bežijo na skrajno levo.

Laburisti se ne soočajo z begom glasov le v skrajno levo, ampak tudi skrajno desno.

Za kaj se Burnham zavzema

Eden glavnih ciljev je »devolucija moči« oziroma decentralizacija moči, ki je zbrana v Londonu. Zavzel se je za odprtje nove vladne rezidence v Manchestru, poleg tega bi rad v ostalih regijah odprl še druge vzvode moči, od agencij do ministrstev.

Skozi to idejo, tako pravi Burnham, se ponujajo nove regijske priložnosti za transport, javno infrastrukturo in gradnjo stanovanj. Poleg tega se zavzema za večjo finančno avtonomijo regij, razmišlja tudi o večjih lokalnih prilivih iz davkov oziroma davščine, ki bi jih direktno pobirale regije. Davčno politiko bi ohranil, kot jo je zastavil Starmer, za zdaj se sicer ne zavzema za dvigovanje davkov.

Prav tako bi ukinil lokalne in nepremičninske davke za dom ter jih zamenjal z davkom na vrednost zemljišča. Ena izmed njegovih največjih obljub je gradnja stanovanj, ki bi presegla tisto po drugi svetovni vojni ter delna nacionalizacija komunalnih služb in elektropodjetij.

Delno nacionalizacijo bi organiziral na podoben način kot sistem avtobusnega prevoza v Manchestru, ki deluje kot franšiza, mesto pa vzpostavlja nadzor nad višino cen, poti in urnika. Tukaj pride do težave, ker so investicije v komunalna podjetja in energetiko bistveno višja kot v avtobuse, zato bi omejevanje cen lahko prineslo manj zanimanja za takšen model.

Ena izmed njegovih največjih obljub je gradnja stanovanj, ki bi presegla tisto po drugi svetovni vojni ter delna nacionalizacija komunalnih služb in elektropodjetij.

Nekateri se že držijo za glavo

Kritike so že letele na Burnhama v preteklosti, ko je v vladi Gordona Browna opravljal delo prvega sekretarja na finančnem ministrstvu. Takrat so njegove odločitve vplivale na milijarde dodatnih stroškov v državnem proračunu in zadolžitve, ki so v večini prinesle višje davke ljudstvu. Njegova shema financiranja Privatna finančna iniciativa (PFI) v vlogi ministra za zdravje je obljubljala izdatke v višini 50 milijard funtov, do danes pa so se ocene dvignile na 278 milijonov funtov.

Burnham obljublja preveč v državi, ki se že tako sooča z deindustrializacijo, minimalno rastjo ekonomije, a po drugi strani z veliko rastjo dolga gospodinjstev in rastjo inflacije. Britanija ima eno najvišjih cen energije v Evropi, število gospodinjstev, ki ima preko meseca težavo kupiti hrano, pa je zraslo v štirih letih iz 7 % na 11 %. Kar potrebuje Velika Britanija, je verjetno odmik od idej rdečega Eda Milibanda, Corbyna in Zelenih.

Namerno uničevanje naftne in plinske industrije

Vse oči pa so uprte v odločitev prihajajočega predsednika vlade, ki se bo moral odločiti, ali bo podprl Milibandovo zapiranje naftnih črpališč v Severnem morju, ali bo ubral drugo pot. Politika laburistične vlade je namreč namensko uničevanje in zapiranje naftne ter plinske industrije, glavni akter takšne politike pa je Ed Miliband. Izgube delovnih mest, davkov in uničevanje mest, kot je Aberdeen ga nikakor ne gane, prav tako pa zavrača obiske Škotskih »energetskih« mest, predvsem pa Aberdeena. Podjetja so že napovedala velika odpuščanja za letos, ta trend pa se bo nadaljeval v prihodnosti.

Vse oči so uprte v odločitev prihajajočega predsednika vlade, ki se bo moral odločiti, ali bo podprl Milibandovo zapiranje naftnih črpališč v Severnem morju, ali bo ubral drugo pot.

Potem ko so odpuščanja naznanila še podjetja GB Energy, EnerMech in Xodus Group, kar je kot klofuta škotskim delavcem, so Laburisti napovedali nasprotovanje naftnim poljem Rosebank in Jackdaw, ki bi regiji prinesli dodatno prosperiteto in delovna mesta.

Še bolj šokantno je dejstvo, da medtem ko je laburistična vlada podprla zaprtje naftnih polj v Severnem morju, so umaknili embargo na naftne izdelke in rafinirano nafto proizvedeno iz ruskih naftnih polj. Toda prebivalci Škotske se zdaj bojijo, da bo Burnham nadaljeval Milibandovo politiko ničtih izpustov ter nadaljeval z uničevanjem regije.

Trenutni projekti, ki jih je vlada zaustavila, so že požrli 3 milijarde funtov investicij, celoten izplen za ekonomijo pa bi bil 29 milijard funtov, zagotovil pa bi 3.500 delovnih mest. To je brez milijard pobranih davkov v prihajajočih letih ter dodatnih investicij v delovna mesta.

Burnhamov črni madež – posiljevalske pakistanske tolpe

Burnham je služil na notranjem ministrstvu, ko so na dan prišle prve obtožbe o posiljenih mladoletnicah. Družine mladoletnih žrtev so pisale notranjemu ministrstvu, ki se ni odzvalo na posilstva. Ne le to, iz lokalnih policij so izginjali tudi materialni dokazi, kot na primer DNK posiljevalcev.

Kasneje je v Manchestru umrla 15 letna Victoria Agoglia, ki jo je ubil 50-letni možakar s heroinom. Policija je okrivila mladoletnico, ker naj bi bila nagnjena k ponujanjem seksualnih uslug in zaprla primer. Takšnih primerov je bilo v Manchestru veliko, Burnham pa ni želel odpreti preiskave, vse dokler ni bil posnet dokumentarec, ki je razgalil neaktivnost lokalnih policij.

Burnham je služil na notranjem ministrstvu, ko so na dan prišle prve obtožbe o posiljenih mladoletnicah.

Toda Burnham je namesto celostne preiskave sprožil pregled, kjer so blokirali celo preiskovalce. Starši so naslavljali Burnhama, ko je že opravljal župansko funkcijo, vendar jih je ta obtožil sovraštva. Končen rezultat so ali mile kazni za posiljevalce ali celo prostost, javni funkcionarji in policisti pa niso odgovarjali za svojo nesposobnost ali celo namerno omogočanje kriminalnih dejanj.

Burnham je objavil poročilo »2022 Oldham Assurance Review«, v katerem so zaključili, da ni dokazov o namernem prikrivanju otroških posilstev v Velikem Manchestru.

Toda novi župan Marlon West se je odločil za drugo pot – napovedal je vojno pakistanskim posiljevalskim tolpam in vsem, ki so posilstva otrok prikrivali. Njegovo hčer Scarlett je namreč posililo več kot 60 moških med 14. in 18. letom. Marlon West je opisal, kako policija in socialne službe niso želele reagirati in so enostavno očeta odpravile z besedami, da je njegova hči izbrala takšen stil življenja pri 14. letih! Hčer so kasneje tolpe ugrabile in jo prodajale po več mestih, policija pa se ni zganila, dokler ni West iz besa kričal na policijski postaji. To je končno pomagalo pri vrnitvi hčere Scarlett. West si prizadeva za nacionalno preiskavo, toda vprašanje je, kakšen interes za takšno preiskavo bo imel Burnham kot predsednik vlade.

Trend Starmerja se bo nadaljeval

Če upoštevamo izjave Burnhama, se bo trend Starmerja nadaljeval z izjemo decentralizacije, ki bo nekoliko bolj dolgotrajen proces. Burnham bo želel pridobiti ekstremistične volivce, ki so šli k Zelenim, zato je pričakovati več ukrepov v smeri podpore odprtim mejam, zelene energije, anti-izraelski politiki, verjetno pa se bodo izognili preiskavam pakistanskih posiljevalskih tolp. Na žalost se Laburisti niso določili za spremembo v politiki in vodenju stranke s Streetingom ali Carnsom, čeprav je do jutri še vse odprto. Ali bo Burnhamu uspelo pridobiti volivce, pa bomo vedeli 6. maja 2027, ko bodo lokalne volitve na Škotskem, Severnem Irskem, Walesu in nekaterih okrožjih Anglije.

Laburisti niso določili za spremembo v politiki in vodenju stranke s Streetingom ali Carnsom, čeprav je do jutri še vse odprto.