Hitreje od suma do zdravljenja: stroka predlaga dva centra odličnosti

Ob svetovnem dnevu ginekološke onkologije, ki ga zaznamujemo 20. septembra, je stroka predlagala vzpostavitev dveh centrov odličnosti za zdravljenje ginekoloških rakov – enega v Ljubljani in drugega v Mariboru. Sistem bi najprej preizkusili s pilotnim projektom, bolnicam pa bi zagotovili tudi koordinatorje, ki bi skrbeli za njihovo pot od suma na bolezen do zdravljenja in poznejše oskrbe.

V Sloveniji za ginekološkimi raki vsako leto zboli približno 700 žensk, njihova pot od prvega suma do zdravljenja pa ni vedno dovolj jasna, hitra in usklajena. Strokovnjaki zato predlagajo pilotni projekt, v okviru katerega bi vzpostavili dva centra odličnosti – v Ljubljani in Mariboru – ter mrežo koordinatorjev, ki bi bolnice spremljali skozi zdravstveni sistem. Predlog so predstavili na posvetu »Kako izboljšati obravnavo žensk z ginekološkimi raki v Sloveniji? – Od podatkov do sistemskih rešitev«, ki ga je Združenje Europa Donna Slovenija ob svetovnem dnevu ginekološke onkologije pripravilo v državnem zboru.

Kot so opozorili na posvetu, dobri povprečni rezultati zdravljenja še ne pomenijo, da so vse bolnice deležne enako hitre in kakovostne obravnave. Navedli so tudi podatek mednarodnih raziskav, po katerem kar 67 odstotkov pacientk ob postavitvi diagnoze ne ve, kje in kako bo nadaljevalo zdravljenje. Po predlogu stroke bi zahtevnejše odločitve o zdravljenju ter samo zdravljenje potekali v dveh centrih odličnosti. Ljubljanski center bi povezoval UKC Ljubljana in Onkološki inštitut Ljubljana, drugi pa bi deloval v okviru UKC Maribor. Z regionalnimi bolnišnicami po Sloveniji bi ju povezovali specializirani koordinatorji, ki bi skrbeli za pot posamezne pacientke. Spremljanje po zdravljenju, dolgotrajno vzdrževalno zdravljenje, rehabilitacija, psihološka pomoč in druga oskrba pa bi ostali čim bližje domu bolnice.

»Ne želimo centralizirati življenja bolnic, ampak znanje in odgovornost,« je poudarila specialistka ginekologije in porodništva iz UKC Maribor dr. Maja Pakiž. Kot je pojasnila, mora biti ob sumu na raka jasno, kdo prevzame odgovornost za bolničino pot in poskrbi, da zdravljenje poteka brez nepotrebnega čakanja in ponavljanja preiskav. Slovenija bi se pri tem lahko zgledovala po Danski, kjer je bilo zdravljenje raka jajčnikov nekoč razpršeno med 52 bolnišničnih oddelkov, nato pa so ga postopoma usmerili v manjše število specializiranih centrov, določili roke za obravnavo in začeli sistematično spremljati kakovost. Da koncentracija najzahtevnejšega zdravljenja lahko vpliva tudi na preživetje, je pokazala danska nacionalna raziskava, ki je zajela 1.160 bolnic z napredovalim rakom jajčnikov. Bolnice, zdravljene v terciarnih oziroma specializiranih centrih, so imele boljše skupno preživetje kot tiste, ki so jih zdravili v regionalnih bolnišnicah.

Pakiževa je poudarila, da mora Slovenija število centrov in ekip določiti na podlagi lastnih podatkov: koliko žensk na novo zboli, koliko bolnic mora posamezna ekipa zdraviti, da ohranja potrebno znanje in izkušnje, ter koliko centrov država glede na to potrebuje. Predlagani sistem bi najprej preizkusili kot pilotni projekt. Pri tem bi spremljali, ali bolnice hitreje pridejo do zdravljenja, kakšni sta kakovost oskrbe in njihova izkušnja, ali je manj nepotrebnega ponavljanja preiskav ter kakšni so stroški. O nadaljnji ureditvi bi se nato odločili na podlagi slovenskih rezultatov.

Koordinacija obravnave mora biti odgovornost sistema, ne breme bolnice

Vodja oddelka za ginekološko onkologijo na Onkološkem inštitutu Ljubljana doc. dr. Sebastjan Merlo je poudaril, da mora biti pot bolnice skozi zdravstveni sistem načrtovana enako skrbno kot operativni poseg. »Koordinacija obravnave mora biti odgovornost sistema, ne breme bolnice. Vsaka ženska mora vedeti, kdo vodi njeno zdravljenje in na koga se lahko obrne,« je dejal. Tudi specialist internistične onkologije doc. dr. Erik Škof je opozoril, da sodobno sistemsko zdravljenje, uvajanje imunoterapije in določanje molekularnega profila raka zahtevajo dobro organizacijo. Za uspešno zdravljenje je ključen čas, zato morajo biti vsi izvidi multidisciplinarnemu konziliju na voljo pravočasno, odgovornost za njihovo zbiranje pa ne sme biti prepuščena bolnici. Kot možen zgled je navedel že uveljavljene centre za bolezni dojk. Podobno bi bilo treba vzpostaviti centre za obravnavo bolnic z ginekološkimi raki in tako sedanji sistem, v katerem posamezni deli obravnave niso vedno dovolj povezani, nadomestiti s sistemskim in celostnim vodenjem.

Čas je, da nehamo samo govoriti, ampak začnemo delati

Predstavnica ministrstva za zdravje Nataša Vidnar je izpostavila uspešnost preventivnega programa ZORA, zaradi katerega se Slovenija uvršča med evropske države z najmanjšim bremenom raka materničnega vratu. Leta 2024 je bilo po podatkih programa ZORA odkritih 81 novih primerov, kar je najmanj od uvedbe organiziranega presejalnega programa leta 2003. Izvršna direktorica Europe Donne Slovenija dr. Tanja Španić je ob koncu posveta poudarila, da so predlagane rešitve izvedljive. »Čas je, da nehamo samo govoriti, ampak začnemo delati in zapišemo ta pilotni projekt. Imamo znanje in izkušnje,« je dejala.