Čebelarji ogorčeni zaradi umika prepovedi pesticidov; je lobi v Franciji premočan?

V Čebelarski zvezi Slovenije (ČZS) in Evropski čebelarski zvezi izražajo solidarnost z okoljevarstveniki iz francoske čebelarske zveze. Tamkajšnji parlament je namreč znova odobril izjemno uporabo sicer prepovedanih neonikotinoidnih pesticidov. Gre namreč za čebelam nevarne kemikalije, ki pod krinko kriznih razmer v kmetijstvu ogrožajo prihodnost evropskega čebelarstva in spodkopavajo leta napredka pri zaščiti opraševalcev, opozarjajo pri ČZS.

Huda jeza v čebelarski skupnosti

Dovoljenje za ponovno uporabo pesticidov, kot sta acetamiprid in flupiradifuron, je sprožilo hudo jezo v celotni čebelarski skupnosti, poudarjajo pri ČZS. Njihovi francoski kolegi so odločitev označili za katastrofalen korak nazaj za biotsko raznovrstnost in opraševalce. Znanstvene raziskave namreč kažejo, da nevrotoksičen acetamiprid povzroča poškodbe pri kranjski čebeli ter medonosnih čebelah in opraševalcih, saj moti njihov spomin, sposobnost nabiranja hrane in preživetje družine.

Pri slovenski in evropski čebelarski zvezi opozarjajo, da ponovna odobritev čebelam nevarnih kemikalij pod krinko kmetijskih kriznih razmer ogroža prihodnost evropskega čebelarstva in spodkopava leta napredka pri zaščiti opraševalcev. »Čebele so ključne za biotsko raznovrstnost in naše prehranske sisteme; njihova zaščita mora ostati prioriteta, o kateri se ne razpravlja,« so poudarili v sporočilu za javnost in se zavzeli za sistemske spremembe po vsej Evropi.

Za denar gre, kakopak

Biotska raznovrstnost zaradi močnih kemičnih lobijev vse bolj izginja, nam je povedal Vlado Auguštin iz ČZS. Kot je ponazoril, smo pred leti, ko smo se vozili po avtocesti, imeli vetrobranska stekla dobesedno »zapacana« z žuželkami.

Včasih je bilo mrčesa na pretek. Da ga danes praktično ni, je prvi znak, da se z naravo nekaj dogaja. »In to je posledica kemije,« je dodal Auguštin, čebelar, ki se je v preteklosti veliko ukvarjal prav z neonikotinoidi.

So prav kemikalije krive za porast alergij in nekaterih bolezni?

Kot ugotavlja v članku, objavljenem na svoji spletni strani, imajo kemikalije v sodobni družbi sicer pomembno vlogo, saj omogočajo razvoj industrije in kmetijstva. Kljub njihovim koristim pa o vplivih številnih kemičnih snovi na živa bitja še vedno vemo premalo. V Evropi narašča število alergij, astme, nekaterih vrst raka in reproduktivnih motenj, zato »obstaja resen sum, da k temu prispevajo strupene kemikalije«, predvsem pesticidi, piše Auguštin.

Čebele sodijo med najboljše naravne pokazatelje onesnaženosti rastlin in vode. Raziskave so pokazale, da se ostanki pesticidov kopičijo v njihovih pridelkih ter negativno vplivajo na zdravje čebeljih družin. Posledice so večja dovzetnost za bolezni, slabši razvoj, manjši pridelek medu in cvetnega prahu ter izginjanje čebeljih družin.

Dezorientirane in ohromele čebele

Posebej nevarni so po ugotovitvah Auguština insekticidi iz skupine neonikotinoidov, med katerimi sta najbolj znana imidakloprid (Gaucho) in klotianidin (Poncho). Gre za sistemske pesticide, ki jih rastline vsrkajo skozi korenine in jih prenesejo po vseh svojih delih, tudi v cvetni prah in nektar. Delujejo na živčni sistem žuželk, povzročajo izgubo orientacije, ohromelost in smrt. Njihova uporaba se časovno ujema z množičnim izginjanjem čebel v Evropi in Severni Ameriki, številne raziskave pa potrjujejo njihovo visoko toksičnost.

Dodaten problem predstavlja njihova velika obstojnost v tleh. Razpolovna doba neonikotinoidov lahko doseže približno tri leta, zato jih lahko pozneje vsrkajo tudi druge rastline, vključno z medovitimi vrstami, kar pomeni dolgotrajno tveganje za opraševalce. Njihova strupenost pa se lahko še poveča v kombinaciji z drugimi pesticidi, zlasti fungicidi.

Množični pomori čebel v Sloveniji

Čeprav proizvajalci kemikalij trdijo, da čebele v običajnih razmerah niso izpostavljene nevarnim koncentracijam, so primeri množičnih pomorov po pisanju Auguština dokazali nasprotno. Eden najbolj znanih primerov v Sloveniji je bil pomor čebel na območju Domžal leta 2008, ko smo takšne insekticide še uporabljali tudi pri nas. Takrat je pomrlo 500 čebeljih družin, še obsežnejši pomor pa se je zgodil leta 2011 v Pomurju, kjer je pomrlo približno 2.600 čebeljih družin. Slovenija je po teh tragedijah uporabo najnevarnejših neonikotinoidov prepovedala, leta 2018 pa je prepoved postala obvezna v celotni Evropski uniji.

Kot še piše Auguštin, takšne izkušnje iz preteklosti pozivajo k previdnosti pri uporabi novih pesticidov. Pesticid DDT je bil denimo sprva razglašen za varnega, njegovemu izumitelju, švicarskemu kemiku Paulu Hermannu Müllerju je bila podeljena celo Nobelova nagrada. Pozneje je bil DDT prepovedan zaradi izjemne škodljivosti.

Popolna prepoved pesticidov ni realna, priznava Auguštin. A hkrati poudarja, da sta nujna njihova odgovorna uporaba ter nadaljnje raziskovanje njihovih vplivov, pa tudi večje zavedanje javnosti o ključnem pomenu čebel za opraševanje, ohranjanje biotske raznovrstnosti in pridelavo hrane.