Poziv svojcem: Začenja se množična identifikacija žrtev vojnih in povojnih pobojev, znani termini

Ministrstvo za obrambo v sodelovanju z ministrstvom za notranje zadeve in javno upravo, policijo ter Komisijo Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč poziva svojce žrtev vojnega in povojnega nasilja k sodelovanju pri postopkih ugotavljanja identitete žrtev.

Odvzeli bodo bris ustne sluznice

Letos sprejeta novela zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev je vzpostavila pravno podlago za nadaljevanje postopkov identifikacije žrtev, katerih posmrtni ostanki so bili odkriti v prikritih vojnih grobiščih. Pomemben del postopka je primerjava genetskih profilov, pridobljenih iz posmrtnih ostankov, z genetskimi profili njihovih bioloških sorodnikov. K sodelovanju vabijo vse, ki menijo, da je lahko njihov svojec oziroma prednik med žrtvami vojnega ali povojnega nasilja, in so pripravljeni sodelovati pri postopku identifikacije.

Svojci se v prvi fazi lahko 17. in 19. novembra zglasijo na eni izmed določenih policijskih enot, katerih seznam objavljamo v nadaljevanju. Tam bo po opravljenem pogovoru in pridobitvi potrebnih podatkov ter na podlagi njihove predhodne privolitve odvzet bris ustne sluznice.

Izključno za namen identifikacije

Iz referenčnega biološkega vzorca bo izdelan genetski profil, namenjen primerjavi z genetskimi profili, pridobljenimi iz posmrtnih ostankov žrtev. Vsi pridobljeni podatki, referenčni biološki vzorci in iz njih pridobljeni genetski profili se bodo uporabili izključno za namen identifikacije žrtev, zagotavljajo na ministrstvu.

Za sodelovanje ni treba poznati natančnega kraja, kjer naj bi bila pogrešana oseba pokopana, prav tako ni treba imeti dokumentacije o njenem izginotju. Pomembne so predvsem informacije o osebi, za katero svojci menijo, da je bila žrtev vojnega ali povojnega nasilja, ter morebitni podatki o okoliščinah njenega izginotja oziroma smrti.

Kot so še poudarili na ministrstvu, je sodelovanje svojcev pomemben prispevek k prizadevanjem za ugotovitev identitete žrtev, obvestitev njihovih svojcev ter zagotovitev njihovega dostojnega in trajnega pokopa.

Tudi v Argentini, Kanadi iz ZDA

Kot nam je pojasnil vodja Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, zgodovinar dr. Mitja Ferenc, bo policija brise ustne sluznice dala v posebno bazo, poimenovano Svojci. Policija bo v nadaljevanju preiskave opravila tudi po domovih za starejše, v vaseh, ki so ostale brez večjega dela moškega prebivalstva, pa tudi na tujem; v Argentini, Kanadi in ZDA.

Hkrati se bodo po napovedi dr. Ferenca začele množično delati DNK-analize približno 6.000 shranjenih stegnenic, tako da bodo skeletni ostanki dobili ime in priimek. Prav tako bodo v skladu s sprejeto novelo doslej spregledane žrtve dobile mrliške liste.

Žrtve kot topovska hrana

V fazi raziskovanja so pri komisiji seznam žrtev primerjali s seznamom Inštituta za novejšo zgodovino. Kot je razkril dr. Ferenc, so sprva pričakovali, da samo te žrtve nimajo mrliških listov, nakar so ugotovili, da kar 69.521 oseb, prebivalcev Slovenije, ni bilo zavedenih v uradne mrliške liste. Šlo je za ljudi, ki so umrli med vojno ali pa zaradi nje med letoma 1941 in 1946. »Ne da smo bili mačehovski samo do teh žrtev, ki niso smele obstajati, ampak pravzaprav do vseh. Žrtve so bile topovska hrana v sistemu, ki se je oblikoval po vojni,« je dodal dr. Ferenc. Tudi ti ljudje bodo v nadaljevanju uradno zavedeni v knjige smrti.

Prizadevanja za pietetno obravnavo žrtev vojne in povojne morije so tako z novo vlado dobile nov zagon. Kot pravi vodja komisije, so se začele stvari, na katere si še pred nekaj meseci niso niti drznili upati.

 Žrtve so bile topovska hrana v sistemu, ki se je oblikoval po vojni.