Država končno dobiva vpliv nad Gen-I: konec nenavadnega lastniškega labirinta?

POSLUŠAJ ČLANEK

Minister za gospodarstvo, delo in šport Anže Logar pozdravlja spremembe na vrhu Gen-I in Gen energija: »Če je država 100-odstotni lastnik, mora imeti tudi upravljavsko moč«

V slovenski energetiki se dogajajo spremembe, ki imajo lahko precej širši pomen od zgolj kadrovskih menjav. Sočasni spremembi na vrhu družb Gen-I in Gen energija namreč odpirata vprašanje, kdo je dejansko upravljal energetske družbe v državni lasti in ali je imela država kot lastnik tudi ustrezen vpliv na njihovo poslovanje.

Gospodarski minister Anže Logar je ob nedavnih spremembah izrazil zadovoljstvo, da ima Republika Slovenija po njegovem mnenju končno večji vpliv na družbe okoli Gen-I, ki je bil desetletja praktično »zaklenjen«. Kot je poudaril, je najpomembneje, da družbe dobro poslujejo in da za svoje poslovanje odgovarjajo svojim lastnikom – državljankam in državljanom Slovenije.

Novi vodstvi Gen-I in Gen energija

Na čelu največjega slovenskega trgovca z električno energijo Gen-I je z 31. avgustom Maksa Helbla nasledil Jure Soklič. V upravi družbe ostajajo Igor Koprivnikar, Sandi Kavalič in Klemen Pleško.

Hkrati je prišlo do spremembe na vrhu Gen energija, krovne družbe drugega energetskega stebra v Sloveniji. Nado Drobne Popovič je na mestu generalnega direktorja nasledil nekdanji večkratni minister v Janševi vladi Andrej Vizjak

Sočasnost obeh menjav je pomembna, saj se ne nanaša zgolj na posamezni kadrovski odločitvi, ampak na širšo ureditev lastniških in upravljavskih razmerij.

Jure Soklič. Vir: X Bojan Požar

Nenavadna lastniška struktura

Prav tukaj je bistvo zgodbe. Lastnika Gen-I sta namreč s po 50-odstotnim deležem Gen energija in Gen-EL. Hkrati pa sta lastnika Gen-EL s po 50 odstotki Gen energija in Gen-I.

Takšna navzkrižna lastniška struktura je ustvarjala precej nenavaden položaj: država je prek 100-odstotnega lastništva Gen energije sicer imela pomemben lastniški položaj, vendar zaradi strukture lastništva Gen-I ni imela polnih upravljavskih pravic. Kako je bila sestavljena lastniška struktura?

Prav zaradi tega prepletanja se je skozi leta pojavljalo vprašanje, kdo ima dejansko zadnjo besedo pri upravljanju ene najpomembnejših slovenskih energetskih skupin.

Če je država lastnik, mora imeti tudi odgovornost

Andrej Vizjak je ob spremembah izpostavil preprosto načelo: če je država 100-odstotni lastnik gospodarske družbe in je zanjo odgovorna, mora imeti tudi upravljavsko moč. To načelo je pomembno tudi z vidika odgovornosti do davkoplačevalcev.

Državno lastništvo namreč pomeni, da za poslovanjem družb stojijo javni interesi in premoženje državljanov. Če ima država lastništvo, brez ustreznega vpliva na upravljanje pa ne more učinkovito uveljavljati svoje lastniške politike, nastane paradoks: lastnik je odgovoren, vendar nima sorazmerne možnosti odločanja. Tak položaj naj bi se z novimi potezami odpravljal.

Andrej Vizjak. Vir: Zajem slike Youtube - STA

Logar: najpomembnejše je dobro poslovanje

Gospodarski minister Logar ob tem ne poudarja predvsem političnega vidika kadrovskih sprememb, temveč poslovni rezultat. »Najbolj pomembno mi je, da družbe dobro poslujejo,« je dejal. Če bo Gen dobro posloval, je to podpora upravi.

To je pomemben kriterij. Državna podjetja namreč niso sama sebi namen. Njihov smisel je ustvarjanje vrednosti, zagotavljanje strateške varnosti in učinkovito upravljanje premoženja, ki pripada državljanom. Zato bi moral biti pri ocenjevanju novega vodstva prvi kriterij poslovna uspešnost, ne pa politična pripadnost posameznikov.

Zakaj je Gen-I za Slovenijo tako pomemben?

Gen-I je največji slovenski trgovec z električno energijo, Gen energija pa predstavlja krovno družbo drugega energetskega stebra v državi.

Energetika ima pri tem posebno težo. Električna energija ni običajno blago, saj je povezana z delovanjem gospodarstva, konkurenčnostjo podjetij, življenjskimi stroški gospodinjstev in dolgoročno energetsko varnostjo države. Prav zato je vprašanje upravljanja energetskih družb bistveno večje od vprašanja, kdo sedi v posamezni pisarni.

Konec »zaklenjenega« vpliva države?

Logar je spremembe opisal kot pomemben premik, saj naj bi država končno dobila vpliv na družbe okoli Gen-I, ki je bil desetletja praktično »zaklenjen«. Hkrati je poudaril, da morajo družbe za svoje delovanje odgovarjati lastnikom – slovenskim državljanom.

To odpira tudi širše vprašanje upravljanja državnega premoženja: ali je mogoče od države zahtevati odgovornost za poslovanje državnih družb, če nima dovolj močnega vpliva na njihovo upravljanje? Odgovor je težko pritrdilen.

Če se sedanje spremembe izkažejo za začetek jasnejše lastniške in upravljavske strukture, bo to pomemben korak k preglednejšemu upravljanju državnega premoženja.

Anže Logar. Foto: Jaka Krenker / Domovina

Manj političnih igric, več odgovornosti

Slovenija potrebuje državna podjetja, ki poslujejo učinkovito, transparentno in v interesu lastnikov. Pri tem ni ključno, kdo je komu politično všeč, temveč kdo zna podjetje uspešno voditi in za svoje rezultate tudi odgovarjati. 

Spremembe na vrhu Gen-I in Gen energija zato predstavljajo priložnost za nov začetek. Če je država lastnik, mora imeti možnost odločanja. Če ima možnost odločanja, mora prevzeti tudi odgovornost. In če prevzame odgovornost, morajo biti merilo predvsem rezultati.

Prav to bo pokazalo, ali so zadnje kadrovske spremembe zgolj zamenjava ljudi, ali pa začetek bolj urejenega in odgovornega upravljanja slovenskega energetskega premoženja.

Izbrano za naročnike
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike