Drama v Izraelu, štetje glasov se nadaljuje

V Izraelu je bilo preštetih 85,6 odstotka glasov, Netanjahu je z Likudom zmagovalec volitev, le da tokrat kaže, da njegova koalicija ne bo dobila večine v knesetu. Volitve sta zaznamovala rekordna udeležba in velik uspeh arabskih strank, ki bodo morda celo krojile usodo naslednje koalicije, kar bi se zgodilo prvič v zgodovini Izraela. Netanjahu je medtem že potarnal, da so volitve »ukradle« arabske stranke, zato od obveščevalne agencije Šin bet in drugih državnih organov zahteva preiskavo.

Katere napovedi so se uresničile

Večina izraelskih medijev in anketarjev je napovedovala tesno zmago Yasharja ali Likuda, torej eden do dva sedeža razlike, zaenkrat pa kaže, da so se v napovedih nekoliko ušteli. V tem trenutku je razlika pet sedežev prednosti Likuda pred Yasharjem. Opozoriti je treba, da štetje glasov še ni končano in da se razmerja lahko spremenijo. Uresničile pa so se napovedi, da bodo svojo prednost povečale arabske stranke, ki so tipično žrtev nizke volilne udeležbe.

Prav tako so se uresničile napovedi, da bo vlado izjemno težko sestaviti, saj ne Netanjahujev blok ne Eisenkotov blok nimata dovolj glasov za samostojno vladanje. Bližje je sicer Netanjahujev blok s 53 sedeži, za večino v knesetu pa jih potrebuje še osem. Po drugi strani ima Eisenkotov blok 48 sedežev in mu jih za udobno sestavo vladne koalicije manjka še 13. Arabski stranki Skupna lista in Ra'am imata dovolj glasov, da bi morebitno Eisenkotovo vlado podpirali iz opozicije.

Sedeže sta izgubila oba judovska bloka, pridobili arabski stranki

Netanjahujev Likud je na volitvah leta 2022 dosegel 32 sedežev, tokrat kaže, da bo imel 26 sedežev, torej je izgubil 18,75 odstotka sedežev. Judaizem združene Tore je dobil sedem sedežev, kar je enako kot leta 2022, medtem ko je Shas izgubila dva sedeža, torej jih ima zdaj sedem. Otzma Jehudit in Religiozna sionistična stranka sta obe pridobili en sedež, vsaka ima sedem sedežev. Netanjahujev blok jih ima skupaj 53 in jih potrebuje še osem, da bi lahko sestavil koalicijo. Glede na dozdajšnji razpored volilnih glasov bo 61 sedežev zelo težko dosegel.

Eisenkotov blok je nekoliko težje primerjati, ker Yashar še ni nastopila na volitvah. Verjetno znotraj stranke ne bodo povsem zadovoljni z rezultatom, kajti obetali so si najmanj še dva dodatna sedeža, nekateri pa so celo razmišljali o zmagi. V tem trenutku kaže, da bodo dobili 21 sedežev, skupaj z drugimi strankami v Eisenkotovem bloku, torej strankami Bejtenu, Demokrati in Bejašadom, imajo 48 sedežev, kar je eden manj kot leta 2022. Ta rezultat ne more biti pogodu Eisenkotovemu bloku, ki si je prizadeval sestaviti povolilno koalicijo.

Če je Netanjahujev blok izgubil osem sedežev v primerjavi z letom 2022, njegov nasprotni blok pa enega, sta torej najbolj zadovoljni arabska stranka Ra'am in Skupna lista, ki je zbor arabskih strank ter judovskih socialističnih in komunističnih strank. Če sta na prejšnjih volitvah leta 2022 dobili vsaka po pet sedežev, sta tokrat svoj rezultat bistveno povečali. Ra'am je dobila sedem sedežev, Skupna lista pa celo 12, torej sta skupaj rezultat v primerjavi s prejšnjimi volitvami povečali za 90 odstotkov. Kot rečeno, treba je počakati na dokončno preštetje glasov, saj lahko 14,4 odstotka dodatnih glasov premeša volilni rezultat.

Povolilne koalicije

V tem trenutku je že jasno, da Netanjahu ne bo mogel sestaviti enake koalicije kot v prejšnjem mandatu, saj za to nima dovolj podpore. Zato že govori o vladi narodne enotnosti, vendar je to skoraj nemogoče, saj je Eisenkot že povedal, da v vladi ne bo s skrajno desnimi strankami, kot sta na primer Otzma Yehudit in Religiozna sionistična stranka. Pogajanja za morebitno vlado narodno enotnosti bodo verjetno težka in bi morala pred vrati pustiti skrajno desne stranke in komunistično Skupno listo, druge stranke pa se niso še izjasnile o namerah. Eisenkotov blok je kandidiral na platformi, ki bi Haredije prisilila v vojsko, zato bi bilo nenavadno, da bi se znašli v vladi skupaj z Ben Gvirom ali Smotričem. Lahko bi se sicer zgodilo, da bi Netanjahu dal mamljivo ponudbo eni izmed strank Eisenkotovega bloka, ki bi potem prestopila v drug tabor, toda to je še daleč.

Druga možnost je, da bi Eisenkotov blok vladal z manjšinsko vlado s pomočjo dveh arabskih strank. Ra'am in Skupna lista sta sicer že povedali, da sta odprti za sodelovanje, oziroma lahko odigrata vlogo konstruktivne opozicije. Ra'am je že bila v vladi leta 2021 kot del koalicije, zato te izkušnje ima, šef Skupne liste Jusef Gabarin pa je sporočil, da si želi bolj aktivne vloge. Sodelovanju z arabskimi strankami najbolj nasprotuje stranka Beytenu Avigdorja Libermana, toda preteklost je pokazala, da so njegove prioritete lahko zelo elastične, če se mu ponudi dovolj zanimiva vladna funkcija. Toda ponovno je odvisno od tega, kaj bi zahtevale druge stranke, kar lahko zaplete še tako privlačno koalicijsko kombinacijo.

Tretja možnost je koalicija med Likudom in Yasharjem, skupaj s po eno stranko iz vsakega bloka. Ta bi lahko uresničila del zavez iz vsakega bloka in vzpostavila večje zaupanje doma in v svetu. Če bi premier postal Eisenkot, medtem ko bi imel Netanjahu drugo funkcijo, potem bi Likud še vedno v vladi obdržal Netanjahuja, ki je zaslužen za zmago proti Hamasu in Hezbolahu, in tako lahko uresničil del svoje politike. Ne nazadnje je Likud postal žrtev Ben Gvirja in Smotriča, ki sta vlado redno izsiljevala. Toda v tem primeru se poraja vprašanje, kako bi reagirali volivci Eisenkota, ki so glasovali proti Netanjahuju, ter kako bi reagiral Netanjahu, ki si vsekakor želi nadaljevati vlogo predsednika vlade. Liberman je sicer že sporočil, da je prekinil pogajanja s preostalo opozicijo, in predlagal vlado Netanjahu-Eisenkot.

Četrta možnost so nove volitve, toda treba je upoštevati, da ob tako visoki volilni udeležbi, ki je skoraj 80-odstotna, po novih volitvah verjetno ni pričakovati večjih sprememb. Oba bloka sta močno zasidrana vsak na svoji strani; ali bi se rezultat spremenil, pa je težko napovedati. Izrael je po volitvah leta 2018 že šel skozi podobno koalicijsko preračunavanje, zmagovalec kasnejših volitev leta 2022 pa je bil z velikim naskokom Netanjahujev blok. Prav tako je malo verjetno, da bi za Eisenkotov blok volili arabski volivci in tako dodali kakšen sedež več.

Netanjahu obtožuje arabske stranke, da so ukradle volitve

Državna volilna komisija Izraela že preverja vse obtožbe, ki so prišle iz Likuda o »ukradenih volitvah«. Netanjahu je arabske stranke obtožil, da podpirajo teror in uničenje judovske države z uporabo kriminalnih dejanj, podkupninami, grožnjami, nasiljem, poneverbo in uporabo kibernetskega kriminala za doseganje boljšega rezultata na volitvah.

Netanjahu je namreč v predvolilnem času deloval proti arabskim strankam in jih obtoževal protiizraelskega delovanja. Likud je sporočil, da imajo na stotine prič, ki naj bi dokazovale podkupovanje in goljufanje na sodiščih. Zahteva preiskavo s strani Šin Beta in državne volilne komisije. Kot rečeno, je ta sporočila, da obtožbe preverja, ni pa sporočila še rezultatov pregleda.

Kaj čaka Izrael

Scenarij koalicija Eisenkot-Netanjahu bi v tem trenutku imela v Izraelu največjo prednost. Eisenkot bi bil tako del vlade in s tem pridobil možnost izvajanja predvolilnih zavez. S tem bi lahko ošibil Ben Gvira in Smotriča ter uresničil obljube o omejitvi vpliva skrajnih Haredijev. Netanjahu bi z Eisenkotom pridobil nov mednarodni obraz, ki bi nekoliko omilil neprestane obtožbe o genocidu in preprečil osamitev Izraela. Z eno stranko iz vsakega bloka bi vlada delovala dovolj trdno, saj trdnost potrebuje za vplivanje na novo ureditev v Gazi brez Hamasa, pogajanja z Libanonom in preprečevanje iranske grožnje.

Vsekakor pa je treba počakati na dokončno preštete glasove, končna slika pa bo znana v naslednjih dneh oziroma do konca današnjega dne. Do takrat bo Netanjahu razglašal zmago, Eisenkot pa njegov poraz. Toda Izrael ne more predolgo čakati zaradi regijskih groženj in grožnje mednarodnih sankcij, nova trdna koalicija bo zanj v današnjih turbulentnih časih nujna.