Covid-19 je bil verjetno umetno narejen – zakaj WHO trdi drugače?

V ameriškem senatu je bilo 29. julija 2026 zaslišanje Anthonyja Faucija, ki ga je vodil Rand Paul. V uvodni predstavitvi je Paul podrobno naštel ključne očitke: da je Fauci javno vztrajal pri naravnem izvoru virusa, medtem ko so zasebni dnevniki in e-pošta kazali na dvome o laboratorijskem izvoru in na zavedanje o morebitnih tveganjih »gain-of-function« raziskav, ki so jih ZDA (prek EcoHealth Alliance in NIAID) financirale v Vuhanu; da je zavajal glede financiranja teh raziskav; da so bile smernice o maskah, socialni distanci in zaprtjih pretirane in škodljive; da se ni dovolj upoštevala naravna imunost; da so se zdravila, ki bi lahko pomagala, zavračala ali marginalizirala; in da so bile javne izjave pogosto v nasprotju z zasebnimi zapiski.

Paul je zahteval, naj se Fauci vsaj opraviči ameriškemu ljudstvu za škodo, ki jo je povzročil, saj je tako ali tako prejel preventivno pomilostitev predsednika Bidna januarja 2025. Fauci je odgovoril, da ga hoče Rand Paul ujeti na kakšni napačni besedi, da gre za »nenavadno obsedenost« in poskus, da bi ga spravil »za rešetke«, zato se bo po nasvetu odvetnikov skliceval na 5. amandma k ustavi (pravico do molka proti samoobtožbi).

Politični spopad

Zaslišanje pred senatnim odborom za domovinsko varnost in vladne zadeve je trajalo skoraj tri ure. Fauci je več kot 110-krat ponovil, da zavrača odgovor. Odgovoril ni niti na najosnovnejša vprašanja. Senator Josh Hawley (R-Missouri) ga je vprašal, kateri dan v tednu je, kakšne barve kravato ima in kakšne barve je preproga pred njim – vse zato, da bi pokazal, da Fauci noče odgovoriti na nič. Hawley je nato prešel na ostrejše očitke: da je Fauci med pandemijo, ko so umirali ljudje, uporabljal zvezne uslužbence in davkoplačevalski denar za zbiranje nominacij in denarnih nagrad zase. Ena sama nagrada (Dan David Award) je znašala 900.000 dolarjev; skupaj naj bi prejel več kot milijon dolarjev gotovinskih nagrad, njegovo premoženje pa naj bi danes presegalo 12 milijonov dolarjev. Hawley je zatrdil, da je Fauci obogatel, medtem ko so Američani umirali.

Oster je bil tudi senator Bernie Moreno (R-Ohio). V čustvenem in surovem nastopu je Faucija neposredno napadel: »Kdo, za vraga, si mislil, da si, da si to počel?« Moreno je povedal, da se je odločil kandidirati za senat prav zaradi primerov, kot je bila aretacija matere na srednješolski nogometni tekmi, ker ni nosila maske. Zahteval je, naj se Fauci obrne in pogleda ljudi v dvorani, ki so trpeli zaradi zaprtij, mask, cepilnih obveznosti in izgube služb, ter se jim opraviči. Fauci se ni obrnil. Moreno je poudaril, da je Fauci najel uglednega kazenskega odvetnika Davida Schertlerja, znanega po zastopanju obtoženih najtežjih zločinov, kar naj bi govorilo samo zase, in zatrdil, da gre za človeka, ki je bil desetletja ugleden znanstvenik, a se je med pandemijo spremenil. Paul in drugi republikanci so poudarili tudi, da je bilo nekaj zgodnjih e-sporočil o izvoru virusa in notranjih razpravah po Faucijevih navodilih izbrisanih ali da jih ni bilo mogoče pridobiti v celoti, medtem ko so dnevniki (več kot 1.100 strani), ki jih je Paul objavil tik pred zaslišanjem, pokazali razlike med njegovimi javnimi in zasebnimi stališči. Med drugim se je v dnevniku interno pohvalil, da je eden svetovno najbolj znanih ljudi.

Demokrati so ga branili. Hvalili so Faucijevo desetletja dolgo služenje, poudarjali, da je deloval na podlagi takrat dostopnih podatkov, in kritizirali republikance, da znova pretresajo preteklost, namesto da bi se ukvarjali s trenutnimi izzivi. Nekateri so poudarili, da je Fauci že večkrat pričal pod prisego in da pomilostitev ter ustava ščitita njegove pravice. Strokovnih protiargumentov proti konkretnim očitkom (»gain-of-function«, razlike med javnimi in zasebnimi izjavami, upoštevanje naravne imunosti, vloga zdravil, varnostni signali cepiva) pa je bilo zelo malo. Senator Ron Johnson (R-Wisconsin) je na primer izpostavil, da bi bilo cepivo proti kovidu v normalnih okoliščinah eno najslabših cepiv (preverjena cepiva so v splošnem zelo koristna), ki ga nikoli ne bi dali v široko uporabo, če ne bi bilo panike; da se naravna imunost ni dovolj upoštevala; in da so se zdravila, ki so jih nekateri zdravniki predlagali, zavračala.

Celotno zaslišanje je bilo predvsem politični spopad. Republikanci so napadali, demokrati so branili, Fauci pa se je izgovarjal na pravico do molka. Paul je na koncu napovedal glasovanje o zaničevanju kongresa (»contempt of Congress«) naslednji teden, čeprav je priznal, da so pravna vprašanja zaradi Bidnove pomilostitve zapletena. Republikanci so v nastopu 'povozili' demokrate in Faucija v smislu medijske podobe in kakovosti dela. Na žalost smo slišali malo resnih strokovnih protiargumentov proti konkretnim in težkim napadom. 

Slišali smo malo resnih strokovnih protiargumentov proti konkretnim in težkim napadom. 

Ogromna škoda

Moje mnenje: verjetno je Fauci slabo vodil odziv, hotel je pomesti kovid pod preprogo negotovosti ter ohraniti avtoriteto in hierarhijo institucij. A to je verjetno počel v dobri veri, da pomaga znanosti in ljudem. Posledično pa je naredil ogromno škodo človeštvu in znanosti – tako z zaprtji, maskami in cepilnimi obveznostmi, ki so imele visoke družbene in zdravstvene stroške, kot z zatiranjem legitimnih vprašanj o izvoru virusa in »gain-of-function« raziskavah. Zaslišanje je še enkrat pokazalo, kako globoko je zaupanje v javnozdravstvene institucije erodiralo – v precejšnji meri po njegovi krivdi.  

Elon Musk je večkrat ostro komentiral ameriško financiranje »gain-of-function« raziskav. Po njegovih besedah so ZDA (prek NIH, USAID in EcoHealth Alliance) financirale prav tiste eksperimente v Vuhanu, ki so po mnenju mnogih sprožili pandemijo – in s tem neposredno škodovale lastnim državljanom in gospodarstvu. »Ali ste vedeli, da je USAID z vašimi davkoplačevalskimi dolarji financiral raziskave biološkega orožja, vključno s COVID-19, ki so ubile milijone ljudi?« 

Večina velikih jezikovnih modelov (LLM-jev) še vedno ocenjuje verjetnost laboratorijskega izvora pod 50 odstotkov. To ni presenetljivo: ti sistemi so v bistvu 'trobila' – če je večina objav, člankov in uradnih izjav trdila, da gre skoraj zagotovo za naravni prehod, bodo tudi modeli to večino odražali.  

Na X je večina uporabnikov naklonjena laboratorijskemu izvoru (2 : 1 do 3 : 1), kar se ujema z ameriškimi anketami iz let 2024–2025, v katerih to možnost podpira 58–69 odstotkov vprašanih, naravni izvor pa 18–31 odstotkov. Po Faucijevem zaslišanju se je razmerje še povečalo v korist laboratorijske variante.

Strokovno mnenje

Spodnje besedilo sem napisal nekaj dni pred zaslišanjem, da politične bitke ne bi mogle vplivati na moje strokovno mnenje: Po izbruhu pandemije sem v medijih zapisal, da je verjetnost naravnega ali laboratorijskega izvora covida približno 50 : 50. Takrat je bila to redka, skoraj heretična ocena. Večina medijev in uglednih znanstvenikov je z veliko samozavestjo trdila, da gre skoraj zagotovo za naravni prehod z živali na človeka (z netopirja preko kače, luskavca …). Danes, šest let pozneje, se uradna znanstvena večina še vedno nagiba k naravnemu izvoru – a priznava, da trdnih dokazov ni. Hkrati so se nekateri ključni elementi slike bistveno spremenili.

Kaj se ni spremenilo?

1. Vmesnega gostitelja med netopirji in človekom še vedno niso našli (to še ne pomeni, da ga ni, je pa zelo čudno in malo verjetno).
2. Natančen mehanizem prehoda virusa na ljudi ostaja nepojasnjen (če je bil naraven, kako to?).
3. Kitajske oblasti niso predložile ključnih podatkov: zdravstvenih kartotek raziskovalcev, laboratorijskih dnevnikov in celovitih sekvenc (tudi to je sumljivo – če ni bilo nič sumljivega, zakaj ne pokažejo?).
4. Kitajske oblasti so po izbruhu trdile, da so krivi Američani (pozneje so spreminjali različice besedila, a še vedno s prstom kažejo na Američane).

Kaj se je spremenilo?

1. Obveščevalne ocene: CIA je januarja 2025 uradno spremenila stališče in ocenila, da je laboratorijski izvor »bolj verjeten«. FBI in ameriško ministrstvo za energijo sta se že prej nagibala k laboratoriju. Nemška zvezna obveščevalna služba BND je že leta 2020 (ocena je postala javna šele kasneje) ocenjevala verjetnost laboratorijskega izvora na 80–90 odstotkov.
2. Financiranje raziskav: ZDA so prek organizacije EcoHealth Alliance in NIAID financirale raziskave netopirskih koronavirusov na Inštitutu za virologijo v Vuhanu, vključno z delom, ki ga številni strokovnjaki uvrščajo v kategorijo »gain-of-function«.
3. Dve različni laboratorijski poti: večina znanstvenih člankov, ki zavračajo laboratorijski izvor, se osredotoča na to, da v genomu SARS-CoV-2 ni očitnih umetnih rezov (»restriction sites«), ki bi dokazovali klasično genetsko inženirstvo (je pa nekaj skupkov, ki jih skoraj nikoli ni v koronavirusih). To je res. Vendar obstaja tudi druga, manj 'umazana' metoda: gojenje (»serial passage«) virusov v celičnih kulturah ali živalih. Ta postopek ne pušča enakih genetskih brazgotin, a virus lahko zelo učinkovito prilagodi na človeške receptorje. Te možnosti večina javnih razprav ne omenja. 

CIA je januarja 2025 uradno spremenila stališče in ocenila, da je laboratorijski izvor »bolj verjeten«.

Kaj pravijo redki znanstveniki, ki zagovarjajo umetni izvor? 

Ne gre za marginalne glasove, temveč za ljudi z jasno znanstveno kariero: 

• Alina Chan (molekularna biologinja, Broad Institute of MIT and Harvard) je soavtorica knjige Viral: The Search for the Origin of COVID-19 (2021) in avtorica več vplivnih analiz, med drugim v New York Timesu (2024). Dosledno poudarja, da virus kaže znake predhodne prilagoditve na človeka in da je laboratorijska hipoteza najmanj enakovredna naravni.
• Richard Ebright (profesor kemije in kemijske biologije, Rutgers University) je eden najbolj citiranih kritikov »gain-of-function« raziskav. V več pričevanjih pred ameriškim senatom je ocenil, da »velika večina dokazov« kaže na raziskovalni incident. Posebej poudarja ujemanje lastnosti virusa s predlogom projekta DEFUSE iz leta 2018.
• Steven Quay (zdravnik in raziskovalec, Atossa Therapeutics) je objavil več bayesovskih analiz, v katerih z visoko verjetnostjo sklepa na laboratorijski izvor. Pred senatnim odborom je predstavil niz neodvisnih dejstev, ki po njegovem mnenju niso združljiva z naravnim prehodom.
• Jesse Bloom (virolog, Fred Hutchinson Cancer Center) je bolj previden. Ni dogmatično zagovarjal laboratorijskega izvora, a je bil soavtor pisma v Science (2021), ki je zahtevalo enakovredno preiskavo obeh hipotez. Opozoril je tudi na brisanje zgodnjih genetskih sekvenc iz javnih baz. 

Nasprotna stran (naravni izvor) ostaja močna znotraj virološke skupnosti, zlasti med večino članov WHO skupine SAGO (2025). Tudi oni priznavajo, da je vprašanje še vedno odprto, ker manjkajo ključni kitajski podatki, hkrati pa obstaja tudi očiten konflikt interesov, saj so nekateri neposredno povezani z raziskavami, ki so bile financirane v Vuhanu.

Zakaj je razkritje pomembno?

Ne gre le za zgodovinsko radovednost. Če je virus res ušel iz laboratorija, gre za eno najdražjih nesreč v zgodovini znanosti. ZDA so že omejile ali prepovedale določene oblike »gain-of-function« raziskav prav zaradi tega primera. Podobne omejitve bi morale veljati globalno.

Še bolj pomembno pa je, da institucije, kot je WHO, prenehajo zavzemati subjektivna ali politično motivirana stališča, ki niso podprta s strogimi znanstvenimi dokazi. Ko se v imenu znanstvenega konsenza utišajo legitimne hipoteze, se zaupanje v znanost dolgoročno uniči. Zagovorniki laboratorijske hipoteze so v prvih letih pandemije pogosto naleteli na ostre napade in težave pri objavljanju v vodilnih revijah, kar je ustvarilo vtis, da je ena hipoteza institucionalno privilegirana. Znanost mora ostati strogo objektivna in se ne sme podrediti taki ali drugačni ideologiji ali politiki.

Če je virus res ušel iz laboratorija, gre za eno najdražjih nesreč v zgodovini znanosti. 

Osebna ocena

Po šestih letih analiz menim, da je verjetnost laboratorijskega izvora (najverjetneje v Vuhanu) 70–80-odstotna. Dokončne resnice najbrž ne bomo nikoli izvedeli, ker so ključni podatki bodisi uničeni bodisi skriti. Ocena verjetnosti 50 : 50 po trenutno dostopnih podatkih pa ni več utemeljena; podrobna analiza dokazov nagiba tehtnico v korist laboratorijskega izvora.

Vprašanje ni več, ali je laboratorijski izvor možen. Vprašanje je, zakaj tako dolgo ni bilo dovoljeno o njem resno in odprto razpravljati in ali so se tisti, ki so in še zagovarjajo cenzuro, iz tega kaj naučili.

Po šestih letih analiz menim, da je verjetnost laboratorijskega izvora (najverjetneje v Vuhanu) 70–80-odstotna.