Ali ste vedeli? Morski ježki tudi kot kuharska specialiteta

Morski ježki (znanstveno ime Echinoidea) se nahajajo v morju in spadajo v skupino iglokožcev. Morskih ježkov je približno 1.200 vrst, nahajajo se v vseh svetovnih oceanih, od območij plimovanja vse do globine 5.000 metrov. Morski ježki so običajno majhni in okrogli, zavarovani so s številnimi bodicami, ki so lahko črne, temno zelene, olivne, rjave, vijolične, modre ali rdeče barve – prava barvna paleta.

Morski ježek za svoje življenje potrebuje čisto vodo, kar je dober pokazatelj čistega morja. Čeprav je marsikomu lep na pogled, je zelo neprijetno, če nanj stopimo, še posebej, če bodic ne moremo dobiti iz kože. Ko torej vidimo morskega ježka, vemo, da smo v čistem morju, kar je pozitivno, saj se vsi radi kopamo v čisti vodi, ni pa prijetno, če nanj stopimo, saj nam telo sporoča, da je to neprijetno in še kako boleče.

Telesna zgradba morskega ježka

Telo morskega ježka je zvezdasto (radialno) sorazmerno s kroglastim telesom. Običajno so veliki od 6 do 12 centimetrov, največje vrste celo 36 centimetrov. Največkrat jih delimo na dve skupini: Echinoidea, to je tako imenovani 'moderni' tip morskih ježkov, in Cidaroidea, ti imajo debele in tope bodice, na katerih rastejo spužve in alge. V vrsto Echinoidea štejemo tudi ježke, ki so nepravilne, dvobočne somerne oblike, na primer morski kovanci (Clypeasteroida) in srčasti ježki (Spatangoida). Telo teh ježkov je prilagojeno zakopavanju v sediment in pesek.

Notranji skelet (endoskelet) morskega ježka je sestavljen iz apnenčastih plošč, ki so med sabo trdno povezane. Na teh ploščah so številne izbokline, na katere so pritrjene bodice. Bodice so navadno dolge od 1 do 3 centimetrov in debele od 1 do 2 milimetra, nekateri morski ježki, ki živijo v tropskih morjih, pa imajo bodice dolge od 10 pa vse tja do 30 centimetrov. Bodice morskemu ježku predstavljajo obrambo pred plenilci, nekatere vrste imajo bodice celo strupene. Obenem so bodice zelo priročne za premikanje po morskem dnu, zakopavanju v pesek ali sediment in kot sito za lovljenje hrane.

Plenilci

Kljub bodicam, ki, kot se zdi, že na pogled odženejo sovražnika, so se nekatere živali posebej prilagodile za plenjenje morskih ježkov. Glavni plenilci morskih ježkov so volčja jegulja, morska vidra, morska zvezda, razne koralne ribe in raki. Morske kovance še posebej ogrožajo morski polži, ki lahko izvrtajo luknje skozi apnenčasto ogrodje. Poleg pasivne drže se lahko morski ježki otresejo plenilcev tako, da se odlepijo od podlage in skotalijo stran. To je še posebej učinkovito proti morskim zvezdam, ki so relativno počasne.

Morski ježki lahko živijo več kot 50 let.

Življenjski prostor

Morski ježki živijo v vseh oceanih in skoraj v vseh globinah. Antarktični morski ježek (Sterechinus neumayeri) prebiva v morjih polarnega območja, nekaterim vrstam pa zelo ustrezajo morske globine. Nekateri ježki so bilo najdeni skoraj 7.000 metrov pod morsko gladino! Prodnati morski ježek se je prilagodil bivanju na obalah – več ur lahko preživi izven vode.

Velika večina morskih ježkov živi blizu obale v zmerno toplih in tropskih morjih do globine nekaj deset metrov, kjer je hrane na pretek. Najraje se zadržujejo med kamni.

Morski ježki se po morskem dnu premikajo s pomočjo bodic. Navpično se premikajo z brazdnimi nožicami, ki delujejo kot priseski. Vrsta morskega ježka Echinometra lucunter si z zobci v trdo podlago izdolbi bivališče, v katerem se skriva pred plenilci. Srčasti ježki in morski kovanci živijo v celoti ali vsaj delno zakopani v sedimentu. Nekateri srčasti ježki živijo celo 15 centimetrov pod morskim dnom, vzdržujejo pa dotok vode zaradi prehranjevanja in dihanja.

Prehrana morskih ježkov

Večina morskih ježkov se prehranjuje z algami. Da so kar najbolje zaščiteni pred plenilci, so aktivni predvsem ponoči. Globokomorski ježki se prehranjujejo celo z deli potopljenega lesa!

Morski ježki so pomembni rastlinojedi za ekosistem, ob nenadzorovanem množenju lahko opustošijo velika območja kelpovih gozdov. Kelpov gozd je območje pod morsko gladino, ki je poraslo z velikimi rjavimi algami.

Morski ježki v slovenskem morju

V slovenskem morju biva 11 vrst morskih ježkov, od tega šest nepravilnih in pet pravilnih vrst. Od pravilnih vrst morskih ježkov je najbolj razširjen vijoličasti ježek (Paracentrotus lividus), ki se občasno močno razmnoži, kar predstavlja nadlego za kopalce. V slovenskem morju najdemo še črnega ježka (Arbacia lixula), belobodičastega ježka (Sphaerechinus granularis) in zelenega ježka (Psammechinus microtuberculatus).

Med nepravilnimi vrstami morskih ježkov najdemo pri nas: oblega ježka (Echinocardium fenauxi), malega ježka (Echinocyamus pusillus) in lirastega ježka (Brissopsis lyrifera).

Zelo pomemben je brazdasti ježek (Schizaster canaliferus), ki biva na peščenem oziroma muljastem dnu, saj je bioindikator, ki je zelo občutljiv na pomanjkanje kisika. Če je morje onesnaženo, lahko najdemo veliko lupin tega morskega ježka.

Morski ježki na krožniku

Morski ježki se tudi v sodobni kuhinji večkrat znajdejo na krožniku kot svojevrstna specialiteta. Radi jih imajo na Japonskem, v Franciji in Italiji, vse bolj pa postajajo priljubljeni tudi pri nas. Njihov okus je menda odličen; v Sloveniji predstavljajo težko dostopno zimsko morsko specialiteto.

V Sloveniji najdemo tri vrste užitnih morskih ježkov.

Za prehrano so zanimive spolne žleze morskega ježka, tako imenovane gonade. Vsak morski ježek jih ima pet. Pri samicah so rdeče-oranžne, pri samcih pa rumeno-oranžne. Navadno se uživajo kar surove, saj ob kuhanju hitro razpadejo. Če so morski ježki za naše brbončice zelo dobrodošli, pa se s tem ne strinja najbolj naša denarnica. Kilogram morskih ježkov namreč stane skoraj 400 evrov ...

Gonade morskega ježka vsebujejo, kot pravijo nekateri, pravi koncentrat morja. Morski ježek je nizko v prehranjevalni verigi, kar pomeni, da ima v sebi manj toksinov kot na primer tuna.

Kakorkoli, čeprav je za oči morda lep, je morski ježek lahko tudi vir naših težav, ki se lahko končajo celo z obiskom zdravnika. Res pa je, da je morje okoli njega čisto, kar je, če ga opazujemo od daleč, več kot dobrodošlo.