Ustavno sodišče je čiščenje 'janšistov' zapakiralo v skrb za pluralnost

Ustavno sodišče Republike Slovenije je v danes objavljeni odločitvi potrdilo kontroverzno novelo zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki je omogočila korenito zamenjavo vodstva in nadzornih organov javne televizije in radia. Za levico in očitno tudi za ustavno sodišče je šlo za »depolitizacijo«, vlagatelji presoje na čelu z bivšim generalnim direktorjem Urošem Urbanijo in nekdanjim predsednikom programskega sveta Petrom Gregorčičem pa opozarjajo, da je šlo za pravno podlago za sistematično politično čiščenje kadrov, ki so bili povezani s prejšnjo vlado Janeza Janše – tako imenovanih 'janšistov'.

Novela, sprejeta po nujnem postopku in uveljavljena že naslednji dan, je dramatično spremenila sestavo sveta RTV, način imenovanja članov in prehodne določbe. Najbolj občutljiva je bila določba, da mandati vseh dosedanjih članov organov vodenja, upravljanja in nadzora prenehajo po samem zakonu (ex lege) – brez sodnega postopka, brez dokazane krivde in takoj. To je pomenilo, da so se v nemilosti znašli tudi nekdanji generalni direktor, direktor televizije, predsednik programskega sveta in namestnica predsednika nadzornega sveta.

Politizacija ali depolitizacija?

Ustavno sodišče je v veliki večini odločilo v prid novele. Presodilo je, da postopek sprejemanja ni bil protiustaven in da nova sestava sveta RTV, kjer člane imenujejo zaposleni, neodvisni državni organi in organizacije civilne družbe, bolje zagotavlja pluralnost in ščiti svobodo izražanja. Po mnenju sodišča taka ureditev preprečuje prevladujoč vpliv političnih strank in omogoča širše vključevanje različnih družbenih interesov.

Je pa ustavno sodišče očitno manj pozornosti namenilo ključnemu vprašanju, ali je šlo dejansko za depolitizacijo ali le za zamenjavo ene politične prevlade z drugo. Pred sprejetjem novele so kritiki opozarjali, da je RTV pod prejšnjim vodstvom postala preveč naklonjena desni sredini. Po noveli pa so ključne položaje zasedli kadri, ki so blizu levim oziroma tedaj vladajočim strankam. Čiščenje 'janšistov' tako ni bil stranski učinek, ampak namen zakona.

Odstranitev nezaželenih dovoljena, zaščita pred novo politično večino ne

Sodišče je sicer priznalo, da gre za izjemen poseg v mandate brez krivdnih razlogov, a je kljub temu presodilo, da je bil ukrep sorazmeren. Kot izjemne okoliščine je navedlo poročila Evropske komisije o vplivu politike na medije, sodne odločbe o nezakonitih razrešitvah in neupoštevanje politične zastopanosti pri imenovanjih.

Ko je šlo torej za odstranitev 'nezaželenih', je bil poseg dovoljen. Ko je šlo za zaščito institucionalne avtonomije pred novo politično večino, pa sodišče ni pokazalo enako stroge presoje. V delu obrazložitve tako celo beremo, da je bila takojšnja zamenjava nujna za »takojšnjo depolitizacijo«. »Če je zakonodajalec želel doseči svoj cilj, je moral zamenjati člane vseh teh organov hkrati, kar pa nujno vključuje prenehanje njihovih mandatov po samem zakonu,« piše v obrazložitvi.

Ali v prevodu: če ne bi odstranili vseh hkrati, ne bo mogli hitro postaviti 'pravih' ljudi. Ustavno sodišče je torej čiščenje 'janšistov' zapakiralo v skrb za pluralnost.

Proti Svetlič in Starman

Edini del, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, je določba o predčasni razrešitvi člana sveta RTV že na podlagi ovadbe Komisije za preprečevanje korupcije zaradi suma korupcije. Sodišče je ugotovilo, da je »razlog za sum« prenizek standard in da to krši domnevo nedolžnosti.

Je pa sodišče zavrnilo tudi očitke o kršitvi načela varstva zaupanja v pravo. Poudarilo je, da so imeli prizadeti zaradi veta državnega sveta in referenduma dovolj časa (skoraj pet mesecev), da so se lahko pripravili. Poleg tega je prejšnja ureditev že tako omogočala prevelik vpliv politike.

Ključni členi odločbe ustavnega sodišča so bili potrjeni s petimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala Marko Starman in Rok Svetlič. Od devetih sodnikov sta bila dva izločena, in sicer Neža Kogovšek Šalamon in Rok Čeferin.