Pod lipo se je rodila zgodba, pod kozolcem pa Martin Krpan

V Dolnjih Retjah pri Velikih Laščah stoji več kot dvesto let star kozolec. Toplar s slamnato streho je zgrajen iz tesanega lesa. Njegove lesene zveze so bile prvotno spojene brez železnih žebljev. S kozolcem so povezani Fran Levstik in njegove zgodbe. Po izročilu se zgodba začne nekoliko stran, pod Retensko lipo. Tam naj bi Levstik poslušal Močilarjevo pripovedovanje. Tudi sam Martin Krpan se začne s pripovedjo, ki jo je Močilar povedal v senci lipe. Levstik pa naj bi se nato umikal pod bližnji Ilijev kozolec oziroma v seno na njem, kjer je rad preživljal čas, tudi spal in pisal. Prav zato je kozolec skozi desetletja postal del literarnega spomina.

V tem letu so mogočni kozolec obnovili. Zamenjali so dotrajano slamnato kritino in poškodovane dele lesene konstrukcije. Kozolec je znova dostopen drugim. S tem niso ohranili le stare stavbe. Ohranili so kraj, kjer se prepletajo resnično življenje Frana Levstika, vaško izročilo in literarni svet človeka, ki je s svojo kobilico in »angleško soljo« postal slovenski junak.

Obnova kozolca

Ilijev kozolec je letos dobil novo slamnato streho in obnovljene poškodovane dele lesene konstrukcije. Občina Velike Lašče je projekt začela po pobudi lastnice, ki je občino prosila za pomoč pri ohranjanju in vzdrževanju več kot dvesto let starega objekta. Čeprav je bil kozolec po oceni občine v osnovi dobro ohranjen, sta bila slamnata kritina in del lesenih elementov že dotrajana. Poškodovane dele so zato zamenjali, pri posegu pa so morali upoštevati njegov status kulturnega spomenika.

Pred začetkom del si je objekt ogledala odgovorna konservatorka Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, nato so bili določeni kulturnovarstveni pogoji. Občina je pridobila ponudbe izvajalcev, zagotovila sredstva v proračunu in projekt prijavila na javni razpis Ministrstva za kulturo za sofinanciranje ohranjanja nepremične kulturne dediščine. Po podpisu pogodbe z ministrstvom je sledilo naročilo del za obnovo slamnate strehe in dotrajanih lesenih elementov. Dela so ves čas potekala pod strokovnim nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Na občini so ob začetku projekta poudarili, da je bil cilj posega ohraniti izvirno podobo in avtentičnost kozolca.

Ocenjena vrednost prenove je znašala 40.198 evrov, Ministrstvo za kulturo pa je zanjo zagotovilo 19.698 evrov, torej nekaj manj kot polovico celotne vrednosti. Večji del del je bil izveden že v prvi polovici leta 2026. Kozolec je sicer še vedno v zasebni lasti. Po trenutno objavljenih podatkih Občine Velike Lašče sta lastnica in občina sklenili dogovor o sofinanciranju prenove ter o upravljanju in vzdrževanju objekta za obdobje desetih let. Občina želi s tem zagotoviti, da kozolec tudi po obnovi ne ostane zaprt za javnost. Vodeni ogledi in programi, povezani z njegovo zgodovino in Levstikovim izročilom, bodo potekali v okviru Javnega zavoda Trubarjevi kraji.

V četrtek, 24. septembra, so v Levstikovem domu v Velikih Laščah pripravili Levstikov večer, posvečen obnovi Ilijevega kozolca. O prenovi sta govorila etnologinja, kulturna antropologinja in konservatorka Aleksandra Renčelj Škedelj ter glasbenik in restavrator Roman Zupančič. Dogodek je potekal v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine 2026. Organizatorji so ob njem izpostavili posebnost kozolca: zgrajen je iz tesanega lesa, njegova prvotna konstrukcija pa je bila sestavljena brez železnih žebljev.

Dva dni pozneje, 26. septembra, so prenovljeni kozolec predstavili tudi neposredno v Dolnjih Retjah. Obiskovalcem so približali zgodbo objekta, Frana Levstika in kraja, ki je povezan z nastankom Martina Krpana. Občina Ilijev kozolec uvršča med pomembne kulturne spomenike na svojem območju.

Levstik, kozolec in zgodba o Martinu Krpanu

Fran Levstik se je 28. septembra 1831 rodil v Dolnjih Retjah pri Velikih Laščah. Domači kraji so ostali pomemben del njegovega literarnega sveta. Prav v Dolnjih Retjah se danes ohranjata tudi kraja, ki ju izročilo povezuje z nastankom njegovega najbolj znanega dela.

Prvi je Retenska lipa. Po lokalnem izročilu naj bi Levstik tam poslušal pripovedovanje Močilarja o nekdanjih časih. Zanimivo je, da se tudi Martin Krpan začne prav s takšnim prizorom. Pripovedovalec pove, da mu je zgodbo povedal Močilar v senci lipe. Levstik nato bralca prestavi na Notranjsko, kjer v vasi Vrh živi nenavadno močan mož Martin Krpan.

Naslednji pomemben kraj je Ilijev kozolec. Več kot dvesto let star toplar stoji na robu Dolnjih Retij in je v lokalnem spominu tesno povezan z Levstikom. Po izročilu je pod kozolcem oziroma v senu na njem preživljal čas, počival, spal in pisal. Slovenska pisateljska pot ga danes predstavlja kot enega pomembnejših krajev, povezanih z Levstikovim življenjem in ustvarjanjem. Povezava se je ohranila skozi lokalno izročilo in starejše zapise, zato je kozolec skozi čas postal tudi literarni spomenik.

Levstik iz pripovedi, ki jo poveže z Močilarjem, ni ustvaril zgolj zapisa ljudske zgodbe. Besedilo je literarno oblikoval. Krpan je kmečki človek z Vrha na Notranjskem, ki na svoji kobilici prevaža »angleško sol«. Je močan, neposreden in samozavesten. Ko mu cesarska kočija zapre pot, svojo kobilico s tovorom dvigne in jo prestavi s ceste. Prav ta prizor cesarju pozneje pomaga prepoznati človeka, ki bi lahko premagal Brdavsa.

Krpan nato odide na Dunaj, kjer se ne ukloni dvornim pravilom. Sam si izbere orožje in način boja. Brdavsa premaga, na koncu pa od oblasti zahteva predvsem možnost, da bi svoje delo opravljal brez preganjanja. Zaradi tega ni ostal samo junak z nenavadno telesno močjo. Postal je tudi simbol iznajdljivosti, trme in samozavestnega človeka, ki zna stopiti pred oblast.

Povest je bila prvič objavljena leta 1858 v Slovenskem glasniku pod naslovom Martin Kerpan z Verha. Od takrat je Krpan postal eden najbolj prepoznavnih junakov slovenske književnosti.

V Dolnjih Retjah pa začetek te zgodbe še vedno ostaja v prostoru. Lipa spominja na pripovedovanje, kozolec pa na Levstikovo pisanje. Navaden del kmečkega sveta je tako postal kraj, kjer se stikajo resnični Levstik, ljudsko izročilo in literarni Martin Krpan.