Svoboda je račune prenesla na ZZZS, zdaj na plačila čakajo bolnišnice in lekarne
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije bi lahko do 185 milijonov evrov decembrskih obveznosti poravnal šele januarja. Bolnišnice in zdravstveni domovi bodo na del rednih nakazil čakali v času, ko nekaterim bolnišnicam zapadejo obstoječa posojila, lekarne pa morajo veletrgovcem plačati že izdana zdravila. ZZZS bi finančne pritiske blažil tudi z višjim obveznim prispevkom. Minister Tadej Ostrc je izredno zvišanje zavrnil in pri oceni, kako je blagajna prišla v takšen položaj, izpostavil tudi odločitve vlade Roberta Goloba.
Za bolnišnice in zdravstvene domove bosta letos pomembna dva datuma, 21. in 31. december. Takrat bi morali od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) prejeti redne akontacije v skupni višini 145 milijonov evrov. S temi nakazili izvajalci sproti pokrivajo stroške dela in izvajanja zdravstvenih programov. Kolikšen del denarja bodo prejeli pred novim letom, bo odvisno od tega, koliko sredstev bo imel ZZZS na voljo ob zapadlosti obveznosti. Del plačil bi zavod lahko izvedel v zadnjih dneh decembra, preostanek pa v začetku januarja.
Zavod je izvajalce o zamiku že obvestil. Natančnejšo oceno napoveduje za prvi teden decembra, ko bo imel boljši pregled nad prilivi in izdatki. Če bodo prilivi ugodnejši od sedanjih ocen, bo zamik lahko manjši od 185 milijonov evrov. Napoved se nanaša na obvezno zdravstveno zavarovanje. Po pojasnilih zavoda pri obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo takšnih težav s plačevanjem obveznosti ni.
Najprej vračilo posojila, nato novo posojilo za decembrske račune
ZZZS je imel konec septembra pri obveznem zdravstvenem zavarovanju za približno 153,8 milijona evrov več odhodkov kot prihodkov. Njegov dolg v sistemu enotnega zakladniškega računa države je takrat znašal 156 milijonov evrov. Po pojasnilih zavoda mora obstoječa likvidnostna posojila pred koncem leta vrniti. Zatem bo glede na razpoložljiva sredstva postopoma poravnaval obveznosti, ki jih bo zadržal predvidoma od 21. decembra. Za plačilo računov, prenesenih v leto 2027, bo v prvih dneh januarja najel novo posojilo v istem zakladniškem sistemu.
Na vprašanje Siola, ali obstaja tveganje, da januarja ne bi mogli poravnati vseh prenesenih plačil, je ZZZS odgovoril z »ne«. Za bolnišnice in lekarne pa je pomembno tudi, kako bodo do takrat poravnale svoje obveznosti. Ministrstvo za zdravje javnim zdravstvenim zavodom kot možnost ponuja kratkoročna posojila državne zakladnice. Zavodi bi jih vrnili po nakazilu ZZZS. Tako bi nekateri izvajalci pri državi najeli posojilo, ker ZZZS decembra ne bo imel dovolj denarja za nakazila, januarja pa bi jih ZZZS poplačal s svojim novim posojilom pri državi.
Če bi se uresničila zgornja ocena zamika, bi približno 85 odstotkov bremena prevzeli izvajalci zdravstvenih storitev. ZZZS je Siolu posredoval okvirno razčlenitev.
| Obveznosti | Okvirni znesek zamika |
| Zdravstvene storitve | 158 milijonov evrov |
| Zdravila | 13 milijonov evrov |
| Nadomestila za odsotnost z dela | 11 milijonov evrov |
| Medicinski pripomočki | 3,5 milijona evrov |
Ko ZZZS prestavi nakazilo, račun dobavitelja še vedno zapade
Šest bolnišnic je bilo po podatkih Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije že konec septembra kratkoročno zadolženih za skupno 10,6 milijona evrov. Njihova zadolženost je v treh mesecih zrasla za 41 odstotkov. Posojila zapadejo 31. decembra na enega od dveh datumov, ko bolnišnice pričakujejo tudi redna nakazila ZZZS. Konec septembra so imele bolnišnice poleg tega za 87,5 milijona evrov zapadlih neporavnanih obveznosti, večinoma do dobaviteljev.
Ministrstvo zagotavlja, da izplačila plač in dobava zdravil ter medicinskega materiala zaradi zamika ne bodo ogroženi. Tudi v združenju zdravstvenih zavodov do konca leta ne pričakujejo motenj pri izvajanju storitev ali izplačilu decembrskih plač. Za prihodnje leto pa zahtevajo višje akontacije. Po njihovih podatkih stroški dela predstavljajo v povprečju 59 odstotkov vseh stroškov bolnišnic in 72 odstotkov stroškov zdravstvenih domov. Pri takšnem deležu je višina rednih nakazil odločilna za to, koliko denarja po izplačilu plač sploh ostane za zdravila, material in druge račune.
V lekarnah je težava še bolj neposredna. Zdravilo na recept so bolniku že izdale, veletrgovec pa pričakuje plačilo po dogovorjenem roku. Lekarniška zbornica Slovenije ocenjuje, da bi lahko lekarne v zadnjih desetih dneh decembra čakale na približno 25,2 milijona evrov nakazil. Od tega je 22,6 milijona evrov nabavna vrednost zdravil na recept, preostalih 2,6 milijona pa plačilo za delo lekarn. Gre za oceno zbornice o prilivih lekarn ob koncu meseca, medtem ko je 13 milijonov evrov postavka za zdravila v oceni ZZZS. Zbornica največ težav pričakuje pri manjših lekarnah s koncesijo.
V zdravniškem sindikatu Fides za zdaj nimajo podatkov, da bi zaradi napovedanega zamika že prihajalo do težav z izplačilom plač ali krčenja zdravstvenih programov. Opozarjajo pa, da bi omejevanje zaposlovanja, dodatnega dela ali programov lahko poslabšalo dostop do zdravnika in podaljšalo čakalne dobe. Od države pričakujejo stabilno financiranje obveznosti, ki jih je mogoče predvideti, od vodstev zavodov pa spoštovanje pravic zaposlenih. Pri nekaterih sporih o plačilu opozarjajo tudi na možnost dodatnih sodnih in odvetniških stroškov, ki bi jih zavodi plačali iz javnih sredstev.
Svoboda naj pokaže izračune, s katerimi je utemeljila reformo
V času vlade Roberta Goloba je bilo konec leta 2023 ukinjeno prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Od 1. januarja 2024 storitve, ki jih je prej krilo dopolnilno zavarovanje, plačuje obvezno zdravstveno zavarovanje. Hkrati je bil uveden obvezni zdravstveni prispevek. Vlada pod vodstvom Gibanja Svoboda je tako določila nov način pobiranja denarja in na javno blagajno prenesla večji del odgovornosti za plačevanje zdravstvenih storitev.
Za Svobodo je danes bistveno vprašanje, na kakšnih izračunih je ta odločitev temeljila. Koliko naj bi novi prispevek prinesel? Koliko naj bi stale storitve, ki jih je prevzel ZZZS? Kako naj bi država pokrila razliko, če bi stroški rasli hitreje od prihodkov? Vlada, ki spremeni financiranje zdravstvenega zavarovanja za vso državo, mora znati odgovoriti tudi za leto, v katerem se njene ocene ne izidejo.
Golobova vlada je leta 2024 s sindikati podpisala tudi dogovor o prenovi plačnega sistema v javnem sektorju. Ko država določi višje plače, strošek nastane vsak mesec. Pri zdravstvenih zavodih se zato hitro pokaže, ali denar za programe sledi novim obveznostim. Ostrc je med vzroki finančnih pritiskov navedel posledice preoblikovanja dopolnilnega zavarovanja, plačno reformo, zvišanje minimalne plače in uvedbo zimskega regresa. Kolikšen delež primanjkljaja je mogoče pripisati posameznemu ukrepu, ostaja vprašanje za konkretne finančne izračune.
Svoj del odgovornosti za decembrski položaj nosi tudi sedanja oblast. Državni zbor je 1. oktobra z rebalansom zmanjšal proračunsko nakazilo ZZZS za 100 milijonov evrov. Generalni direktor zavoda je poslance na posledice opozoril že 17. septembra na odboru za zdravje, upravni odbor ZZZS pa jih je 28. septembra pozval, naj z amandmajem ohranijo predvidenih 520 milijonov evrov. Zavod poudarja, da v finančnem načrtu prenosa obveznosti v leto 2027 ni predvidel in da je bilo zmanjšanje sredstev uzakonjeno tik pred zadnjim četrtletjem. Poslanci so bili torej na posledice opozorjeni še pred glasovanjem.
ZZZS bi višji prispevek, zavarovanci imajo pravico do računa
ZZZS je ob finančnih težavah predlagal izredno zvišanje obveznega zdravstvenega prispevka. Minister Tadej Ostrc je predlog zavrnil. Po njegovem je treba najprej izboljšati nadzor nad porabo, odpraviti nepotrebno podvajanje zdravstvenih storitev in poenostaviti administrativne postopke.
Predlog za višji prispevek terja več pojasnil od splošnega opozorila, da denarja zmanjkuje. ZZZS bi moral pokazati, pri katerih programih so se izdatki povečali, koliko dodatnega denarja je šlo za več opravljenih storitev, koliko za višje cene in koliko za zakonske obveznosti. Prav tako bi moral pojasniti, kako preverja, ali so plačani programi izvedeni v dogovorjenem obsegu. Zavarovanec, ki vsak mesec plačuje obvezni prispevek, ima pravico vedeti, kaj je zdravstveni sistem z zbranim denarjem zagotovil in kaj bi se z višjim prispevkom izboljšalo.
V prvih dneh januarja bo mogoče preveriti, ali je ZZZS držal obljubo in poravnal vse prenesene račune. Finančno načrtovanje zdravstva pa bo na preizkušnji že pred naslednjim decembrom. Svoboda javnosti dolguje izračune, s katerimi je utemeljila prenos obveznosti na javno blagajno. Sedanja oblast dolguje odgovor o posledicah stomilijonskega reza. ZZZS pa mora pojasniti, zakaj naj zavarovanci plačujejo več, medtem ko morajo bolnišnice in lekarne za že opravljeno delo čakati na denar.
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.