[Duhovna misel] Živi vero, izražaj kulturo

Duhovna misel za 26. nedeljo med letom: Slomškova nedelja; Mt 21,28-32

Janez Pavel II. je ob Slomškovi beatifikaciji izpostavil njegovo svetost, kulturno dejavnost in plemenito domoljubje. Slomšek je z Drobtinicami, šolami, bratovščinami in Mohorjevo družbo želel versko, moralno, kulturno in jezikovno oblikovati slovenski narod. Današnji izziv je podoben, vendar se je okolje spremenilo: digitalni mediji in umetna inteligenca močno oblikujejo mišljenje, vrednote in življenje mladih. Zato mora Cerkev v Slomškovem duhu uporabiti sodobna komunikacijska sredstva za evangelizacijo, vzgojo, kulturo in oblikovanje zdravega domoljubja. Geslo, »Živi vero, izražaj kulturo«, tako ni le spomin na Slomška, ampak poziv, da njegovo vizijo ustvarjalno uresničujemo v današnjem svetu.

Komentar: Živi vero, izražaj kulturo

V homiliji ob beatifikaciji častitljivega Božjega služabnika škofa Antona Martina Slomška v Mariboru 19. septembra 1999 je sveti papež Janez Pavel II. izpostavil tri vidike, ki so pomembni za razumevanje Slomškove vloge: njegovo svetost, kulturno dejavnost in plemenito domoljubje.

Znamenja svetosti je papež prepoznal v tem, da je Slomšek hodil po Kristusovih stopinjah in tako postal dobri Samarijan slovenskega naroda. »Ker je bil pozoren na potrebe po izobraževanju duhovnikov in vernikov, se z apostolsko gorečnostjo, ki nam je še danes za zgled, ni nikoli naveličal evangelizirati.«

Živel je sredi devetnajstega stoletja in se močno zavedal, kaj pomeni »intelektualno oblikovanje prebivalstva, zlasti mladih, za prihodnost naroda. Zato je pastoralno delovanje povezal s prizadevanjem za razvoj kulture, ki predstavlja bogastvo naroda in dediščino vseh. Kultura je zemlja, iz katere lahko narod črpa potrebne prvine za svojo rast in razvoj«. Na podlagi te zavesti je skrbel za odpiranje različnih šol za mlade in za izdajanje knjig, koristnih za človekovo človeško in duhovno oblikovanje. »Družina, šola in Cerkev,« je učil, »morajo združiti moči v resnem vzgojnem programu; vsaka naj pri tem ohrani svoje področje avtonomije, vse pa naj upoštevajo vrednote, ki so jim skupne.

Kultura je zemlja, iz katere lahko narod črpa potrebne prvine za svojo rast in razvoj.

Samo z zdravo in trdno vzgojo je mogoče moške in ženske pripraviti na to, da bodo gradili svet, odprt za trajne vrednote resnice in ljubezni.«

Vodila so ga tudi globoka domoljubna čustva. »Skrbel je za slovenski jezik, zavzemal se je za ustrezne družbene reforme, pospeševal višjo raven narodne kulture in storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi njegov narod zasedel častno mesto v družbi drugih evropskih narodov. Pri tem se ni nikoli prepustil kratkovidnemu nacionalizmu ali sebičnemu nasprotovanju prizadevanjem sosednjih narodov.«

Na začetku tretjega tisočletja, 180 let po posvečenju Slomška za škofa in prav toliko let po izidu Drobtinic, ki so bile predvsem versko-moralni in vzgojni letopis za slovensko ljudstvo, smo danes pred podobnimi in hkrati zelo drugačnimi izzivi. Drobtinice, bratovščine, Mohorjeva družba, vzgojno-izobraževalne ustanove – vse to so bila za Slomška sredstva, s katerimi je želel versko, moralno, kulturno in jezikovno oblikovati slovenski narod, ki je bil v tistem času pretežno polpismen.

Danes je velika večina Slovenk in Slovencev pismena, čeprav postaja ob sodobni tehnologiji tudi to težava. Mnogi sodobniki tehnološko niso pismeni, večina mladih pa je ob množici informacij, ki jih prejemajo prek omrežij, moralno polpismena, intelektualno površna, kulturno izkoreninjena, globalno vrednostno zavedena ter na področju vernosti nepismena.  

Kakor je bilo Slomšku na začetku industrijske revolucije zelo jasno, da je nujno izobraziti kmečki sloj in za to uporabiti množični tisk, bi nam moralo biti v našem času razumljivo, da je sodobna tehnologija, z umetno inteligenco na čelu, sredstvo, ki ga moramo uporabiti za to, da intelektualno, vrednostno in duhovno oblikujemo predvsem mlado generacijo.

Neslutene možnosti sodobnih sredstev komunikacije niso samo grožnja razosebljenosti, ampak so tudi priložnost in možnost za evangelizacijo.

Globalni vplivneži, influencerji, osvajajo mlade generacije s pomočjo glasbe in filma. Vse bolj tudi s svojimi podkasti, ki so dostopni vsem in vsakomur, tako za ustvarjanje kot za sprejemanje. Medijski svet se individualizira; nobenega pravila ni, kaj mora izhajati ali se predvajati. Vsakdo lahko z malo sredstvi dela, kar hoče. Tega tehnološkega sveta vrednostno nihče ne more v celoti obvladati in nadzorovati. Verodostojnost in resnicoljubnost sta težko preverljivi, ker se vse dogaja na daljavo.

Neslutene možnosti sodobnih sredstev komunikacije niso samo grožnja razosebljenosti, ampak so tudi priložnost in možnost za evangelizacijo.

Edini način je, da v Slomškovem duhu in na njegov način uporabimo vse, kar imamo na voljo za vrednostno, kulturno in versko izobraževanje ter ozaveščanje generacij, ki bodo ta globalni tehnološki svet preživele ali pa se z njegovo pomočjo uničile.

Slomšek ni in ne more biti zgolj zgodovinski spomin. Njegov pristop, njegova vizija, njegovo delo in sredstva, ki jih je uporabil za svoje evangelizacijsko poslanstvo, ostajajo izziv in navdih za sedanjost.