Golobova zapuščina vsem državljanom: 1,2 milijarde evrov primanjkljaja

Prvih šest mesecev letošnjega leta je slovenski državni proračun končal z 1,2 milijarde evrov primanjkljaja, medtem ko so se proračunski odhodki približali devetim milijardam evrov. Večina teh številk odraža obdobje, ko je državo še vodila vlada Roberta Goloba, zato predstavljajo pomemben pokazatelj javnofinančnega stanja, ki ga je ob prevzemu oblasti podedovala nova vlada.

Podatki Ministrstva za finance, objavljeni v publikaciji Javnofinančna gibanja, kažejo, da so prihodki države sicer še naprej rasli, vendar občutno počasneje od izdatkov. Takšno gibanje pomeni nadaljnje poglabljanje primanjkljaja in večje zadolževanje države.

Prihodki rastejo, odhodki še hitreje

Državni proračun je v prvem polletju zbral 7,7 milijarde evrov prihodkov, kar je 8,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Toda odhodki so narasli za kar 12,3 odstotka in dosegli skoraj devet milijard evrov.

Na ministrstvu pojasnjujejo, da so višje izdatke med drugim povzročili prenosi sredstev v proračunske sklade in rezerve, vendar številke kažejo predvsem na dejstvo, da država porablja bistveno hitreje, kot ustvarja prihodke.

Primanjkljaj je problem vseh

Negativni trend ni omejen zgolj na državni proračun.

Tudi slovenske občine so prvo polovico leta zaključile v rdečih številkah. Njihovi prihodki so se povečali za skoraj enajst odstotkov, predvsem zaradi višjih prilivov iz dohodnine, vendar so odhodki zrasli še hitreje – za skoraj štirinajst odstotkov.

Občine so tako skupaj ustvarile skoraj 30 milijonov evrov primanjkljaja, največ zaradi večjih investicijskih vlaganj ter višjih socialnih transferjev gospodinjstvom.

Pokojninska blagajna pod pritiskom

Prihodki in odhodki pokojninske blagajne so v prvem polletju dosegli približno 4,5 milijarde evrov, kar pomeni okoli šest odstotno rast glede na leto prej.

Prispevki zaposlenih so se povečali za 6,8 odstotka, medtem ko so se izdatki za pokojnine zvišali za 6,7 odstotka, predvsem zaradi redne in izredne uskladitve pokojnin.

Čeprav sistem trenutno ostaja finančno stabilen, demografski trendi in staranje prebivalstva še naprej povečujejo dolgoročne pritiske na pokojninsko blagajno.

Več denarja za zdravstvo in dolgotrajno oskrbo

Občutno rast beleži tudi zdravstvena blagajna.

Prihodki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in prispevka za dolgotrajno oskrbo so se povečali za 20,8 odstotka, odhodki pa za 16,9 odstotka.

Na ministrstvu rast prihodkov pripisujejo predvsem uvedbi prispevka za dolgotrajno oskrbo ter večjim proračunskim transferjem za stabilizacijo zdravstvenega sistema.

Na drugi strani rastejo tudi stroški izvajanja zdravstvenih storitev ter postopnega uvajanja sistema dolgotrajne oskrbe.

Skoraj 1,2 milijarde primanjkljaja v celotnih javnih financah

Še bolj zgovorna je konsolidirana bilanca vseh štirih javnofinančnih blagajn – državnega proračuna, občin, pokojninske in zdravstvene blagajne.

Skupni prihodki so znašali 15,5 milijarde evrov, skupni odhodki pa 16,7 milijarde evrov, kar pomeni skoraj 1,2 milijarde evrov skupnega javnofinančnega primanjkljaja.

Največji delež javne porabe ostaja namenjen socialni zaščiti. Za pokojnine, socialne transferje in druge oblike socialne varnosti je bilo namenjenih več kot 6,2 milijarde evrov, kar predstavlja 37 odstotkov vseh javnofinančnih izdatkov.

Dolg ostaja visok

Ob koncu junija je dolg državnega proračuna znašal 42,6 milijarde evrov. Država je sicer razpolagala s približno 3,1 milijarde evrov prostih denarnih sredstev, medtem ko so državna poroštva dosegla skoraj štiri milijarde evrov, kar je 124 milijonov več kot leto prej.

Čeprav Slovenija glede na evropska fiskalna pravila za zdaj ostaja v razmeroma stabilnem položaju, hitrejša rast odhodkov od prihodkov pomeni opozorilo, da bo morala nova vlada v prihodnjih mesecih sprejeti zahtevne odločitve glede omejevanja javne porabe in zagotavljanja dolgoročne vzdržnosti javnih financ.

Nova vlada pred zahtevnim izzivom

Proračunski podatki za prvo polovico leta predstavljajo predvsem odraz politik prejšnje vlade. Nova izvršna oblast je tako prevzela javne finance z visokim primanjkljajem, skoraj devetimi milijardami evrov odhodkov in javnim dolgom, ki presega 42 milijard evrov.

Pred njo bo zahtevna naloga: ohraniti financiranje zdravstva, pokojnin in socialnih programov, hkrati pa postopno zmanjšati primanjkljaj in preprečiti nadaljnjo rast zadolženosti države. Prav uspešnost na tem področju bo eden ključnih pokazateljev gospodarske politike v prihodnjih letih.