Vlada načrtuje manjši primanjkljaj ob večjih naložbah, Fiskalni svet želi natančnejši načrt

Vlada želi v prihodnjih dveh letih postopoma zmanjšati javnofinančni primanjkljaj in hkrati ohraniti sredstva za razvoj, varnost ter socialne obveznosti. Za leto 2027 napoveduje občutno povečanje državnih naložb, leto pozneje pa nižji primanjkljaj ob skoraj nespremenjenem obsegu proračunskih odhodkov. Fiskalni svet zniževanje primanjkljaja ocenjuje kot potrebno, vendar od vlade pričakuje jasnejšo predstavitev ukrepov, s katerimi bo cilje dosegla.

Manj zadolževanja, predvidljivejše poslovno okolje in nadaljevanje razvojnih projektov so glavne usmeritve proračunskih načrtov za leti 2027 in 2028. Ministrstvo za finance poudarja, da želi vlada javne finance urejati ob gospodarski rasti, pri tem pa ohraniti prostor za naložbe in postopno razbremenitev dela.

Finančni minister Andrej Šircelj je ob predstavitvi predlogov v državnem zboru napovedal, da bodo državne investicije leta 2027 dosegle 3,3 milijarde evrov, kar pomeni 38-odstotno povečanje. Vlada tako načrtovano zniževanje primanjkljaja povezuje z nadaljnjim vlaganjem v razvoj.

Leta 2028 manjši razkorak med prihodki in porabo

Za leto 2027 je v državnem proračunu načrtovanih približno 17 milijard evrov prihodkov in 19,4 milijarde evrov odhodkov. Predvideni primanjkljaj znaša okoli 2,3 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda.

Leto pozneje naj bi se prihodki povečali na 17,7 milijarde evrov, odhodki pa ostali na približno 19,4 milijarde evrov. Primanjkljaj državnega proračuna bi se tako zmanjšal na okoli 1,7 milijarde evrov oziroma dva odstotka BDP. Zneski v objavljenih predstavitvah so zaokroženi.

Načrt predvideva, da bi se prihodki povečevali hitreje od porabe.

Načrt torej predvideva, da bi se prihodki povečevali hitreje od porabe. Takšna usmeritev omogoča postopno zmanjševanje primanjkljaja, ne da bi se skupni nominalni odhodki državnega proračuna leta 2028 bistveno znižali.

Ob tem je treba razlikovati med državnim proračunom in širšim sektorjem država. Ta poleg državnega proračuna vključuje tudi občine, sklade socialnega zavarovanja ter druge javne ustanove. Za celoten sektor država vlada v letu 2027 načrtuje primanjkljaj v višini 2,5 odstotka BDP, leta 2028 pa 2,3 odstotka.

Razvoj in učinkovitejša država med prednostnimi nalogami

Vlada med proračunskimi prednostnimi nalogami izpostavlja konkurenčnejše poslovno okolje, poenostavitev postopkov in enakomernejši razvoj države. Pri davčni politiki napoveduje, da novih obremenitev praviloma ne bo uvajala, razen ob sočasnih razbremenitvah drugje ali prilagoditvah posameznih dejavnosti glede na razmere v Evropski uniji.

Vlada med proračunskimi prednostnimi nalogami izpostavlja konkurenčnejše poslovno okolje, poenostavitev postopkov in enakomernejši razvoj države.

Pomemben del razvojnega načrta ostajajo evropska sredstva. Ministrstvo za finance poudarja izvajanje Sklada za obnovo in kohezijske politike za obdobje 2021–2027, ob tem pa že pripravlja izhodišča za naslednjo evropsko finančno perspektivo. GOV.SI

Proračunsko načrtovanje dodatno določajo obveznosti, ki jih mora država izpolniti ne glede na spremembo političnih prednostnih nalog. Pri letošnjem rebalansu je ministrstvo med drugim navedlo zakonske obveznosti, sprejete po pripravi prvotnega proračuna, višje obrambne izdatke in časovne omejitve pri črpanju sredstev za okrevanje.

Fiskalni svet podpira potrebo po znižanju primanjkljaja

Fiskalni svet v oceni, objavljeni 26. oktobra, ugotavlja, da je napovedano zmanjševanje primanjkljaja potrebno za vzdržnost javnega dolga. Njegov glavni pomislek je izvedba: iz dokumentov po njegovi presoji ni dovolj jasno razvidno, kateri ukrepi bodo zagotovili načrtovano omejitev porabe.

Opozarja tudi na skupno rast neto izdatkov, ki naj bi presegala zavezo iz srednjeročnega fiskalnega načrta. Od vlade pričakuje podrobnejše ukrepe in izračune njihovih posledic, vključno z morebitnim vplivom omejevanja izdatkov na gospodarsko dejavnost.

Primanjkljaj sektorja država bi se brez uvedbe ukrepov po projekciji Fiskalnega sveta leta 2027 zvišal na 3,4 odstotka BDP, leta 2028 pa na 3,8 odstotka. To je scenarij brez ukrepov, zato ga je treba ločiti od vladnega načrta, ki predvideva njihovo izvedbo.

Ministrstvo računa na počasnejšo rast očiščenih odhodkov

Ministrstvo za finance v osnutku proračunskega načrta za prihodnje leto predvideva 2,5-odstotno rast očiščenih odhodkov. Po njegovih navedbah je to manj od 4,1-odstotne omejitve, potrjene v okviru srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta.

Vlada pri izračunih upošteva tudi prožnost evropskih pravil za obrambne izdatke. Na tej podlagi ocenjuje, da bo skupno odstopanje v obdobju 2024–2027 znotraj dopustne meje. Ministrstvo obenem napoveduje pripravo novega srednjeročnega načrta po potrditvi posodobljenih projekcij stroškov staranja prebivalstva, ki jo pričakuje februarja 2027.

Razlika med vladno oceno in opozorili Fiskalnega sveta tako postavlja v ospredje predvsem vprašanje, kako bodo načrtovane omejitve odhodkov uresničene. Podrobnejša predstavitev bi omogočila tudi presojo, katere prihranke lahko država doseže z učinkovitejšim delovanjem in kje bodo potrebne spremembe posameznih politik.

Preizkus bo izvedba

Vlada si je zastavila zahtevno kombinacijo ciljev: manjši primanjkljaj, nadaljevanje naložb in stabilno financiranje javnih obveznosti. Predlagana proračuna kažeta namero, da bi se javne finance postopoma izboljševale ob gospodarskem razvoju.

Ocena Fiskalnega sveta je pri tem poziv k natančnejšemu načrtu izvedbe. Za uspeh bo odločilno, ali bo vlada napovedane ukrepe pravočasno pripravila, ovrednotila in izpeljala. S tem bi načrtovano zmanjšanje primanjkljaja dobilo trdnejšo podlago, razvojne prednostne naloge pa predvidljivejše financiranje.

Za uspeh bo odločilno, ali bo vlada napovedane ukrepe pravočasno pripravila, ovrednotila in izpeljala.