[Duhovna misel] Kaj ti praviš, kdo je Jezus?

Duhovna misel za 21. nedeljo med letom: Peter izpove vero

Peter je kljub svoji človeški šibkosti edinstvena zgodovinska osebnost in temeljna priča vere v Jezusa Kristusa kot Odrešenika. Njegova izpoved vere ostaja temeljna za Cerkev in je merilo tudi za vsakega papeža. Jezus se razlikuje od predstav Janeza Krstnika, Elija in Jeremija: njegovo poslanstvo ni askeza, nasilje ali iskanje trpljenja. Jezus prinaša osvoboditev, življenje in možnost svobodne odločitve za Božje kraljestvo. Kot Sin živega Boga je Jezus tisti, ki človeku razodeva Boga, ki podpira življenje in mu daje končni smisel.

Komentar: Kaj ti praviš, kdo je Jezus?

Odlomek današnjega evangelija in evangelij naslednje nedelje predstavljata svetopisemski temelj za vlogo in pomen apostola Petra in njegovih naslednikov, ki jih imenujemo papeži ali sveti očetje. V cerkvenem jeziku se govori tudi o primatu rimskega škofa. Tudi danes ima mesto Rim vikarja oziroma papeževega namestnika, ki vodi rimsko krajevno Cerkev. Praviloma je to kardinal. Evangeličanska teologija razlaga ta odlomek kot primer, model ali tip Jezusovega učenca: Peter kot prototip učenca. Velika večina razlagalcev Svetega pisma se danes strinja s stališčem, da ne gre samo za »model« učenca, ampak da je bil Peter enkratna zgodovinska osebnost, ki je imel v prvotni Cerkvi posebno mesto.   

Seveda ima Peter značilnosti, ki so lastne vsakemu verniku. Peter veruje in dvomi, je Jezusov učenec, a mu hkrati nasprotuje. Je prepričljiv izpovedovalec vere in tudi izdajalec. Je močan in slab, zna ljubiti in se tudi potuhniti v neprijetni situaciji. Skratka, Peter je človek, eden izmed nas, ne glede na posebno vlogo, ki jo je imel v prvi Cerkvi, ali vlogo, ki jo ima papež v sedanjosti. Njegova izpoved v današnjem evangeliju, da je Jezus Mesija, Odrešenik, je ključna ne glede na celotno Petrovo življenjsko zgodbo. To je izjava, ki ji je Peter ostal zvest vse do mučeniške smrti. Zanj in za njegove naslednike ni in ne more biti drugega odrešenika, kakor je Jezus Kristus. Od tega stališča od te veroizpovedi ne more odstopiti noben papež. Papeži so bili takšni in drugačni, kontinuiteta te Petrove izpovedi pa se je ohranila vse do našega časa.

Zanimivo je, da Jezus vpraša učence, kaj pravijo ljudje, kdo je. Danes bi rekli, da ga je zanimalo javno mnenje; Nisem sicer prepričan, da bi Jezus danes v Sloveniji vprašal javnomnenjske agencije, naj mu posredujejo odgovor, vsekakor pa preverjal je, kaj si ljudje mislijo o njem. In kot v njegovem času ljudje tudi danes Jezusu pripisujejo marsikaj: da je bil dober človek, da je bil revolucionar, pravičen, ljubezniv, prijazen, da je bil popolnoma drugačen, kot je današnja Cerkev itd.  

Zanimivo je, da Jezus vpraša učence, kaj pravijo ljudje, kdo je. Danes bi rekli, da ga je zanimalo javno mnenje.

Evangelist Matej navaja tri imena: nekateri ga imajo za Janeza Krstnika, drugi za Elija in tretji za Jeremija ali enega od prerokov.

Janez Krstnik je bil velik asket. Askeza je vsekakor del Jezusovega življenja. A vemo tudi, da so mu očitali, da jé in pije ter da je drugačen od Janeza. Jezus ni postavljal askeze na prvo mesto, ni bil in ni postal puščavnik. V tem primeru bi bilo njegovo odrešenjsko sporočilo zgolj za ljudi, ki bi si izbrali pot najstrožje oblike zatajevanja in preseganja vseh čutnih vidikov človeka. To bi bila velika manjšina človeštva. Askeza se lahko sprevrže celo v zanikanje življenja in v skrito agresivnost, ki asketa dviga nad vse druge ljudi. Različne metode samoodrešitve, ki so tako priljubljene v sodobnem svetu in budizmu, vsebujejo tudi to klico nevarnosti.

Elija je bil veliki prerok, ki je skrbel za versko čistost, zato je dal pobiti častilce Baalovega božanstva. Tudi Jezus je prerok in podoba Boga je v njegovem oznanilu pomembna. Vendar on ne daje pobijati drugače verujočih, ampak jih nagovarja in vabi, naj premislijo o Božji podobi in načinu čaščenja. Vsem ljudem daje in ponuja možnost, da se svobodno odločijo zanj in za njegovo oznanilo Božjega kraljestva. Vsaka oblika nasilnega spreobračanja ali uporaba nasilja za pokristjanjevanje je Jezusu popolnoma tuja.

Bog vsem ljudem daje in ponuja možnost, da se svobodno odločijo zanj in za njegovo oznanilo Božjega kraljestva.

Prerok Jeremija je bil trpeči prerok. Tudi Jezus bo šel po poti trpljenja. Vendar nas Jeremija spominja na nevarnost, da postane trpljenje nekakšno samozadovoljstvo, neke vrste mazohizem, ki išče srečo v trpljenju. Jezus ni prišel zato, da bi mi morali trpeti, ampak da bi v življenju iskali smisel in srečo, ki pa ne izključujeta trpljenja. Uči nas, kako trpljenje vključiti v življenjski smisel in ga na ta način sprejemati, ne da bi ga iskali in se v njem doživljali izpolnjene. Ne gre za to, da trpljenje iščemo ali pred njim bežimo, ampak da ga znamo vključiti v življenje kot celoto.

Jezus se ne poistoveti z nobenim od naštetih prerokov, ki jih gotovo ceni in spoštuje. Petrov odgovor: »Ti si Mesija, Sin živega Boga,« ga zadovolji. Odrešenik je tisti, ki ljudstvo pelje iz ujetništva v svobodo. Evangelist Matej poudari, da je Sin živega Boga. Poudarek na živem Bogu je odgovor na mrtva božanstva, na malike. Jezus je Sin Boga, ki je ustvaril življenje, ga podpira in ga tudi obljublja vsem, ki bodo v času svojega življenja podpirali, delali in ustvarjali pogoje za življenje ter s tem onemogočali, da bi smrt postala zadnji cilj in merilo za človeka.

Odrešenik je tisti, ki ljudstvo pelje iz ujetništva v svobodo.