O sestreljeni sahelski Tanji

Nova vlada se je, kot smo navajeni od Janeza Janše, bliskovito lotila dela. Najprej so opravili temeljite preglede po ministrstvih, ki so pokazali katastrofalno finančno sliko manjkajočih stotin milijonov evrov. Na ministrstvu za zdravje manjka recimo 200 milijonov, na ministrstvu za šolstvo pa v proračunu ni za decembrske plače učiteljev. Hkrati pa se je vlada lotila tudi reševanja kadrovskih težav. Eden najvidnejših je bila samokandidatura Tanje Fajon na eno od zelo ključnih diplomatskih mest Evropske unije.

Sahel je relativno suhi predel Afrike takoj južno od Sahare. Regija ni problematična samo zaradi izpostavljenosti sušam in problemom zaradi pomanjkanje hrane in vode. Ta regija je tudi stičišče krščanstva in islama in je zaradi tega pravi sod smodnika. Podatki kažejo, da velik del migrantov v Evropo prihaja prav iz te regije, v kateri je ključno vlogo v zgodovini igrala Francija, ki je tam imela svoje kolonije.

Zato je tako nujno in primerno, da je nova demokratična vlada Slovenije skupaj s Kajo Kallas ustavila samopromocijsko kandidaturo Tanje Fajon za diplomatsko predstavnico EU v tej regiji. Tudi če pustimo ob strani način te kandidature Tanje Fajon – ki se je izkazal za neverjetno skorumpirano, saj jo je predlagala kar njej podrejena sekretarka na ministrstvu za zunanje zadeve, ki ji je Fajonova vrnila uslugo s tem, da jo je potrdila za veleposlanico na Danskem –, je ta kandidatura povsem neprimerna in dobesedno šarlatanska. Pa si poglejmo, zakaj.

Tanja Fajon je političarka najslabšega možnega kova. Njena nestrokovnost in nepoznavanje geografije je že pregovorna in lepo vidna tudi iz javno dostopnih video posnetkov, ko se izkaže, da ne pozna niti osnov geografije. Še večji problem pa so njena proti-znanstvena politična stališča, ki kreirajo njen odnos do te regije in seveda sum, da Tanja Fajon ne bi v tej regiji zagovarjala interesov EU, ampak bi jih prej izdajala ter zagovarjala interese Sahela v EU.

Ne smemo namreč pozabiti, da je Tanja Fajon trda levičarka in kot trda levičarka:

1. ne verjame v svobodno trgovino, ampak v diktirano ekonomijo,
2. verjame v zgodovinsko krivdo Evropejcev za tegobe Afrike zaradi Evropskega kolonializma,
3. sledi filozofiji in stranki, ki verjame tudi v sistemsko vgrajeni rasizem, ki naj bi se ga šli belci proti vsem ostalim rasam,
4. verjame, da so vse kulture enake in da kulture nimajo vpliva (odgovornosti) za razmere, v katerih se znajdejo posamezne družbe,
5. je dokazana 'putinistka', ki je izrabila vsako priložnost za lobiranje proti Ukrajini in zmanjševanje sankcij proti Rusiji. Dokazi za to so mnogi; od klanjanja krvavim diktatorjem, ki so klali lastni Slovenski narod do uvajanja politik neenakosti za domnevno reševanje neenakosti in sodelovanje v strankah, ki promovirajo zgoraj naštete 'prebujenske' ideje o rasni krivdi belcev, še posebej moških, in njihovi negativni vlogi v svetu in domnevnem patriarhalnem zatiranju žensk ter seveda nasprotovanje prosto-tržni ureditvi kapitalizma.

Te proti-znanstvene ideje, ki so temelj politične filozofije Tanje Fajon, pa bi seveda onemogočale Tanji Fajon primerno držo na mestu glavne diplomatke za Sahel in s tem zagovarjanje interesov EU v tej regiji. S tem bi v to regijo poslali človeka, ki bi namesto interesov EU v tej regiji zagovarjal interese Sahela pred interesi Evrope in interese sil, ki so nasprotne interesom Evrope. Tanja Fajon namreč ne razume, da je vloga diplomata boj za interese lastne države v državi gostiteljice in da ni vloga diplomata zagovarjanje interesov države gostiteljice.

Interes Evrope v Sahelu ni obsežna in nekontrolirana migracija ljudi iz te regije v Evropo, kot to želijo ekstremno leve stranke po Evropi in njihova socialistična centrala v Bruslju, katere pomembna članica je tudi Tanja Fajon.

Interes Evrope v Sahelu je stabilizacija Sahela zato, da bi ljudje tam imeli človeka dostojno življenje in zato ne bi imeli potrebe migrirati na Zahod.

Ključno pri tem pa je seveda, da EU pomaga politično stabilizirati to regijo, kar v veliki meri pomeni spopad s tamkajšnjo korupcijo in nizko politično kulturo z močnim pritiskom (korenček in palica) na tamkajšnje politike ob hkratni varnostni stabilizaciji te regije, v kateri se vedno bolj širijo verski konflikti zaradi islamskega radikalizma, ki vrši poboje nad ne muslimani. Hkrati pa je seveda potrebna tudi jasna komunikacija tamkajšnjim ljudem, da naj ne razmišljalo o migraciji v Evropo, ker bodo poslani od tam nazaj in bodo s potjo samo zapravljali čas in denar, ki bi ga lahko vložili v razvoj domačih držav.

Druga pomembna točka pa je omejevanje negativne vloge Rusije v tej regiji z jasnimi in trdnimi stališči oblastem v teh državah, da bo vsako sodelovanje z Rusijo imelo negativne posledice pri sodelovanju z EU. Vsega tega pa Fajonova zaradi svoje politične ideologije protizahodnjaštva, domnevnih zločinov Evropejcev v Afriki in proputinovske narave v resnici ne bi mogla zagovarjati, ker so vsi ti nujni ukrepi v nasprotju z njenimi osebnimi prepričanji in bi od nje prej pričakovali, da kot ambasadorka (1) ne bi vršila zadostnega pritiska na tamkajšnje voditelje, (2) da bi tamkajšnje ljudi prej nagovarjala k migracijam v Evropo, namesto da bi jim nalila čistega vina o migraciji sahelskih populacij v Evropo in (3) da bi kot ambasadorka gledala skozi prste Rusiji, ki brutalno širi svoj negativni vpliv v tej regiji, da bi jo destabiliziral in sprožal valove migracij proti Evropi.

Če sem malo bolj izzivalen, bi ocenil, da bi najbolj primeren kandidat za veleposlanika v Sahelu bil pravzaprav g. Branko Grims. Branko Grims je zagotovo mnogo bolj učinkovit in avtentičen človek, ki se bori za svetost življenja in ohranjanje kulturne pestrosti človeštva in ne bi imel zadržkov »trdo prijeti« sahelske samodržce. Kulturne pestrosti pa zagotovo ne moremo doseči tako, da vse skupaj »zamešamo v isti lonec«, ampak tako, da zagovarjamo teritorialno suverenost različnih družb/kultur.

Zato ima g. Branko Grims mnogo bolj primerno politično filozofijo, ki je – za razliko od filozofije Tanje Fajon – človekoljubna. Politična filozofija g. Grimsa je, da dejansko pomaga ljudem in družbam v Sahelu pri spopadu z realnimi varnostnimi, prehranskimi in političnimi problemi v tej regiji. Hkrati pa ima g. Grims tudi primerno pro-zahodno držo, ki jo v tem nihilističnem neo-marksističnem času potrebuje EU, da se ne bo na koncu zgodilo to, da bo veleposlanik za Sahel zastopal interese Sahela v EU in ne interesov EU v Sahelu.

Prepričan sem, da bi g. Grims za razliko od Tanje Fajon iskreno delal za uspeh Sahela in ga ne vidi kot regijo političnega oportunizma, ki se jo lahko uporablja za nabiranje domačih političnih točk na najbolj zloben način, kot je žigosanje Evropejcev s fašisti samo zato, ker so proti nekontroliranim migracijam s tega področja, kot to počne Tanja Fajon.

Tako lahko še enkrat lepo vidimo povsem koruptivno delovanje ministrov prejšnje vlade, ki so si po političnem propadu na zadnjih volitvah želeli na hitro in bogato postlati na račun interesov in denarja Evrope in Slovenije. Zato vladi čestitam za odločno obrambo pred političnimi šarlatani prve vrste (katerih tipičen predstavnik je ravno Tanja Fajon), ki ne iščejo odgovornega dela za širšo domovino Evropo, ampak udobno življenje in bogata potovanja z državniškimi častmi in nazivi.