Srečanje Evropske politične skupnosti (EPC) v Erevanu

Reševanje NATA, Armenija beži od Putina, Kanada se ponuja kot alternativa in britansko dvorjenje evropskemu skupnemu trgu

V armenskem Erevan poteka osmi vrh Evropske politične skupnosti (EPC), ki ima pomembno simbolno raven. Armenija je bila nekoč tesna zaveznica Rusije, danes pa se poskuša približati Evropski uniji ne le ekonomsko, ampak tudi politično. EPC je nastala leta 2022 po ruski invaziji in okupaciji Ukrajine, njen namen pa je razprava o strateških in varnostnih temah Evrope. Naslov tokratnega srečanja je 'Izgradnja prihodnosti: enotnost in stabilnost Evrope'.

Reševanje NATA – spor med Trumpom in Merzem

Ena izmed glavnih tem tokratnega srečanja bo spor med ameriškim predsednikom Trumpom in nemškim kanclerjem Merzem, ki se vleče zaradi njegovih izjav o Iranu. Merz je namreč javno povedal, da so se ZDA spustile v vojno z Iranom, iz katere ne vedo, kako bi se rešile. Medtem je Trump okaral Merza, da Evropa ni želela pomagati v vojni, zato je zagrozil z ukrepom, ki predvideva umik 5000 vojakov iz vojaške baze Ramstein, kar je sprožilo vihar med zaveznicami NATA ter ponovne pogovore med evropskimi državami o varnosti EU. Razburili so se tudi prebivalci Ramsteina, kjer od prisotnosti 50.000 ameriških vojakov in njihovih družin občinska oblast dobi 1,5 milijarde EUR.

EU se zaveda, da Trumpove izjave vedno načeloma ne izražajo stališča Pentagona in administracije, toda tokrat je umik 5.000 vojakov del širše strategije. Mnogi pozabljajo, da so ZDA že prej načrtovale umik vojakov, tokratno število pa je povezano s povečanjem ameriških sil pod Bidenovo administracijo po ruski invaziji na Ukrajino. Evropske države so zatorej že pričakovale umik dela sil, kajti že oktobra 2025 so ZDA napovedale umik od 1.500 do 3.000 vojakov iz NATO-vih namestitev na ukrajinskih mejah, kar je takrat razburilo Romunijo.

ZDA v enem letu rotirajo med 80.000 in 100.000 vojaki v Evropi, zato umik 5.000 vojakov iz Rammsteina ne bi smelo skrbeti Evropejce, ampak gre bolj za Trumpovo gesto zaradi jeze evropskih izjav glede Irana. Kar EU resnično skrbi, je umik sistemov Patriot in orožja iz Nemčije na Bližnji vzhod.

Kar EU lahko še bolj skrbi, so dolgoročni odnosi z ZDA, ki vplivajo na NATO. EU se namreč ne more zanašati na prihajajoče ameriške predsednike, ki so načrtovali zmanjšanje ameriških sil že od Obamove administracije naprej. ZDA in EU bosta mogli najti skupna stališča že zavoljo dejstva, da Kitajska in Rusija obe ogrožata zahodne interese skupaj s satelitskimi državami, kot je Iran. Trump nima le kritik iz Evrope, ampak tudi iz lastne Republikanske stranke in konzervativnih think-tankov, ki Trumpu sporočajo, da bo njegova retorika le okrepila Rusijo, ki po drugi strani aktivno podpira Iran. Enako bodo morale evropske države narediti več za lastno obrambo, torej ne le povišati proračune, ampak biti voljne zaščititi lastne interese tudi z vojaškim posredovanjem, če bo to potrebno. EU namreč ne sme pozabiti, da so ravno ZDA tisti 'policaj', ki odvrne marsikaterega akterja od sovražnih namer. Toda v primeru ameriškega umika iz posredovanj po svetu bi Hutiji kaj hitro ogrozili evropske interese.

Ali je EU pripravljena na lastno obrambo

Čeprav v ozadju že potekajo pogovori med obema državama in nekako poskušajo nadaljevati konstruktiven dialog, mora EU vendarle začeti resne notranje pogovore o obrambi, ki ne bodo obsegali večanje obrambnih proračunov, ampak tudi prepoznavanje nevarnosti, ki grozijo Evropi. Iran na primer je resna grožnja varnosti EU, zato se njene države ne morejo postaviti na stališče, da ne bodo reagirale na iranske grožnje. Iran je izvedel že več terorističnih napadov v Evropi, vključno z atentati in je med največjimi financerji terorističnih organizacij s široko mrežo v EU.

EU namreč nikakor ni pripravljena niti na sosedske grožnje, na primer ruske, kaj šele na tiste iz Bližnjega vzhoda. Ali bi bila EU sposobna reagirati na zapore v Rdečem morju ali Hormuške ožine, če tam ne bi bilo ZDA? Kajti povedno je namreč, da so tako Merz kot mnogi drugi nemški politiki in analitiki povedali, da ZDA in Izrael opravljata delo, ki je potrebno za varnost zahoda. Zato je nemški zunanji minister iranskemu kolegu naravnost povedal, da iransko bogatenje urana ni sprejemljivo. S tem se strinjajo Nemčija, Italija in Francija, z izjemo španskega predsednika Sancheza, ki je podpornik islamističnih bližnjevzhodnih režimov in organizacij.

Vsekakor je prišel čas za novo čez-atlantsko strategijo, ki je ni začel Trump, ampak že nekdanji predsednik Obama. Ne glede, da je nekdanji predsednik Biden retorično in z denarno pomočjo podprl boj proti Ukrajini, njegova administracija ni bila tako daleč od Trumpove, kar se tiče večje participacije evropskih držav v NATU. EU bi morala v vsakem primeru začeti delati na močnejši lastni obrambi in vključitvi v vojaške operacije po svetu, ki so del zaščite evropskih nacionalnih in varnostnih interesov. To pomeni, da mora biti Evropa sposobna in voljna reagirati v primeru blokade Adenskega zaliva s strani Hutijev in podobnih groženj, sicer bo izgubila ekonomsko in varnostno moč, ki je brez ameriškega ščita šibka.

EU bi morala v vsakem primeru začeti delati na močnejši lastni obrambi in vključitvi v vojaške operacije po svetu.

Ameriški interes v Evropi

Vsaka ameriška administracija pa se mora ravno tako zavedati, da so ameriške baze v Evropi ključnega pomena za obrambo zahodnih, torej tudi ameriških varnostnih interesov. ZDA preko Evrope nadzorujejo in logistično upravljajo baze na Bližnjem vzhodu. Ramstein je bila ključna baza za prelete v Afganistan in Irak ter kasneje umik iz Kabula. Gre za največjo ameriško bazo, ki je del logistične mreže za Pacifik, varuje Evropo pred morebitnimi napadi iz vzhoda, ima letalsko poveljstvo NATA (AIRCOM) ter se uporablja za prelete vojakov in opreme v centralno in vzhodno Afriko (USAFE-AFAFRICA). Celotno poveljstvo nadzoruje (Area of Responsibility - AOR) 52 milijonov km2. Gre za del širše strategije tako Pentagona kot NATA. Baza ima še logistično poveljstvo USTRANSCOM, kjer pristajajo letala C-5 Galaxy in C-130J Super Hercules. 

ZDA preko Evrope nadzorujejo in logistično upravljajo baze na Bližnjem vzhodu.

V Ramsteinu je tudi poveljstvo za ameriške letalske sile v Evropi in ameriške letalske sile v Afriki. Prav tako gre za največji center za zdravniško evakuacijo vojakov po svetu, kar pomeni, da ima baza poleg izjemnih bojnih in komunikacijskih sistemov še vrhunske klinične kapacitete, ki je vzpostavljena z verigo zračne evakuacije (AE) za ameriške in evropske vojake. NATO se lahko zahvali za nižji odstotek bojnih žrtev v primerjavi z drugimi državami ravno zaradi sistema povezave 'Zlate ure', kjer je možnost preživetja bistveno večja, če vojak dobi kirurško podporo v roku ene ure. Poleg baze deluje eden najbolj vrhunskih zdravstvenih centrov na svetu, Regionalni zdravniški center Landstuhl (LRMC), ki je sestavni del 'Zlate ure' in hitre zdravniške ekipe za posredovanje (CCATT), so eden najpomembnejših členov varovanja življenj vojakov in vzdrževanja morale.

V Ramsteinu je tudi poveljstvo za ameriške letalske sile v Evropi in ameriške letalske sile v Afriki. Prav tako gre za največji center za zdravniško evakuacijo vojakov po svetu.

Kanada se ponuja za alternativo

Ne glede na povabilo kanadskega predsednika, Kanada ni niti približno sposobna nuditi obrambnega dežnika kot ga ponuja ZDA. Kanada je vojaško šibka, njena vojska pa propada. Predstavniki kanadskih oboroženih sil že nekaj let opozarjajo, da Kanada ne bi bila sposobna lastne obrambe, njeni prispevki zvezi NATO in NORAD pa so vedno manjši. Trenutno imajo več kot 12.000 nezasedenih mest v vojski, pred nekaj dnevi pa je prišlo v javnost poročilo, da Kanadčani dosegajo vedno slabše rezultate pri usposabljanju za vojsko. Ne glede na nezasedena mesta ima Kanada kronične težave z zastarelimi bazami, mankom izstrelkov dolgega dosega, tehnično so bistveno zaostali pred drugimi državami ter niso sposobni izvesti večjih samostojnih akcij. Poveljstvo kanadskih oboroženih sil namreč opozarja, da bi bil morebitni napad na arktična ozemlja nemogoč za obrambo. Tako je slabo, da so kanadske sile priznale ob namestitvi 800 vojakov v Latviji, da je recimo Poljska bistveno bolj usposobljena in opremljena proti ruskemu napadu, Kanada pa ne bi zdržala intenzivne vojne.

Kanadski premier Carney ima še eno težavo – njegove alternative vključujejo tudi delno kitajsko zamenjavo za ZDA, kar je v nasprotju z zahodnimi vrednotami. Tukaj ne gre le za ekonomsko sodelovanje, ampak za dostop do zaupnih informacij države in podjetij. Kanada se že tako otepa afer podkupovanja s strani Pekinga, kitajskih vdorov v kanadske sisteme državnih agencij, obveščevalnih polomov in kraje ekonomskih tajnih informacij. Kanada bo morala počistiti najprej pred svojim pragom preden bo Evropi ponujala alternativne rešitve, ki so škodljive in celo ogrožajo evropsko varnost.

Rusko-armenski odnosi

Armenija se že dalj časa poskuša približati zahodnim državam. Gre za nekdanjo tesno rusko zaveznico, ki pa se čuti izdano s strani Rusije, kjer ima deloma prav. Armenska zasedba gorskega Karabaha je namreč v devetdesetih letih aktivirala spor, ki je potekal do nedavnega. Rusija je v devetdesetih letih že posredovala v pogajanjih, mir pa je potekal vsaj do leta 2020. Armenija je zasedla Karabah potem ko je Azerbajdžan s turško pomočjo blokiral zemeljski in zračni transport. Leta 2020 je Azerbajdžan ponovno zagnal konflikt in bil deloma uspešen, Armenija pa se je zanašala na Rusijo, ki je pritisnila na Armenijo za podpis mirovnega sporazuma.

Rusija je namreč z mirovnimi silami garantirala ozemeljsko celovitost Karabaha, vendar se je popolnoma umaknila leta 2023, ko je Azerbajdžan ponovno napadel in dosegel totalni umik armenskih sil. Armenci so zato bolj zaupali pri podpisu premirja Trumpovi administraciji leta 2025, ki je dosegel, da se Armenija in Azerbajdžan pridružita skupaj pri koridorju skozi južni Kavkaz. Zato je vrh EPC v Erevanu ključen pri armenskem približevanju EU. Medtem iz Rusije prihajajo informacije, da je predsednik Putin povečal varnost v Kremlinu zaradi strahu pred državnim udarom. Informacije je posredoval ruski preiskovalni portal, ki je v roke dobil dokument iz Kremlina. Putina je namreč strah, da bi udar proti njemu opravile ruske elite, zato je aktiviral dodatno varovanje FSO.

Starmerjeva želja po vrnitvi v EU

Britanski premier Starmer pa si na vsak način prizadeva prodreti nazaj v skupni evropski trg. Britanija se že nekaj časa zaveda, da je Brexit na kolena spravil britansko ekonomijo, mnogo njihovih podjetij pa se je iz tega razloga preselilo. Starmer je namreč že dalj časa v pogovorih z Evropsko komisijo, ki pa mu je sporočila, da bi bil letni strošek britanskega vstopa na skupni trg okoli milijarde EUR. To bi mu prineslo dostop do evropskega skupnega trga, podobno kot na primer Švici ali Norveški, ki letno plačujeta vsaka po nekaj sto milijonov EUR. Pogajanja so sicer še v teku.

Britanija se že nekaj časa zaveda, da je Brexit na kolena spravil britansko ekonomijo, mnogo njihovih podjetij pa se je iz tega razloga preselilo.

Kakšne so možnosti za dogovor

Ramstein je center, brez katerega bi ameriške sile po svetu delovale okrnjeno, takšno bazo pa ni le težko zgraditi v kratkem času, ampak tudi najti primerno okolje, oziroma državo za njeno postavitev. Pentagon se zelo dobro zaveda, da zaprtje baze zanje ne pride v poštev. Enako velja za evropske države, ki se zavedajo, da je sodelovanje z ZDA izjemnega in ključnega pomena za zahodni svet. Obe strani bosta morali stopiti korak nazaj, saj sta tako ZDA kot EU podporna stebra skupne obrambe pred varnostnimi grožnjami. Glede na to, da se Kitajska oborožuje in aktivno grozi z blokado ključnih dobav EU, se je treba vprašati, kdaj pridejo na vrsto kitajske grožnje s silo. Zato je trenuten spor v NATU pomemben tudi zato, da se Evropa vojaško, energetsko in industrijsko postavi nazaj na noge.