Kitajsko izsiljevanje Evropske unije

Evropska unija je sprejela dve uredbi, ki sta Kitajsko pognali v grožnje proti Evropski uniji. Prva je Uredba o industrijskem pospeševanju, druga pa je uredba glede poenostavitve digitalnega zakonodajnega okvira. Obe uredbi sta za sabo potegnili grožnje Kitajske, ki ima ekonomske posledice ne le za evropska podjetja, ampak tudi za ključne dobavne verige v Evropi. V drugi grožnji se kaže predvsem evropsko zapiranje ključnih industrij, odvisnost od dobavnih verig iz Kitajske in energetski odvisnosti od tretjega sveta.

Uredba o poenostavitvi digitalnega zakonodajnega okvira

Ta uredba bi upočasnila sprejemanje aktov za umetno inteligenco (UI) za 16 mesecev, spremembe pri učenju UI, ki se tičejo Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR) in umik zahteve za ponudnike UI o izobraževanju zaposlenih. EU se je za ta korak odločila zaradi ocene, da zaostaja za razvojem modelov UI v ZDA in Kitajski. Podlaga pa je bila Draghijeva ocena iz Poročila o konkurenčnosti iz leta 2024, da je zaostajanje EU posledica prevelike regulacije, padca produktivnosti in zaostanek v digitalni revoluciji. Sama uredba se sicer ne ukvarja še z drugimi razlogi za evropsko zaostajanje, kot na primer nizka aktivnost na kapitalskih trgih in s tem pomanjkanje investicij za tvegan kapital. To je razlog za, kot pravi Draghijevo poročilo, da se je med leti 2008 in 2021 30% gazel preselilo iz EU v tujino.

Uredba, ki načeloma naslavlja konkurenčnost evropske digitalne prihodnosti, je zelo razjezila Kitajsko, ki je v EU poslala 30 strani dolg dokument groženj. Uredba o poenostavitvi digitalnega okvira vsebuje tako imenovan omnibus sprememb, ki vključujejo še direktivo o zasebnosti, direktivo o shranjevanju podatkov, akt o UI, spremembe GDPR in zakonodajo o kibernetski varnosti. Akt o kibernetski varnosti je EU spremenila že 20. septembra in s tem do temeljev spremenila pravila igre.

Uredba je zelo razjezila Kitajsko, ki je v EU poslala 30 strani dolg dokument groženj.

Nevarnost tveganih ponudnikov v omrežjih 5G

EU je sicer že leta 2020 predlagala članicam, da naj preprečijo dostop visoko tveganim ponudnikom v omrežjih 5G. Toda članice so bile zelo počasne pri implementaciji akta, oziroma velik del članic ga niti ni implementiral, vključno s Slovenijo. Nekatere države so popolnoma prepovedale Huaweiu ali ZTE delovanje v omrežjih 5G, kot na primer Danska ali Švedska, medtem ko Slovenija, Španija, Bolgarija, Madžarska in Portugalska nimajo nikakršnih restrikcij. Ostale članice imajo delne prepovedi, po svetu pa so Huawei in ZTE v omrežju 5G popolnoma prepovedale še ZDA, Japonska, Velika Britanija, Avstralija, Nova Zelandija in Tajvan.

Razlogi za prepovedi delovanja kitajskih državnih in privatnih podjetij, na primer Huawei ali ZTE, je v kitajskih zakonih, ki brez sodišča nalagajo in obvezujejo ta podjetja v pomoči in razkrivanju informacij kitajskim represivnim organom in obveščevalnim službam. Zato veleposlaništva in vojaške instalacije po svetu danes že prepovedujejo uporabo tako kitajskih telefonov kot električnih avtomobilov, ki digitalno zbirajo informacije in jih pošiljajo v obdelavo kitajskim obveščevalnim službam. V dobi UI je kibernetska varnost ključna, saj lahko Kitajska z dostopom v 5G omrežje dostopa do občutljivih informacij in vpliva na nemoteno delovanje ključnih sistemov, od bančništva do prometne infrastrukture.

Veleposlaništva in vojaške instalacije po svetu danes že prepovedujejo uporabo kitajskih telefonov in električnih avtomobilov, ki digitalno zbirajo informacije in jih pošiljajo v obdelavo kitajskim obveščevalnim službam. 

Infrastruktura 5G je integralen del ključnih omrežij in s tem odprta za programske modifikacije, ki lahko avtomatično zbirajo informacije, opravljajo nadzor in zaustavijo delovanje ključne infrastrukture. Če so te modifikacije vgrajene v proizvodni proces, potem jih je težko razkriti, kar kažejo tudi izkušnje, predvsem glede na dejstvo, da se velik del opreme certificira na Kitajskem. Z vohunjenjem nad uporabniki, vdori v sisteme, modificirani elementi, ki dovoljujejo oddaljene manipulacije in neželena programska oprema, ki je vplivala na delovanje sistemov, je bila del preiskav v ZDA, Avstraliji, Poljski, Združenem kraljestvu, Danski in drugih državah, kar je botrovalo k omejitvam in celo prepovedim delovanja Huawei in ZTE v omrežjih 5G.

Kitajska Evropi grozi s sankcijami 

Evropska unija se je začela končno zavedati groženj, ki jo predstavljajo kitajska podjetja. Sprememba v zakonodaji je tokrat jasna – ne gre več za predlog, ampak zahtevo, da države članice umaknejo visoko tvegane ponudnike G5 v najkasneje treh letih. Ta sprememba zahteva predvsem umik omenjenih ponudnikov iz 18 kritičnih sektorjev, na primer sektorjev informacijske tehnologije, telekomunikacije, logistike, energije, obrambe, kritičnih komponent, bančništva itd. V omenjenem aktu obstaja tudi možnost, da Komisija označi kot visoko tvegano celotno državo. Omenjeni akt sicer direktno ne omenja nobene države, vendar je Kitajski jasno, da se nanaša predvsem na tveganje podjetij Huawei in ZTE. Kitajska podjetja imajo približno 35% deleža med ponudniki G5 v članicah EU, kar bi zanje pomenilo veliko izguba trga.

EU zahteva, da države članice umaknejo visoko tvegane ponudnike G5 v najkasneje treh letih. Odgovor Kitajske: gre za diskriminacijo.

Kitajska je odgovorila s 30 stranmi groženj, ki segajo od omejitve ključnih komponent do zaprtja kitajskih trgov. Kitajska trdi, da ta ukrep direktno diskriminira kitajska podjetja, predvsem če se prepoved nanaša izključno na varnost. Prav tako pravi, da bi v primeru razglasitve celotne države kot kibernetskega varnostnega tveganja omejilo prodajo komponent za zeleno energijo, recimo vetrnice in sončne kolektorje. Poleg tega Kitajska grozi z omejitvijo dela evropskih investitorjev, ki že imajo proizvodnje na Kitajskem in zaprtja trgov za njihove izdelke. Prav tako grozijo z arbitrarnimi preiskavami omenjenih podjetij, finančnimi kaznimi in drugimi prepovedmi. Toda Kitajska že leta uporablja ravno takšne restrikcije proti evropskim podjetjem na Kitajskem. Kitajska se sklicuje na recipročnost, vendar edino kar lahko EU odgovori, je, da je ravno omenjen akt recipročen trenutnim kitajskim restrikcijam v omrežjih 5G.

Uredba o industrijskem pospeševanju (Industrial Acceleration Act – IAA)

Ta uredba ima cilj pospešiti povpraševanje po zelenih produktih, poenostavila bo zakonodajo za pridobitev tehnologij za razogličenje in zmanjšala odvisnost dobaviteljskih verig. Gre za industrijo z visoko porabo energentov, kot na primer kemična in jeklarska industrija, potem je vključena še avtomobilska industrija in sektorji, ki so ključni za doseganje evropskih ogljično nevtralnih ciljev. Ta uredba ima za cilj evropsko rast, razvoj, neodvisnost in konkurenčnost, ki je v skladu z zelenimi smernicami.

EU je zapisala nekaj smernic za doseganje ciljev omenjene uredbe, omejimo pa se na tiste, ki so pripravile Kitajsko, da je zagrozila EU s sankcijami. EU daje prednost izdelkom, ki so narejeni v EU za izbrane industrijske sektorje, javni transport in javne razpise ter zagotavlja EU oznako za jeklo, proizvedeno z manj ogljičnimi izpusti. EU bo aktivno vzpodbujala z zakonodajo in javnimi razpisi uporabo in prodajo izdelkov proizvedenih v EU, kar bo vidno z oznako, podobno pa bo veljalo za ostale proizvajalce v industrijskih sektorjih z visoko porabo energije. EU bo torej dala prednost produktom, ki so ali proizvedeni z nizkimi izpusti, reciklirani ali proizvedeni v EU.

Enako se uvajajo pravila glede tujih direktnih investicij (FDI), kjer se omejujejo investicije tujih držav (nad 100 milijoni EUR), oziroma podjetij pod vplivom tujih držav v kritičnih sektorjih. Te so sicer lahko pod nadzorom EU, torej nadzor izvajajo nadzorne institucije članic, vendar so te investicije predhodno odobrene. V tem primeru gre tudi za reinvestiranje v EU ter zaposlovanje domačega prebivalstva, kar prepreči, da bi tuje podjetje pod nadzorom tuje države zaposlilo izključne svoje državljane.

EU bo torej dala prednost produktom, ki so ali proizvedeni z nizkimi izpusti, reciklirani ali proizvedeni v EU.

Kitajska ponovno grozi

Kitajski je tudi v tem primeru jasno, da gre za evropske ukrepe, ki so namenjeni predvsem proti Kitajski. Ne gre toliko, da so ti ukrepi uperjeni proti poslovanju s Kitajsko, ampak prav tako delno uvajajo recipročnost, ki jo Kitajska uvaja desetletja. Toda Kitajska se je odločila, da bo na novo EU uredbo odgovorila z grožnjami. Kitajska ponovno pravi, da gre za sistemsko diskriminacijo, uperjeno le proti njej in da bo zadevo sprožila v Svetovni trgovinski organizaciji (WTO). Kitajsko ministrstvo za trgovino je že poslalo paket pripomb in morebitnih groženj Komisiji, ki se tičejo predvsem izdelave baterij, električnih vozil, fotovoltaike in redkih zemelj.

Kitajska sicer rada poudarja pravila WTO, vendar jih sama redno krši. Toda delež evropskih proizvajalcev v omenjenih sektorjih se giba okoli 14%, EU pa bi ga rada povišala na 20% v naslednjih letih, kar bi pomenilo direktno izgubo trga za kitajske proizvajalce. Kitajska je besna, ker se ji zdi, da je EU izkoristila njihov spor z ZDA za lastno korist, čeprav to ne drži. Kitajska namreč že leta krši pravila WTO, v zadnji uredbi pa EU le deloma uvaja recipročnost za ukrepe, ki jih Kitajska izvaja že leta. Enako kot pri Uredbi o kibernetski varnosti, Kitajska grozi z zapiranjem trga, omejitvijo izvoza ključnih surovin in preiskave evropskih podjetij s strani represivnih organov, kar tam pomeni avtomatične prepovedi dela, izgone ali celo zaporne kazni.

Kitajska sicer rada poudarja pravila WTO, vendar jih sama redno krši. 

Kitajska nelojalna konkurenca poteka že desetletja

Kitajska je morda jezna zaradi novih evropskih uredb, vendar so država, ki ne le redno krši pravila WTO, ampak predstavlja nelojalno konkurenco evropskim podjetjem. Subvencije podjetjem, ki delujejo v zelenem sektorju, torej proizvodnji baterij, kolektorjev, vetrnic itd. se gibajo okoli 5%. Ta podjetja ravno tako niso podvržena zelenim evropskim pravilom, kot na primer proizvodnja iz zelenih in obnovljivih virov. Evropsko podjetje v istem sektorju ima namreč višje stroške zaradi obnovljivih virov energije, medtem ko kitajsko še vedno v večjem deležu proizvaja z energijo iz termoelektrarn. Kitajsko podjetje potem dobi subvencije v proizvodnji doma, nato pa še eko-subvencijo v EU, ko stranka kupi produkt.

Kitajske subvencije podjetjem v 1,73% BDP so bistveno višje kot drugod, recimo EU, kjer ima najvišje Francija z 0,55% BDP ali pa ZDA z 0,39% BDP. Recimo avtomobilski gigant BYD je samo leta 2022 prejel 1,5 milijarde EUR subvencij, v štirih letih od 2018 do 2022 skupaj 3,4 milijarde EUR. To so le direktne subvencije brez skritih subvencij s strani lokalnih vlad in bank. Enako velja za industrijo vetrnic in kolektorjev. Kitajski poceni produkti so ravno tako produkt državnega subvencioniranja, ki mu evropska industrija težko konkurira.

Po drugi strani Kitajska omejuje sektorje za tuja podjetja, vladni razpisi so namenjeni izključno kitajskim podjetjem, tuje investicije so pogojevane z razkritjem tehnologije, dovoljuje neomejene poizkuse na živalih ter bolj ekstenzivne poizkuse na ljudeh, tuji investitorji pa niso podvrženi enaki obravnavi pred sodišči, kar se je pokazalo ob zadnji kitajski finančni krizi.. Tako je Kitajska prišla do mnogih tehnologij, ki so jih evropska podjetja razvijala leta, s subvencijami so jih lahko prodajali ceneje ter kršili pravila o varnosti in zasebnosti, ki sicer veljajo v EU.

Kitajska omejuje sektorje za tuja podjetja, vladni razpisi so namenjeni izključno kitajskim podjetjem, tuje investicije so pogojevane z razkritjem tehnologije, dovoljuje neomejene poizkuse na živalih ter bolj ekstenzivne poizkuse na ljudeh.

Ali se bo EU lahko ubranila pritiskov

Kitajska se danes sooča z več težavami, zato nujno potrebuje izvozne trge. Akutno staranje prebivalstva, manko rojstev in nizka stopnja migracij poriva državo v nevzdržno situacijo, kjer naraščajo stroški oskrbe in zdravstva. Država s tako visokimi subvencijami ne more vzdržati, kajti te so povzročile previsoke proizvodne kapacitete, ki presegajo možnost prodaje, zato je zanje večanje izvoznih trgov edina rešitev. Ob dejstvu, da imajo še nerazrešen nepremičninski balon in trhel bančni sektor, morajo izvažati, sicer bo še večji upad prodaje nepremičnin in večanje slabih posojil državo spravilo na kolena.

Če pomislimo, da si je Kitajska zastavila cilj še višjega obrambnega proračuna, ki je zdaj okoli 6%, ob upoštevanju slabih posojil v Afriki in Južni Ameriki ter ameriškemu posegu v njena zavzeništva (Venezuela, Iran, morda Kuba), kar ji je posledično povišalo cene energentov, lahko razumemo njeno paniko ob novih evropskih uredbah, ki bodo globoko posegle v njen izvoz.

Po drugi strani pa se sprašujemo, ali bo EU uspela vzdržati kitajske pritiske. Evropa še vedno ne nastopa kot monolitni blok in njene članice ne ščitijo evropskih interesov na enak način. Končno je EU ukrepala na ravni kibernetske varnosti, kar je eden ključnih ukrepov za njeno varnost. Enako vsaj delno poizkuša uvesti recipročne ukrepe, ki so leta tlačile evropsko industrijo. Poudariti je vsekakor potrebno, da to ni edini razlog, kajti prehitro uvajanje zelenega prehoda, uničenje jedrskih elektrarn, energetska odvisnost, prevelika regulacija in visoki davki enako ubijajo evropsko industrijo kot kitajski ukrepi za subvencioniranje lastne industrije.

Odvisno pa je tudi, kako bodo regulatorji prenesli pritisk evropskih industrijskih gigantov, ki jim je pravzaprav vseeno za evropski patriotizem in preživetje. Zato je Volkswagen zgradil center za UI in robotizacijo na Kitajskem, kjer je drugi državi praktično dal leta lastnega razvoja v Nemčiji. Enako je zdaj povabil kitajska podjetja v soinvesticijo v Nemčiji. Zato se ne gre čuditi prijateljskim odzivom nemške, španske in italijanske politike na kitajske grožnje. Zato so že povabili kitajsko delegacijo na poletni obisk, kjer naj bi razrešili ta spor. Ali je EU sposobna odgovoriti na grožnje Kitajske, ki so tako trgovinske kot varnostne, bomo videli poleti.

Ali bo EU uspela vzdržati kitajske pritiske?