[Video] Dr. Jože Plut: Vse je povezano; politika, gospodarstvo, kriminal ... (Odmev tedna, 28. 8. 2026)

Gost v tokratnem Odmevu tedna je bil dr. Jože Plut. V oddaji se z Vido Petrovčič sprehodita po dogajanju minulega tedna, v katerem ni manjkalo vsebin, ki jih je vredno pokomentirati.

V uvodnem delu sta se ustavila pri predsednici Nataši Pirc Musar, za katero si dr. Plut želi, da bi bila v prvi vrsti naša predsednica, ne pa le igralka v tej vlogi. Komentira številne z njo povezane afere, zaradi katerih se porajajo mnoga neodgovorjena vprašanja.

Stranka Upokojencev Pavla Ruparja poziva k referendumu o odstopu predsednice države. Plut meni, da je vsaka pobuda ljudstva ali strank v demokraciji legitimna, poudari pa tudi, da se je treba vprašati, kdaj je primerno, da nekdo s take pozicije odstopi, da bi ohranil lastno in moralno držo pozicije same.

Postavi tezo, da Slovenija še vedno ni prekinila s staro politiko Jugoslavije in kot dokaz navede primer družine, ki je bila še leta 1995 preganjana s strani VIS-a zaradi obtožb o izdajstvu komunistične oblasti. Poleg tega se nekateri na višjih položajih obnašajo kot »elita«, ki ji je vse dovoljeno.

23. avgusta je bil evropski dan spomina na žrtve totalitarnih režimov. Kot konkreten primer zglednega odnosa do zgodovine Plut izpostavi Hrvaško, kjer so dostojno pokopali okoli 500 hrvaških žrtev, katerih posmrtni ostanki so bili izkopani v okolici Maribora. Pokop je potekal v krstah, s hrvaškimi zastavami in ob sodelovanju predstavnikov države, vojske in Cerkve.

Dr. Plut je kritičen do slovenskega pravosodja, kjer je še vedno zaznati čaščenje revolucionarnega gibanja, ki je morilo pri nas. Opozori, da tudi šolski učbeniki še vedno namenjajo preveč pozornosti nekaterim jugoslovanskim zgodovinskim temam, medtem ko so revolucija na Slovenskem, povojno obdobje, politični zaporniki, demokratizacija in osamosvojitev obravnavani premalo. Dodaja, da je dejstvo, da po vsem tem obstaja interes za Titov spomenik, zaskrbljujoče.

Pobudo, da bi prvošolci ob začetku šolskega leta dobili slovensko zastavo in izvod ustave, ocenjuje predvsem pozitivno. Čeprav priznava, da šestletni otrok ustave še ne more dobro razumeti, meni, da bo knjižica prišla v družino in bo tako lahko nagovorila tudi starše. Razdeljevanje zastav vidi kot način spodbujanja pripadnosti slovenski državi. Sam si želi več samozavestnih, samostojnih, aktivnih in odgovornih državljanov ter več prisotnosti državnih simbolov ob praznikih in na javnih ustanovah.

Bližajo se trije posvetovalni referendumi, ki se nanašajo na volilno pravico tujcev na lokalnih volitvah, povezovanje prejemanja socialne pomoči z družbeno koristnim delom in ukinitev oziroma spremembo obveznega RTV-prispevka.

Plut izhaja iz načela, da bi moral človek, ki je sposoben delati, prispevati k družbi. Drugače je seveda pri bolnih, invalidih in ljudeh, ki zaradi objektivnih okoliščin ne morejo poskrbeti zase.

Jasno razlikuje med tujci, ki pridejo v Slovenijo delat in si tukaj ustvarit življenje, ter tistimi, za katere meni, da socialni sistem predvsem izkoriščajo ali Slovenijo uporabljajo kot prehod v druge države Evropske unije.

Ključno vprašanje, ki si ga Plut postavlja v zvezi z RTV Slovenija, je, ali ta dejansko predstavlja nacionalni javni medij, ki omogoča soočenje različnih pogledov, ali pa predstavlja predvsem določeno politično oziroma ideološko usmeritev. Na podlagi tega bi se morali odločati o nadaljnjem financiranju RTV na referendumu.

Pri konfliktih na Bližnjem vzhodu poziva predvsem k uporabi enakih meril. Kritičen je do Evropske unije, ki se nesorazmerno osredotoča le na ravnanje Izraela, medtem ko bistveno manj pozornosti namenja kršitvam človekovih pravic drugod po svetu. Izrecno poudari, da ne gre za brezpogojno podporo Izraelu. Njegovo stališče je, da bi morala EU obsoditi kršitve ne glede na to, ali se zgodijo v Izraelu, Palestini, Nigeriji, Afganistanu ali drugje.

Komentira prihod Lakersov z Luko Dončićem v Ljubljano, ki je v javnosti sprožil nekaj zgražanja, saj so se po Čopovi ulici pripeljali s kombiji in med drugim tudi povozili našo že tako nesrečno v tla vgravirano himno.

Vabljeni k ogledu pogovora, ki se med drugim dotakne tudi tem, kot so prihodki duhovnikov in morebitno državno financiranje, uničenje umetnin Marka Ivana Rupnika in ali je prav, da imamo na Veliki šmaren dela prost dan.