V Ljubljani nas do referenduma loči še 18 dni – kakšno bo sporočilo županu?

V Ljubljani nas do referenduma o odloku, ki naj bi urejal parkiranje v soseskah, loči še 18 dni. Klemen Fajs in Borut Hočevar (CILJ) ter Apolonija Simon (iniciativa Križank ne damo) so na tiskovni konferenci pred Magistratom še enkrat pojasnili razloge, zakaj odloku nasprotujejo. »Očitno je, da lahko županu ušesa odmašimo samo na en način: z zavrnitvijo odloka na referendumu. Zato pozivamo vse Ljubljančane in Ljubljančanke, da 12. julija glasujemo proti,« je pozval Flajs in dodal, da je v boju proti občinskemu aparatu dobrodošla vsaka pomoč. Glede na to, da je župan sporni odlok preventivno umaknil, bo vsak glas proti jasno sporočilo Zoranu Jankoviću – dovolj je bilo samovoljnega upravljanja prestolnice. Opozorili so tudi na sporno porabo javnih sredstev za občinsko revijo Supermesto – Vizija mesta Ljubljana 2045.

»V Ljubljani imamo župana, ki misli, da je nad zakonom. Takega, ki prava ne vidi kot tehtnice, s katero išče pravičnost, temveč pravo vihti proti svojim prebivalcem kot meč in ščit. Običajni ljudje nimamo finančnih sredstev, s katerim bi se mu lahko po pravnih poteh vedno znova zoperstavljali pri njegovem prisvajanju našega življenjskega prostora,« je dejal Klemen Flajs iz civilne iniciative za Ljubljano CILJ in spomnil, da imamo dolgo vrsto jeznih ljudi in iniciativ, ki pri županu znova naletijo na gluha ušesa. Glasove je po Flajsovih besedah župan s svojo ignoranco ali ponujanjem navideznih rešitev do zdaj vedno uspešno utišal.

Flajs je med drugim spomnil, da je MOL pod Jankovićevim vodstvom javna parkirna mesta prodajala zasebnim vlagateljem, ob njih pa gradila lastno infrastrukturo. S tem je po njegovih besedah povzročila stisko, ki jo zdaj skuša izkoristiti za dvojni zaslužek. Prepričan je, da so ljudje zdaj dojeli, kako sporno je tako početje, najprej pa bodo to izrazili na referendumu o spremenjenem parkirnem odloku.

Še enkrat – zakaj v iniciativah nasprotujejo odloku

• Ker se režim uvaja tam, kjer občina ni zagotovila dovolj urejenih parkirnih mest;
• Ker je prodajala parkirna mesta zasebnim investitorjem in ob njih zidala lastno infrastrukturo ter tako povzročila stisko, ki jo zdaj skuša izkoristiti za dvojni zaslužek;
• Ker ob dovolilnici za 60 evrov zamolči 80 evrov kazni za parkirni listek in 280 evrov za odvoz s pajkom;
• Ker uvaja plačljivo parkiranje vse dni v tednu in vse ure v dnevu, tudi v spalnih naseljih, kjer ljudje ne parkirajo zato, ker bi šli na kavo, ampak, ker tam živijo;
• Ker bo tak režim ohromil socialno življenje v soseskah. Obiski bodo nehali prihajati. Otroci bodo težje obiskovali starše, svojci pa težje oskrbovali starejše in onemogle. Partnerji, prijatelji in sorodniki bodo dvakrat premislili, ali si obisk lahko privoščijo;
• Ker od ljudi zahteva, da se odpovejo avtomobilom, hkrati pa jim ne ponudi resne alternative. Ljubljana nima javnega prometa, ki bi lahko naslovil vsakodnevne potrebe ljudi po mobilnosti. Avtobusi zamujajo. Povezave med soseskami so slabe. Nočnega javnega prometa skoraj ni. So pa kazni, pajki in položnice.

»Janković se boji referenduma, ker ve, da se mu maje stolček,« je ocenil Flajs in pripomnil, da se mu ta ne maje zato, ker bi ga ogrožala civilna iniciativa. Maje se mu zato, ker imajo Ljubljančani in Ljubljančanke dovolj njegovih šerifovskih politik in arogantnega odnosa.

Flajs je pozval, naj se v Ljubljani najprej zagotovi javni promet, ki deluje – šele nato se župan lahko ukvarja z zmanjševanjem uporabe avtomobilov. Poleg tega občina z režimom iz spornega odloka posega na zemljišča, ki niso njena. »Namesto da bi občina prebivalcem pomagala urediti pripadajoča zemljišča, se proti njim bori in uporablja vsa pravna sredstva, da to prepreči.

Namesto da bi varovala njihov življenjski prostor, ga poskuša obvladovati, zaračunavati in ustvarjati dejstva v prostoru, s katerimi vpliva na sodne postopke,« je dejal in še enkrat poudaril, da parkirišča v soseskah niso županova lastnina. Niso občinski bankomat. Niso vir financiranja za prihodnje projekte in niso orodje za polnjenje proračuna. »So del življenjskega prostora ljudi, ki tam živijo. In prav zato je ta referendum pomemben,« je zatrdil.

Predstavnik iniciative CILJ Borut Hočevar je opozoril, da parkirni odlok med drugim tudi pritiska na etažne lastnike, naj občini odstopijo zemljišče pred bloki. A če stanovalci občini odstopijo zemljišče, lahko občina kot nova lastnica na takšnih zemljiščih zaračuna parkirnino, pred blokom zgradi nov objekt ali pa zemljišče proda. Etažni lastniki so po njegovih besedah zakoniti lastniki pripadajočih zemljišč, čeprav trenutno še niso vpisani v zemljiško knjigo. Trenutni vpisi MOL v zemljiški knjigi so posledica tehničnih napak pri lastninjenju nekdanje družbene lastnine nad nepremičninami. Sodišča napake odpravljajo, vendar so postopki dolgotrajni.