Egipt bo morda stopil v vojno v Jemnu – toda v kakšni meri?

Egiptovski predsednik Abdel Fateh el-Sisi je po včerajšnjem nujnem sklicu parlamenta povedal, da bo Egipt vstopil v koalicijo s Savdsko Arabijo v Jemnu proti hutijevcem. Pred tem sta dve podpisnici obrambnega sporazuma iz Meke, Pakistan in Turčija, že sporočili, da naj bi se aktivno vključili na stran Savdske Arabije. Egipt sicer ni podpisnik sporazuma, toda preostale tri države podpisnice so pričakovale, da bo k sporazumu pristopil. Ne glede na to se je včeraj pridružil savdski koaliciji.

El-Sisijev nagovor v parlamentu

El-Sisi je v nedeljo v nagovoru v parlamentu zaprosil za avtorizacijo vstopa Egipta v koalicijo s Savdsko Arabijo proti hutijevcem. Medtem je nacionalni varnostni svet dal zavezo za vso razpoložljivo podporo in solidarnost Egiptu in njegovih oboroženih sil Savdski Arabiji, v tem trenutku pa je težko reči, ali bo Egipt ponudil več solidarnosti ali več oboroženih sil. Svet je prav tako pozval k širitvi diplomatskih naporov za zmanjšanje napetosti med Savdsko Arabijo in hutijevci.

Egiptovski zunanji minister Abdel Abdelati se je v soboto mudil v Bagdadu, kjer se je srečal z iranskim zunanjim ministrom Abasom Aragčijem. Gre za niz diplomatskih naporov Egipta, saj se je Abdelati v septembru srečal z visokim svetovalcem za Afriko in Bližnji vzhod v ameriški administraciji Massadom Boulosom. Egipt je z Iranci želel doseči ustavitev napadov na Savdsko Arabijo s strani hutijevcev, kajti Egipt si ne želi širšega spopada, prav tako pa mora zaščititi svoj nacionalni interes.

Parlament naj bi avtoriziral egiptovski vstop v vojno v torek, saj zaenkrat predsednikova pobuda še nima dovolj podpore. Vstop v vojno so podprli Socialdemokratska stranka Egipta in tri provladne stranke, ki imajo skupaj 392 sedežev v 596-članskem parlamentu. Sisijevi koaliciji manjkajo štirje glasovi, zato so razpravo podaljšali za nekaj dni, iz informacij pa je razvidno, da je v parlamentu kar nekaj nasprotovanja. Vodja jemenskega vodstvenega sveta Rašad al-Alimi je medtem izrazil zadovoljstvo, da prihaja Egipt na pomoč.

Razlogi za egiptovsko aktivacijo

Egipt je zelo na udaru zaradi razmer v regiji, saj je velik del državnih prihodkov odvisen od Sueškega prekopa, egiptovska podjetja veliko delajo z zalivskimi državami, vsaj pet milijonov Egipčanov pa je zaposlenih v Savdski Arabiji. Sueški prekop je imel leta 2023 8,4 milijarde evrov prihodkov, kar je bilo eno najboljših let za Egipt. Toda že leta 2024 so prihodki padli na 3,48 milijarde evrov in lani na 3,4 milijarde evrov.

Ta padec lahko pripišemo napadom hutijevcev na ladje konec leta 2023, kar je preusmerilo velik del transporta na druge logistične poti. Hutijevci so takrat v sodelovanju z Iranom sprožili dve fronti, eno proti Izraelu in eno proti Savdski Arabiji. To je bilo še pred iransko vojno, ko so se regionalne države začele približevati Izraelu, Iran pa je s pomočjo Hamasu in ustavitvi transportnih poti skozi Rdeče morje s pomočjo hutijevcev ta proces zaustavil.

Tukaj pridemo do odgovora, zakaj je Egipt tako pritiskal na Izrael, naj konča vojno v Gazi, kajti transport skozi Sueški prekop je ena glavnih življenjskih žil Egipta, podobno kot reka Nil. Leto 2026 je Egiptu prineslo višje prihodke, saj so se ti dvignili na 4,17 milijarde evrov. Toda hutijevci so ponovno sprožili napade in začeli ovirati promet preko Rdečega morja in posledično Sueškega prekopa. V primeru širšega spopada lahko Egipt pričakuje še večji padec prihodkov, zato je moral reagirati.

Diplomatska ofenziva Egipta

Egipt je zato že najmanj štiri mesece v intenzivni diplomatski ofenzivi, saj poskuša doseči prekinitev spopadov. Sestanek predstavnikov egiptovske vlade z iranskim zunanjim ministrom Aragčijem v Bagdadu in ameriškimi predstavniki za Bližnji vzhod v septembru to potrjujejo. Avgusta se je Sisi srečal z ameriškim odposlancem Witkoffom, s katerim sta razpravljala o Iranu. Če si je Egipt obetal prekinitev sovražnosti po končanju vojne v Gazi, je ravno ameriška blokada Hormuške ožine sprožila iransko maščevanje s hutijevci nad zalivskimi državami.

Egipt je v tem primeru postranska škoda, vendar zaenkrat tudi postranski igralec, ki ni mogel izrazito vplivati na dogodke v regiji. Z gostitvijo premirja v Gazi je stopil v dogajanje nekoliko bolj aktivno, vendar na Iran, kot kaže, nima bistvenega vpliva. Del obiska kitajskega predsednika Šija v začetku septembra je verjetno vseboval prepričevanje, naj Kitajska pritisne na Iran za umiritev hutijevcev. Toda ti imajo relativno velike vojaške uspehe v Jemnu in Savdski Arabiji, zato je vprašanje, v kolikšni meri Iran nadzira njihove načrte.

Nevtralnost Egipta

Egipt je do tega trenutka igral nevtralno držo med iransko vojno in se več ali manj osredotočal na pozivanje k prekinitvi sovražnosti in k začetku miru. Vojna znotraj Hormuške ožine ni posebej vplivala na Egipt, vse dokler se ta spor ni premaknil na območje ožine Bab el-Mandeb, torej vrat v Rdeče morje. Trenutno je Egipt vpleten v državljansko vojno v Sudanu in konflikt med Etiopijo in Eritrejo. Zato si zelo težko privošči še eno frontno linijo in nadalje ošibi lastno ekonomijo. To je bil razlog, da se ta država ni želela aktivno pridružiti kateri od koalicij med vojno z Iranom.

Zato lahko razumemo zadržanost Egipta, ki se formalno ni pridružil obrambnemu sporazumu iz Meke, čeprav so Savdska Arabija, Pakistan in Turčija praktično že razglasile njegovo pridružitev. To sicer ne pomeni, da Egipt ni zaveznik Savdijcev, vsekakor pa nima izrazito toplih odnosov s Turčijo, saj sta bila Sisi in Erdogan več let v hudem sporu. Toda hutijevci so dejansko prisilili Egipt v zaščito njegovih transportnih poti, saj gre za napad na eno glavnih ekonomskih žil. Egipt je moral reagirati.

Odnos z Iranom

Malo je verjetno, da bi Egipt pozabil na iransko podporo Muslimanski bratovščini, ko je potekal konflikt med njo in egiptovsko vojsko. Iran je preko iranske Islamske revolucionarne garde tudi na terenu podpiral vladavino nekdanjega predsednika Mohameda Morsija. Iran je bil eden najaktivnejših podpornikov novega islamističnega režima, in ko je ta padel, so se odnosi med državama izrazito poslabšali. Iran je od leta 2013 delal na destabilizaciji egiptovskega režima, nič drugače pa Egipt ne razume iranske podpore hutijevcem.

Ko so hutijevci začeli napade na transportne ladje v letu 2023, je egiptovski režim poskušal urgirati v Teheranu, da svoje milice umiri. Kairu je bilo jasno, da je režim hutijevcev pod iranskim vplivom zagnal državljansko vojno v Jemnu, zdaj pa neposredno ogroža egiptovske ekonomske interese. Teheran je takrat ignoriral zahteve Kaira, kot kaže, je danes podobno, zato se je predsednik Egipta odločil, da Egipt mora na neki način posredovati, četudi bo to zgolj simbolično.

Egipčani in Savdijci so bili nekoč v Jemnu nasprotniki

Egipt ima zelo slabo izkušnjo z Jemnom, kajti takratni egiptovski predsednik Naser se je leta 1962 aktivno vključil v jemensko komunistično revolucijo skupaj s podporo Sovjetske zveze. Savdska Arabija je v tistem času podprla jemensko monarhijo z nekdanjim kraljem Imamom Ahmadom (monarhisti), zato je nastala koalicija proti jemenskim komunistom (republikanci) in Naserju. Egipt je imel v stalni sestavi v Jemnu približno 10.000 vojakov približno pet let, veliko ljudi pa je krivilo Naserja, da je bila jemenska vojna razlog za vojaški poraz z Izraelom leta 1967.

Za Egipt je bila ta vojaška avantura velik poraz, ki ni stal le 26.000 življenj egipčanskih vojakov, ampak morda celo izgubo Sinaja v kratki vojni z Izraelom leta 1967. Poleg tega so za več let ohladili odnose z zalivskimi državami, ekonomska situacija je bila porazna, Jemenci pa so videli Naserja kot brutalnega okupatorja, ki je na oblast namestil svoje lutke. Takratni poraz je prinesel izgubo moči Egipta v regiji, izgubo ozemlja in izgubo življenj. Zato je jasno, da se Egipt ne bo lotil brez premisleka še ene jemenske avanture.

Kaj bo Egipt dejansko storil

Iz nagovorov Sisija in vojaškega sveta ni popolnoma jasno, kako so si zamislili pomoč. Ne nazadnje se niti Pakistan in Turčija še nista lotila omogočiti resne pomoči Savdski Arabiji z izjemo dobave orožja in zaščite določene infrastrukture. Obe državi sta sicer na veliko naznanili večjo angažiranost v vojni s hutijevci, vendar je bila do danes ta pomoč zgolj simbolična. Zato lahko pričakujemo, da bo Egipt ravnal previdno, verjetno z dobavo defenzivnih sil za zaščito savdske infrastrukture, specialnimi silami, usposobljenimi za boj z brezpilotniki, inštruktorji in obveščevalnimi informacijami.

Iz trenutnih informacij lahko sklepamo, da se bo Egipt angažiral za zaščito svojih interesov, vendar bo dovolj previden, saj ima odprto še fronto v Sudanu, medtem ko se med Eritrejo in Etiopijo riše nova fronta, v Somaliji pa razmere kažejo, da lahko pride celo do nove državljanske vojne.