Janša: Evropa ne sme zamuditi umetne inteligence. Vladi bo svetoval tudi Selakovič

Slovenija se zavzema za razumno urejanje umetne inteligence, ki bo varovalo ljudi in omogočalo razvoj. Medtem ko evropski voditelji v Dublinu razpravljajo o priložnostih in tveganjih nove tehnologije, bo doma predloge za njeno uporabo pripravljal 48-članski strateški svet. Vodil ga bo Mark Boris Andrijanič, med člani pa je tudi podjetnik in podkaster Klemen Selakovič.

Manj izpolnjevanja obrazcev, razumljivejše javne storitve in pomoč podjetjem pri zamudnih opravilih. Pri takšnih izboljšavah se bo pokazalo, koliko lahko umetna inteligenca dejansko koristi državljanom. Tehnologija, ki jo številni že uporabljajo za pisanje, prevajanje in iskanje informacij, namreč vse bolj posega tudi v izobraževanje, gospodarstvo in delovanje države.

Slovenija želi njen razvoj pospešiti. Premier Janez Janša je ob prihodu na neformalno zasedanje Evropskega sveta v Dublinu poudaril, da potrebujemo razumno regulacijo. Doma pa je nastal strateški svet, ki bo predsedniku vlade svetoval pri umetni inteligenci in digitalizaciji.

Janša je opozoril, da tehnološki napredek prinaša velike novosti in odpira številna vprašanja. Slovensko stališče je, da Evropa s pravili ne sme že na začetku izgubiti konkurenčnih prednosti oziroma si zapreti možnosti, da jih sploh pridobi.

Za podjetje, ki razvija novo storitev, je to precej konkretno vprašanje. Potrebuje jasna pravila in predvidljivo poslovno okolje. Če so postopki preveč zapleteni in stroški izpolnjevanja zahtev previsoki, lahko dobra zamisel obstane, še preden pride do uporabnikov. Ti pa upravičeno pričakujejo, da bodo njihovi podatki zaščiteni in da bo jasno, kdo odgovarja za napake.

Evropa išče prostor med razvojem in varnostjo

Evropski voditelji so za srečanje 13. novembra napovedali prvo strateško razpravo, posebej namenjeno umetni inteligenci. Z izvršnim direktorjem francoskega podjetja Mistral AI Arthurjem Menschem obravnavajo konkurenčnost in evropske tehnološke zmogljivosti, z Nobelovim nagrajencem Geoffreyjem Hintonom pa širše družbene in varnostne posledice.

Evropska tehnološka samostojnost se morda sliši oddaljeno, vendar ima praktične posledice. Če podjetja in javne ustanove uporabljajo sisteme le peščice tujih ponudnikov, so odvisni tudi od njihovih cen, pogojev uporabe in poslovnih odločitev. Razvoj domačega in evropskega znanja zato pomeni več možnosti izbire.

Razvoj domačega in evropskega znanja pomeni več možnosti izbire.

Na dnevnem redu so tudi vpliv na delovna mesta, varstvo otrok, temeljne pravice in kibernetska varnost. Razprava sega do vprašanja, kako ohraniti zaupanje v informacije in odgovornost pri uporabi zmogljivih sistemov.

Andrijanič bo povezoval raziskovalce in gospodarstvo

Vlada je 12. novembra ustanovila Strateški svet za umetno inteligenco in digitalizacijo. Posvetovalno telo predsednika vlade sestavlja 48 članov. Cilj je Slovenijo do leta 2031 uvrstiti med pet digitalno najnaprednejših evropskih držav.

Svet bo vodil nekdanji minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič, ki je v prejšnji Janševi vladi že predsedoval svetu za digitalizacijo. Ob novi nalogi je po poročanju Info360 poudaril usmeritev v konkretne rešitve, ki bi izboljšale življenje ljudi, delovanje države in konkurenčnost gospodarstva.

Sestava sveta povezuje raziskovalno znanje in izkušnje iz podjetij. Med člani so Marko Grobelnik, Jure Leskovec, Ivan Bratko, Sašo Džeroski in Aleks Jakulin. Iz gospodarstva prihajajo med drugim Mark Pleško iz Cosylaba, Jure Knez in Sonja Šmuc iz Dewesofta, Andraž Tori ter Medeja Lončar iz Siemensa Slovenija.

Sodelovali bodo tudi Ajša Vodnik iz AmCham Slovenija, Nina Dremelj iz Poslovnih angelov Slovenije, Jure Mikuž iz South Central Ventures in Tomaž Štolfa iz Sunrise Robotics.

Za uporabnike bo pomembno predvsem, ali bodo takšne izkušnje pomagale odpraviti ovire, ki jih občutijo pri vsakdanjem delu. Med razvojem tehnologije in njeno uporabnostjo je namreč pogosto precejšnja razdalja: rešitev je lahko tehnično napredna, vendar prezapletena za človeka, ki jo potrebuje.

Selakovič ima tudi izkušnje z razvojem učnega pomočnika

Med javno prepoznavnejšimi člani je Klemen Selakovič, voditelj podkasta Aidea ter direktor in soustanovitelj podjetja Astra AI. Njegovo sodelovanje v svetu je povezano tudi s podjetniškimi izkušnjami pri uporabi umetne inteligence v izobraževanju.

Podkast Aidea vodi od leta 2019. Leta 2023 se je z Andrejem P. Škrabo lotil razvoja spletnega inštruktorja matematike z umetno inteligenco. Po podatkih, ki se jih navaja, je Aidea zbrala več kot 24 milijonov ogledov, na platformi Astra AI pa se je registriralo več kot 19 milijonov uporabnikov. Število registracij sicer samo po sebi še ne pove, koliko ljudi storitev redno uporablja.

Takšna orodja približajo umetno inteligenco tudi tistim, ki jih tehnološke razprave sicer ne zanimajo. Učenec lahko pomočnika prosi za dodatno razlago matematičnega postopka in se k snovi vrne, ko jo potrebuje. Njihova izobraževalna vrednost pa je odvisna od tega, ali učenca vodijo do razumevanja in ali zna dobljeni odgovor tudi preveriti.

V svetu bodo sodelovali še učitelj Uroš Ocepek, direktorica Simbioze Ana Pleško, generalni direktor ZZZS Robert Ljoljo, novomeški župan Gregor Macedoni in vršilec dolžnosti direktorja vladnega urada za informacijsko varnost Niko Gamulin.

Kaj bo od tega imel državljan?

Vlada med nalogami sveta navaja učinkovitejše javne storitve, zmanjšanje birokracije, večjo konkurenčnost gospodarstva in razvoj digitalnih kompetenc. Za zdaj so to zastavljeni cilji; učinki bodo odvisni od predlaganih ukrepov in njihove izvedbe.

Možnosti uporabe si ni težko predstavljati. Digitalni pomočnik bi lahko razumljivo pojasnil upravni postopek ali opozoril na manjkajočo prilogo. Podjetniku bi lahko pomagal pregledati dokumentacijo in pripraviti osnutek odgovora. Zaposlenemu bi lahko prihranil del ponavljajočega se prepisovanja podatkov. To so primeri možne uporabe, ne že napovedane storitve novega sveta.

Pri javnih storitvah bo posebej pomembno, da digitalizacija postopke tudi poenostavi. Obrazec, prenesen s papirja na zaslon, uporabniku ne pomaga veliko, če mora še vedno iskati iste podatke in večkrat pojasnjevati isto stvar.

Pomembna bo tudi dostopnost. Starejši, ljudje z manj digitalnega znanja in uporabniki z različnimi oviranostmi potrebujejo storitve, ki jih lahko uporabljajo. Pri zapletenih vprašanjih mora ostati dosegljiva odgovorna oseba.

Obrazec, prenesen s papirja na zaslon, uporabniku ne pomaga veliko, če mora še vedno iskati iste podatke in večkrat pojasnjevati isto stvar.

Tehnologija odpira tudi moralna vprašanja

Na sestavo sveta se je kritično odzval filozof in publicist Andrej Drapal. Po poročanju je opozoril na filozofske, evolucijske in moralne razsežnosti umetne inteligence ter podvomil o zastopanosti teh pogledov med člani.

Njegov pomislek odpira vprašanje, kako široko bo svet pri pripravi predlogov vključil razpravo o posledicah tehnologije. Prepričljivo napisan računalniški odgovor namreč še ni nujno pravilen. Pri odločitvah o pravicah, denarju ali zdravju mora biti jasno, kako preveriti podatek, popraviti napako in ugotoviti odgovornost.

Prepričljivo napisan računalniški odgovor namreč še ni nujno pravilen.

Janševo zavzemanje za razumno regulacijo in ustanovitev sveta zato odpirata prostor za konkretne odločitve. Prvo merilo uspeha bo oprijemljivo: kateri postopek bo krajši, katera storitev dostopnejša in koliko dela bodo ljudje prihranili. Ambiciozen cilj za leto 2031 bodo državljani presojali ob naslednji vlogi, obisku javne ustanove ali delovnem dnevu v podjetju