Operacija 'Projekt svoboda' in iransko kršenje premirja

ZDA so začele izvajati operacijo 'Projekt svoboda', kjer ameriška mornarica spremlja kontejnerske ladje in tankerje skozi Hormuško ožino. Šest ladij je že uspešno zapustilo Arabsko morje, enako dva ameriška rušilca. Predsednik Trump je za javnost povedal, da naj bi zagotovili nemoten prehod za ladje, ki ne plujejo za Iran in tistih plovil, ki ne prevažajo iranskega blaga in energentov. Koliko ladij bo lahko zapustilo Arabsko morje, se bo pokazalo kmalu. ZDA so z mornarico zavrnile prehod Hormuške ožine 51 komercialnim ladjam, ki prevažajo iransko blago in energente.

Iranska mornarica napade ameriško in ZAE

Ameriško Centralno poveljstvo je sporočilo, da je iranska mornarica s hitrimi čolni poskusila zadeti in uničiti komercialne ladje ter ameriške rušilce. Ameriška mornarica je uničila šest hitrih čolnov s helikopterji Apache AH-64E in MH-60 Seahawk, ki sta opremljena s 30 mm M320 mitraljezom s 600 streli na minuto in APKWSII laserskim raketnim sistemom. Ta dva helikopterja sta namreč odlično opremljena za napade hitrih čolnov. Iran je v propagandne namene na javni televiziji prikazal, da je mornarica potopila rušilca, zavrteli pa so video iz vaje RIMPAC 2016, ko sta ameriška in avstralska mornarica potopili ladjo za razrez USS Thach. Obrambni minister Hesgeth je Iranu sporočil, da ne želijo novega boja, toda odgovorili bodo na vse iranske provokacije.

Po drugi strani iranska Islamska republikanska garda (IRGC) uporablja hitre čolne, ki so opremljeni s proti ladijskimi raketami Kowsar TL-10 in C-704 Nasr-1, ki imajo doseg 35 kilometrov. Po nekaterih ocenah obveščevalcev naj bi nekatere rakete sicer imele tudi 100 km dosega, vendar se v praksi to še ni izkazalo. IRGC je imela na začetku vojne 1500 hitrih čolnov, od teh je bilo 250 opremljenih s proti ladijskimi raketami. Iranska mornarica je pri večjih bojnih plovilih utrpela hudo škodo, saj so po ocenah izgubili okoli 90% celotne mornarice, velik del hitrih čolnov pa je ostal. Taktika napada s hitrimi čolni pred vojno je bil napad z 20 do 40 čolni, s čimer zmedejo sovražnikove defenzivne sposobnosti. Ameriška mornarica ocenjuje, da je bil velik del hitrih čolnov uničen, ker so tokrat nad ameriške rušilce poslali le šest hitrih čolnov.

Iran je zaradi ameriške operacije 'Projekt svoboda' izvedel več raketnih napadov še na Združene arabske emirate. Ti so danes in včeraj razglasili splošno nevarnost, protiletalske sile pa so v popolni pripravljenosti, medtem ko imajo šole in univerze ponovno pouk preko spleta. Protiletalska obramba Emiratov je sestrelila 12 balističnih raket, tri vodene rakete in štiri drone. Ni jasno, zakaj se je Iran odločil za ta manever, ki mu ne pomaga pri pogajanjih z ZDA. Napad na Emirate je obsodil celo francoski predsednik Macron, ki ponovno upa, da bodo Emirati obnovili investicije v francoski program lovcev Mirage. Skupaj je protiletalska obramba Emiratov sestrelila 549 balističnih raket, 2.260 dronov in 29 vodenih raket od začetka vojne.

Iransko popuščanje

Iran je začel popuščati pri pogojih za odprtje Hormuške ožine in podpisa premirja. Če je od začetka vojne vztrajal na nadaljevanju nuklearnega programa in pravici do bogatenja Irana, danes ponuja več. Prva ponudba konec aprila je bila zamrznitev celotnega nuklearnega programa za 5 let in pravica do bogatenja urana, pred dvema dnevoma pa so ponudili 15-letno zamrznitev in pravico do 3,6% bogatenja urana, ki je meja za civilno uporabo. ZDA sicer vztrajajo na iranski totalni odpovedi nuklearnega programa, obogaten uran za civilno rabo pa bo pogojevan z nadzorovanim uvozom in absolutnim nadzorom Mednarodne atomske agencije (IAEA).

Iranske grožnje

Iran sicer popušča s pogoji, vendar po drugi strani grozi naprej. Predsednik parlamenta Ghalibaf je sporočil, da pripravljajo nova tranzitna pravila za Hormuško ožino, ki bodo spremenila dosedanja razmerja. Ghalibaf sporoča, da so ZDA in zaveznice spremenile pravila igre, ki jih bo od zdaj naprej določal Iran. Kako so si točno zamislili nova tranzitna pravila, še ni sporočil, ampak pravi, da naj bi se to zgodilo kmalu. V izjavi je sporočil, da bo iran zahteval tranzitne dovolilnice, kako in kakšno plačilo naj bi zanje zahtevali, pa ni znano.

Svetovalec Hameneja Ali Akbar Valejati je zagrozil mornarjem USS Tripoli, da jim Iran pripravlja nočno moro. Sporoča jim, da bodo stranski igralci med novimi Trumpovimi volitvami, kaj pa naj bi Iran pripravljal, ni jasno. Medtem Iran ne popušča pri eksekucijah decembrskih protestnikov.

Evropske grožnje

Medtem ko je francoski predsednik Macron prepeval z armenskim predsednikom Pašinjanom v Erevanu, je govoril še z iranskim predsednikom Pezeškijanom ter predstavil ogorčenje Francije zaradi novih napadov na Združene arabske emirate. Povedal je, da Francija nasprotuje tudi enostranskim napadom Irana na komercialne ladje ter opustitvi pogajanj o miru. Nemčija naj bi medtem poslala v Iran minolovca Fulda, obrambni minister Nemčije Boris Pistorius pa je sporočil, da bi mine lahko počistili dosti hitreje, če bi se vlada odločila pridružiti mednarodni pobudi za odprtje ožine.

Medtem je urednik iranskega časopisa Kajhan Hosein Šariatmadari, ki velja za medij zelo blizu režimu in tipično opravlja vlogo strankarskega glasila IRGC, povedal, da lahko Iran z balističnimi raketami udari po evropskih mestih in da se tega evropske države zavedajo. To je sicer dober razlog, da se evropske države pridružijo pri prepovedi in odstranitvi iranskih jedrskih kapacitet.

Situacija v Iranu

Iransko popuščanje je posledica slabe ekonomske situacije, ki jo nad vodo držijo delna posojila preko ilegalnega sistema kriptovalut, saj so banke zaradi strahu pred ameriškimi sankcijami zamrznile iranske bančne račune. Iran izgublja okoli 450 milijonov USD na dan zaradi blokade, s plačami javnim uslužbencem pa zamuja že 35 dni. Mesečna inflacija je okoli 70%, iranski rial pa je šel iz približno 42.000 rialov za USD na 1,3 milijona rialov za USD, kar je uradna cena valute. Cena na črnem trgu je 1,8 milijona riala za USD in 2,1 milijona za EUR. Blokada Hormuške ožine je Iran stala skoraj 5 milijard USD.

Iranci so sicer že dolgo vajeni slabih ekonomskih razmer, toda eden izmed znakov, da želi režim umiriti situacijo, se na javni televiziji vrtijo množični pozivi k boju proti sovražniku, satanu itd. To je bil primer leta 2012, ko je Iran zaradi ameriških sankcij padel v hudo ekonomsko krizo, Hamenej pa jih je pozival k herojski fleksibilnosti.

Dve leti kasneje je Iran pristal na pogajanja za podpis sporazuma JCPOA. ZDA igrajo na podobno karto kot Iran – potrpežljivost. Vedo namreč, da je v Iranu ekonomska situacija dosti hujša od tiste leta 2012, enako pa stavijo na večjo nepotrpežljivost iranskega ljudstva. Prav tako se ZDA zavedajo, da naftna kriza sveta ni tako močno udarila, kot si je to predstavljal Iran, ki je ves čas trdil, da bo zaprtje Hormuške ožine njihovo nuklearno orožje pred nuklearnim orožjem. Zaprtje ožine je namreč bolj prizadelo Iran kot vse ostale.

Iranske nuklearne kapacitete – kolikšna je dejanska škoda

ZDA so se med napadi usmerile v konvencionalne sile, mornarico, letalstvo in proizvodnjo dronov ter balističnih raket, medtem ko so jedrske kapacitete poškodovali le delno. Težava je penetracija podzemnih bunkerjev, ki bi dejansko potrebovali tudi fizično intervencijo. Po poročanju CNN iz obveščevalnih krogov prihaja ocena, da jih najbolj skrbi jedrski obrat v Isfahanu, ker tam s postopkom čiščenja pretvarjajo uranovo rudo v uranov heksaflorid, ki se uporablja za bogatenje urana.

Eric Brewer, ki za ameriško obveščevalno agencijo vodi oddelek za nuklearne grožnje, je povedal, da jih skrbi lokacija 400 kg prečiščene uranove rude, za kar bo morda potrebna operacija posebnih enot. Čeprav med obveščevalno skupnostjo veljajo ocene, da napadi niso povzročili načrtovanega uničenja iranskim nuklearnim kapacitetam, tega zares ne v nihče, kajti niti Iran ne daje namigov o morebitni škodi.

ZDA in zalivske države so pripravile novo resolucijo za Varnostni svet OZN

Resolucija obsoja konstantne iranske napade in grožnje v regiji in obstrukcijo ladijskega transporta skozi Hormuško ožino. Vodne mine in grožnje s plačilom prehoda ogrožajo mednarodni mir in varnost ter kršijo 7. poglavje Listine OZN. Resolucija zahteva prost prehod skozi Hormuško ožino brez nelegalne obstrukcije z upoštevanjem mednarodnega prava in prava ZN, ki se tičejo morske plovbe. Resolucija poziva Iran k spoštovanju mednarodnega prava, uničenja pomorskih min in odstop od zahtev plačila prehoda, pusti prost prehod blaga in predvsem gnojil. Resolucija bo pozvala članice, da prepovejo vsakršno pomoč Iranu pri zapori in obstrukciji Hormuške ožine in poudarja pravico do obrambe ladijskih transportov. Resolucija podpira mirovna pogajanja pod sponzorstvom Pakistana in zahteva nadzor in sankcije nad kršenjem resolucije.

Strateška časovnica resolucije

Resolucija je zanimiva, ker direktno poziva k odprtju Hormuške ožine obe strani. Toda Iranu s tem odvzema finančno kompenzacijo z obračunavanjem prehoda. Iran je namreč upal, da bo ta prihodek lahko poplačal škodo, ki jo je povzročilo bombardiranje. Danes je ravno Iran grozil z novim transportnim režimom v Hormuški ožini. Enako vrže rokavico Rusiji in Kitajski, ki trdita, da blokada ogroža njune interese. Ta resolucija ju potisne v kot, kjer bi ob glasovanju morali pritisniti na zaveznico Iran, da sprejme ameriške pogoje.

Če resolucijo zavrneta in uporabita veto, potem lahko ZDA vedno pokažejo s prstom, da sta imeli možnost za deblokado Hormuške ožine. Ta resolucija prihaja ravno pred jutrišnjim obiskom (6. maja) zunanjega ministra Irana Aragčija v Pekingu, kjer se bo srečal z zunanjim ministrom Kitajske Wang Yijem.

Iran bo s sprejeto resolucijo končal vojno pod pogoji ZDA, ki bo še vedno zahtevala sankcije zaradi nespoštovanja podpisa pogojev za omejitev iranskega nuklearnega programa. Tako bo Iran še vedno pod sankcijami, kar pomeni bistveno zmanjšanje prihodkov, če upoštevamo poškodovane plinske in naftne kapacitete, ob nezmožnosti sklepanja veljavnih mednarodnih pogodb.

Iran bo tako efektno še vedno na črni listi finančnih institucij, dobave tehnologij in komponent pa bo potekalo v sivi coni izmenjav z Rusijo in Kitajsko. V tem primeru bo Iran podvržen izsiljevanju in zahtevam po velikih popustih za sodček nafte s strani Kitajske in v grožnji padajočih cen energentov po končani vojni. Iran se bo tako soočal z ekonomskim pritiskom še naprej, kar bo povzročalo nadaljno jezo med lastnim prebivalstvom. Kot rečeno, trenutno ZDA in Iran igrata šahovsko igro vzdržljivosti in potrpežljivosti.