Nevarna onesnaževala v slovenskih rekah in podzemnih vodah

Agencija Republike Slovenije za okolje je objavila oceno kemijskega stanja slovenskih voda za obdobje 2019–2024. V več rekah in podzemnih vodah so ugotovili presežene koncentracije nevarnih snovi. V skupni oceni so vsa površinska vodna telesa uvrstili v slabo kemijsko stanje, vendar del ugotovitev temelji na posredni presoji. Novejši podatki o podzemnih vodah medtem kažejo izboljšanje.

Živo srebro vpliva na oceno vseh površinskih voda

Poročilo, objavljeno 2. novembra, kaže precejšnje razlike med analizami vode in vodnih organizmov. V slednjih sta posebej problematična živo srebro in skupina bromiranih difeniletrov. Zaradi njune razširjenosti je ARSO slabo kemijsko stanje pripisal tudi vodnim telesom, kjer neposrednih analiz organizmov niso opravili. Preseženih koncentracij torej niso izmerili v vsakem vodotoku posebej.

Živo srebro lahko po izpustu v ozračje potuje na velike razdalje. Bromirane difeniletre so nekoč uporabljali kot zaviralce gorenja, iz starejših izdelkov pa se lahko še vedno sproščajo v okolje. ARSO je pripravil tudi primerjalno oceno brez širše skupine splošno prisotnih obstojnih onesnaževal. Med izključenimi snovmi so poleg omenjenih dveh tudi PFOS, dioksinom podobne spojine in nekateri policiklični aromatski ogljikovodiki. V tej omejeni oceni so vsa površinska vodna telesa dosegla dobro kemijsko stanje.

Posamezne meritve kljub temu kažejo preseganja okoljskih standardov. V Krki so ugotovili previsoko koncentracijo PFOS, v delih Save, Pake in Hudinje ter dveh morskih vodnih telesih pa benzo(a)pirena. Ta med drugim nastaja pri nepopolnem zgorevanju organskih snovi.

Za primerjavo je ARSO junija objavil tudi rezultate analiz vode za leto 2024. Dobro kemijsko stanje so ugotovili pri 71 od 82 ocenjenih vodnih teles, slabo pri enajstih. Gre za enoletne rezultate, ločene od nove šestletne ocene.

V spodnjem delu Krke presežen okoljski standard za PFOS

Med Otočcem in Brežicami so v Krki ugotovili preseganje okoljskega standarda kakovosti za perfluorooktansulfonsko kislino oziroma PFOS. Kemijsko stanje tega odseka so ocenili kot slabo. Raven zaupanja v oceno je visoka.

Snov spada v skupino tako imenovanih večnih kemikalij. Spojine iz te skupine so uporabljali v industrijskih postopkih, površinskih premazih in gasilnih penah. Nekatere se v okolju razgrajujejo izredno počasi. Poročilo ne navaja konkretnega povzročitelja onesnaženja spodnjega dela Krke.

Višje ob toku so rezultati drugačni. Od povirja do Soteske in naprej do Otočca so analize vode pokazale dobro kemijsko stanje. Ob upoštevanju vodnih organizmov pa je bila skupna ocena obeh odsekov slaba.

Onesnaženje Krupe in Lahinje ostaja povezano z industrijsko preteklostjo

V Beli krajini so posledice nekdanje industrijske dejavnosti še vedno prisotne. Krupa in Lahinja sta že desetletja povezani z onesnaženjem s polikloriranimi bifenili (PCB). Te snovi so med letoma 1962 in 1985 uporabljali pri izdelavi električnih kondenzatorjev v nekdanji Iskrini tovarni v Semiču.

Analize vode v obeh rekah so pokazale dobro kemijsko stanje, v vodnih organizmih pa so ugotovili preseganje standardov za dioksine in dioksinom podobne spojine. Med njimi so posebej problematični dioksinom podobni PCB. Gre za obstojne snovi, ki lahko v okolju ostanejo več desetletij. Kopičijo se v živalskih tkivih in prehajajo po prehranjevalni verigi.

Državni dokumenti nadaljnjo obremenjenost Krupe povezujejo z izcejanjem in izpiranjem PCB iz zemljišč, onesnaženih v preteklosti. Nova ocena ne vsebuje celovite presoje varnosti uživanja rib iz obeh rek. Iz nje tudi ni mogoče razbrati, kako učinkoviti so bili vsi dosedanji sanacijski ukrepi.

Nitrati še vedno obremenjujejo podzemne vode dveh slovenskih kotlin

Podzemne vode Dravske in Savinjske kotline so v šestletni oceni zaradi nitratov dobile oceno slabega kemijskega stanja. Raven zaupanja v obe oceni je visoka.

Povišane koncentracije nitratov so lahko povezane s kmetijsko dejavnostjo, uporabo gnojil in neustreznim odvajanjem komunalnih odpadnih voda. V Dravski kotlini so med letoma 1998 in 2024 ugotovili statistično značilno zmanjševanje koncentracij nitratov. V Savinjski kotlini takšnega trenda niso zaznali. Izboljšanje so ugotovili tudi v Murski kotlini, ki je v novi šestletni oceni dosegla dobro kemijsko stanje.

Junija 2026 je ARSO predstavil novejše rezultate. Po letni oceni so leta 2025 vsa slovenska vodna telesa podzemne vode prvič dosegla dobro splošno kemijsko stanje. Na posameznih merilnih mestih so bile obremenitve kljub temu še vedno prekomerne.

Podzemna voda je glavni vir pitne vode za več kot 90 odstotkov prebivalcev Slovenije. Nacionalni inštitut za javno zdravje opozarja, da lahko koncentracije nitratov nad 50 miligramov na liter predstavljajo zdravstveno tveganje predvsem za dojenčke.

Kakovost pitne vode v javnih vodovodih se preverja ločeno od kemijskega stanja podzemnih vodnih teles.

Državo čaka priprava novih ukrepov za varovanje voda

Poročilo ARSO bo ena od podlag za četrti načrt upravljanja voda na vodnih območjih Donave in Jadranskega morja za obdobje 2028–2033. Pripravo vodi ministrstvo za okolje in prostor, ki je junija prevzelo naloge nekdanjega ministrstva za naravne vire in prostor. Pristojni bodo morali pregledati dosedanje ukrepe, oceniti njihove učinke in pripraviti nove. Zagotoviti bo treba tudi sredstva za njihovo izvajanje.

Slovenijo k ukrepanju zavezuje evropska zakonodaja. Direktiva (EU) 2026/805 spreminja pravila spremljanja onesnaževal v vodah. Država mora potrebne predpise sprejeti do 21. decembra 2027. Za nekatera novo urejena onesnaževala veljajo poznejši roki za doseganje skladnosti.

Poleg kemijskega ostaja problematično tudi ekološko stanje voda. ARSO je junija sporočil, da 68 odstotkov vodnih teles ne dosega dobrega ekološkega stanja. Med pomembnimi razlogi so posegi v rečne struge ter spremembe bregov in vodnega režima. Novo poročilo še ne določa konkretnih sanacijskih projektov, njihovih stroškov ali izvajalcev. To bodo morali pristojni opredeliti v nadaljnjem postopku priprave načrta.