Na antibiotike odporne bakterije se širijo tudi pri nas

Vir: AI

Odpornost bakterij proti antibiotikom postaja ena največjih groženj sodobni medicini. Po projekcijah raziskave, objavljene v reviji The Lancet, bi lahko med letoma 2025 in 2050 neposredno povzročila več kot 39 milijonov smrti. Zaskrbljujoči so tudi podatki iz Slovenije, kjer se je število odkritih primerov nekaterih bakterij, odpornih proti pomembnim rezervnim antibiotikom, v zadnjih letih večkratno povečalo. K širjenju odpornosti poleg pretirane in nepravilne uporabe antibiotikov pri ljudeh prispeva tudi njihova uporaba v živinoreji, odporne bakterije pa se lahko širijo tudi prek hrane.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je pred svetovnim tednom ozaveščanja o odpornosti proti protimikrobnim zdravilom, ki bo potekal od 18. do 24. novembra, opozorila, da države kljub sprejetim ukrepom ne napredujejo dovolj hitro za dosego mednarodnih ciljev do leta 2030. Odpornost zmanjšuje možnosti zdravljenja okužb in povečuje tveganja pri posegih, pri katerih zdravniki potrebujejo učinkovite antibiotike. Po podatkih WHO je bila leta 2023 približno vsaka šesta laboratorijsko potrjena bakterijska okužba, zajeta v svetovno spremljanje pogostih okužb, odporna proti antibiotičnemu zdravljenju. Med letoma 2018 in 2023 se je odpornost povečala pri več kot 40 odstotkih spremljanih kombinacij bakterij in antibiotikov. Odpornost nastane, ko bakterije razvijejo sposobnost preživetja kljub uporabi antibiotikov, ki so jih prej lahko uničili ali ustavili njihovo razmnoževanje. Odporne bakterije se lahko širijo med ljudmi, živalmi in v okolju, gene za odpornost pa lahko prenašajo tudi na druge bakterije.

Do leta 2050 bi lahko zahtevale več kot 39 milijonov življenj

Mednarodna raziskava, objavljena leta 2024 v znanstveni reviji The Lancet, je ocenila, da je bilo leta 2021 z bakterijsko odpornostjo proti antibiotikom povezanih približno 4,71 milijona smrti, od tega jih je bilo 1,14 milijona neposredno pripisljivih odpornosti. Po projekcijah iste raziskave bi lahko med letoma 2025 in 2050 odpornost bakterij neposredno povzročila več kot 39 milijonov smrti. Leta 2050 bi lahko zaradi nje umrlo približno 1,91 milijona ljudi, skupno število smrti, povezanih z odpornimi bakterijskimi okužbami, pa bi lahko doseglo 8,22 milijona. Številki se ne seštevata - neposredno pripisljive smrti so vključene v širšo oceno povezanih smrti. Največje breme naj bi nosili starejši. Raziskovalci so ugotovili, da se je število smrti, pripisljivih odpornosti, med letoma 1990 in 2021 pri otrocih, mlajših od pet let, zmanjšalo za več kot polovico, pri starejših od 70 let pa povečalo za več kot 80 odstotkov.

Ko odpovejo tudi rezervni antibiotiki

Posebno nevarnost predstavljajo bakterije, odporne proti več skupinam antibiotikov. Med njimi so povzročiteljice pljučnic, okužb sečil, ran in krvi. Pri težjih okužbah zdravniki včasih ostanejo brez običajnih možnosti zdravljenja in morajo poseči po rezervnih antibiotikih. Med pomembnimi možnostmi za zdravljenje hudih bakterijskih okužb so karbapenemi, ki jih zdravniki uporabljajo predvsem takrat, ko druga zdravila niso učinkovita ali primerna. Toda nekatere bakterije proizvajajo encime, imenovane karbapenemaze, ki lahko razgradijo tudi te antibiotike. Med posebej problematičnimi sta bakteriji Klebsiella pneumoniae in Escherichia coli, ki lahko povzročita življenjsko nevarne okužbe.

Zdravljenje takšnih okužb lahko zahteva posebne kombinacije antibiotikov, pri nekaterih odpornih sevih pa je izbira učinkovitih zdravil zelo omejena. Posledice segajo tudi na druga področja medicine. Učinkoviti antibiotiki so pomembni pri operacijah, presaditvah organov in zdravljenju raka, saj lahko pri bolnikih z oslabljenim imunskim sistemom bakterijske okužbe povzročijo hude zaplete. Razvoj novih zdravil širjenju odpornosti ne sledi dovolj hitro. WHO je v analizi iz leta 2025 ugotovila, da se je število protibakterijskih zdravil in drugih pristopov v kliničnem razvoju zmanjšalo s 97 leta 2023 na 90. Le 15 jih je po njenih merilih veljalo za inovativne. Pri desetih od teh še ni bilo dovolj podatkov, da bi lahko izključili možnost, da bo obstoječa odpornost zmanjšala tudi njihovo učinkovitost.

V Sloveniji izrazit porast nevarnih odpornih bakterij

Podatki Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani kažejo izrazit porast odkrivanja bakterij, ki proizvajajo karbapenemaze. Pri bakteriji Klebsiella pneumoniae se je število evidentiranih primerov povečalo s 16 leta 2017 na 397 leta 2024. Pri Escherichia coli je naraslo z 10 na 177, pri bakterijah iz rodu Citrobacter pa s 17 na 164. Spreminja se tudi sestava encimov, ki tem bakterijam omogočajo odpornost. Med spremljanimi bakterijami, ki proizvajajo karbapenemaze, je delež takih, ki tvorijo metalokarbapenemaze, samostojno ali v kombinaciji z encimi OXA-48, leta 2024 dosegel 52,5 odstotka. Po pojasnilih inštituta so bakterije s kombinacijo metalokarbapenemaz in encimov OXA-48 običajno odporne proti skoraj vsem testiranim antibiotikom. Podatki vključujejo okužbe in nosilstvo odpornih bakterij brez znakov bolezni. Zaradi anonimnega zbiranja je lahko ista oseba v določenih okoliščinah evidentirana večkrat, zato številk ni mogoče neposredno enačiti s številom obolelih.

Inštitut opozarja tudi na omejitve spremljanja. Okužbe in nosilstvo teh bakterij ne spadajo med prijavljive bolezni, anonimni sledilnik pa ne omogoča popolnega spremljanja posameznih bolnikov in širjenja bakterij med zdravstvenimi ustanovami. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) spremlja bakterijsko odpornost tudi pri invazivnih okužbah. Leta 2024 so slovenski laboratoriji v okviru evropske mreže EARS-Net poročali o 3537 prvih izolatih osmih spremljanih skupin bakterij iz krvi ali možgansko-hrbtenjačne tekočine. Ta podatek vključuje tako občutljive kot odporne bakterije.

Vir: KGZS

Odporne bakterije se lahko širijo tudi prek hrane

Antibiotiki se v živinoreji uporabljajo za zdravljenje bakterijskih okužb, v nekaterih delih sveta pa so jih dolgo uporabljali tudi za pospeševanje rasti ali preprečevanje bolezni pri sicer zdravih živalih. Njihova uporaba ustvarja selekcijski pritisk - občutljive bakterije lahko odmrejo, odporne pa preživijo in se razmnožujejo. Odporne bakterije lahko z živali preidejo na človeka prek neposrednega stika, okolja ali prehranske verige. Med klanjem, predelavo in pripravo hrane lahko denimo pridejo na meso, človek pa se lahko z njimi okuži ob uživanju neustrezno pripravljene hrane ali zaradi prenosa bakterij s surovega mesa na druga živila in kuhinjske površine.

Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) in Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) sta februarja letos opozorila, da ostaja odpornost bakterij, ki se prenašajo s hrano, resen javnozdravstveni problem. Pri bakterijah Salmonella in Campylobacter, ki povzročajo črevesne okužbe, je odpornost proti nekaterim pogosto uporabljenim antibiotikom še vedno zelo razširjena. Posebej problematična je odpornost proti ciprofloksacinu, pomembnemu antibiotiku za zdravljenje hudih bakterijskih okužb pri ljudeh. Pri bakterijah Campylobacter je v Evropi že tako razširjena, da ciprofloksacin ni več priporočena izbira za zdravljenje teh okužb.

Evropski strokovnjaki opozarjajo tudi na odkrivanje bakterij E. coli, ki proizvajajo karbapenemaze, pri živalih za proizvodnjo hrane in v mesu v več evropskih državah. Karbapenemi se uporabljajo za zdravljenje hudih okužb pri ljudeh, njihova uporaba pri živalih za proizvodnjo hrane pa v EU ni dovoljena. Odpornost proti karbapenemom se lahko ohranja in širi tudi brez uporabe teh zdravil. Bakterije so lahko odporne proti več skupinam antibiotikov hkrati, zato lahko uporaba drugih antibiotikov spodbuja tudi preživetje bakterij, odpornih proti karbapenemom. Geni za odpornost se lahko prenašajo tudi med bakterijami.

Koliko antibiotikov dejansko ostane v hrani

Ostanki antibiotikov v živilih in prisotnost odpornih bakterij sta različni težavi. Po zdravljenju živali lahko v njenih tkivih nekaj časa ostajajo ostanki zdravil. Evropska zakonodaja zato določa najvišje dovoljene vrednosti in karenčne dobe, torej obdobje, ki mora preteči med zadnjim odmerkom zdravila in zakolom oziroma uporabo mleka, jajc ali drugih živalskih proizvodov za prehrano ljudi. EFSA je februarja letos objavila rezultate nadzora za leto 2024. Med 493.664 analiziranimi vzorci živali in živil živalskega izvora jih 629 oziroma 0,13 odstotka ni izpolnjevalo predpisanih zahtev glede nadzorovanih snovi. Podatke so posredovale članice EU ter Islandija in Norveška. Preiskave so poleg antibiotikov zajemale tudi druga veterinarska zdravila, hormone, prepovedane snovi in njihove ostanke. Deleža 0,13 odstotka zato ni mogoče razlagati kot delež živil z nedovoljenimi količinami antibiotikov. Gre za delež neskladnih vzorcev v celotnem sistemu nadzora, ki vključuje tudi namensko vzorčenje tveganih proizvodov.

V Evropski uniji je uporaba antibiotikov za pospeševanje rasti živali prepovedana od leta 2006. Od januarja 2022 veljajo tudi strožja pravila za preventivno uporabo protimikrobnih zdravil. Njihova rutinska uporaba ali nadomeščanje slabe higiene in neustreznih rejskih pogojev sta prepovedana, preventivna uporaba pa je dovoljena le v posebej določenih izjemnih okoliščinah. Po podatkih Evropske agencije za zdravila (EMA) se je prodaja protimikrobnih veterinarskih zdravil za živali, namenjene proizvodnji hrane, v spremljanih državah EU ter na Islandiji in Norveškem leta 2024 povečala za približno pet odstotkov glede na leto prej. Rast je sledila dolgoletnemu upadanju prodaje med letoma 2010 in 2022. Agencija opozarja, da še ni mogoče ugotoviti, ali gre za trajen obrat ali začasno nihanje, povezano denimo z zalogami zdravil, izbruhi bolezni ali spremembami števila živali. Nadzor ostankov zdravil v hrani zato ne zajema vseh poti širjenja odpornosti. Odporne bakterije lahko v prehransko verigo vstopijo med rejo, predelavo in pripravo hrane, bakterije in ostanki zdravil pa se lahko širijo tudi prek gnoja in odpadnih voda.

Države imajo načrte, denarja za izvajanje pa pogosto ni

WHO je po poročanju Reutersa v letošnji raziskavi ugotovila, da ima med 183 sodelujočimi državami nacionalni načrt za boj proti odpornosti proti protimikrobnim zdravilom že 173 držav, leta 2017 pa jih je bilo 79. Toda le 42 držav je poročalo, da imajo za izvajanje načrtov zagotovljena sredstva in da jih tudi dejansko izvajajo. Podobne težave se kažejo pri preprečevanju okužb. Nacionalne programe in smernice ima 128 držav, vendar jih je samo 69 oziroma 38 odstotkov uvedlo po vsej državi. Cilj do leta 2030 je 90 odstotkov.

WHO opozarja tudi na nezadostne diagnostične zmogljivosti. Le 66 držav od 183 ima nacionalne referenčne laboratorije, ki lahko testirajo odpornost tako spremljanih bakterij kot gliv, čeprav je cilj, da bi takšne zmogljivosti do leta 2030 imelo 80 odstotkov držav. Zmanjševanje nepotrebne uporabe antibiotikov mora spremljati dostopnost zdravljenja za bolnike, ki ga potrebujejo. Antibiotiki ne učinkujejo proti virusom, zato pri običajnih virusnih okužbah ne pomagajo. WHO je države pozvala k boljšemu preprečevanju okužb, hitrejši diagnostiki, ustreznejšemu predpisovanju zdravil ter razvoju novih možnosti zdravljenja.

Izbrano za naročnike
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike