Slovenska industrija kljub junijskemu padcu ostaja nad lansko ravnjo

Industrijska proizvodnja v Sloveniji je junija nekoliko stopila na zavoro, vendar podatki na letni ravni kažejo drugačno sliko. Po majskem vzponu je bila proizvodnja junija za dva odstotka nižja, v primerjavi z lanskim junijem pa je bila še vedno višja za 1,7 odstotka. V prvi polovici leta je industrija ustvarila pol odstotka več kot v enakem obdobju lani.

Najnovejši podatki Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) kažejo, da slovensko industrijsko gospodarstvo ostaja v obdobju neenakomernih gibanj. Junijski mesečni padec sicer ni zanemarljiv, vendar ga je treba postaviti v širši kontekst. Na medletni ravni namreč proizvodnja še naprej presega lanske vrednosti, kar pomeni, da industrija kljub zahtevnim razmeram ni zdrsnila v splošen padec.

Skupna vrednost industrijske proizvodnje je bila junija za dva odstotka nižja kot maja. Pri tem pa niso vse panoge sledile enakemu trendu. Največji mesečni padec sta zabeležila rudarstvo in predelovalne dejavnosti, medtem ko je energetika junija občutno povečala svojo proizvodnjo.

Najnovejši podatki SURS kažejo, da slovensko industrijsko gospodarstvo ostaja v obdobju neenakomernih gibanj.

Največji padec v rudarstvu

Podatki razkrivajo precej različna gibanja med posameznimi deli industrije. V rudarstvu se je industrijska proizvodnja junija na mesečni ravni zmanjšala za kar 9,4 odstotka. Še izrazitejši je padec v primerjavi z lanskim junijem, saj je bila proizvodnja v tej dejavnosti nižja za 48,5 odstotka.

Rudarstvo je sicer manjši del slovenskega industrijskega gospodarstva, zato tako izrazit padec sam po sebi ne pomeni enako velikega udarca za celotno industrijo. Kljub temu številke kažejo na precejšnja nihanja v dejavnosti, ki je močno odvisna od konkretnega obsega pridobivanja surovin in posameznih proizvodnih projektov.

Precej pomembnejši podatek je gibanje predelovalnih dejavnosti, ki predstavljajo jedro slovenskega industrijskega gospodarstva. Njihova proizvodnja je bila junija za 2,1 odstotka nižja kot maja, vendar je bila hkrati za 2,5 odstotka višja kot junija lani.

Predelovalne dejavnosti, predstavljajo jedro slovenskega industrijskega gospodarstva.

To pomeni, da mesečni padec še ne pomeni nujno preobrata v negativni trend. Slovenska predelovalna industrija je bila junija kljub mesečnemu zmanjšanju proizvodnje še vedno nad lansko ravnjo.

Energetika izstopa z rastjo

Precej drugačno sliko kaže področje oskrbe z električno energijo, plinom in paro.

Na mesečni ravni se je proizvodnja v tej dejavnosti povečala za 7,2 odstotka, v primerjavi z junijem lani pa za 5,1 odstotka.

Energetski sektor je tako junija predstavljal eno redkih področij, kjer je bilo mogoče zaznati izrazitejšo rast tudi na mesečni ravni.

To je pomembno tudi z vidika konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Stabilna in cenovno dostopna oskrba z energijo je namreč eden ključnih pogojev za delovanje industrije. Visoki stroški energije lahko hitro zmanjšajo konkurenčnost podjetij, zlasti tistih, ki imajo energetsko intenzivno proizvodnjo.

Stabilna in cenovno dostopna oskrba z energijo je namreč eden ključnih pogojev za delovanje industrije.

Prva polovica leta vendarle pozitivna

Če pogledamo širše in junijskega rezultata ne ocenjujemo izolirano, je slika nekoliko bolj spodbudna.

V prvih šestih mesecih letošnjega leta je bila vrednost industrijske proizvodnje za 0,5 odstotka višja kot v enakem obdobju lani.

Rast sicer ni visoka, vendar je pomembna predvsem zato, ker kaže, da slovenska industrija v prvi polovici leta ni izgubila lanske ravni proizvodnje. Po zahtevnejšem obdobju za evropsko industrijo je že ohranjanje oziroma rahlo povečanje obsega proizvodnje pomemben signal.

Slovenija je kot izrazito izvozno usmerjeno gospodarstvo močno odvisna od razmer na evropskih trgih. Slovenska podjetja so zato izpostavljena gibanju naročil iz tujine, cenam energentov, stroškom dela, obrestnim meram in splošnemu gospodarskemu razpoloženju v največjih trgovinskih partnericah.

Slovenija je kot izrazito izvozno usmerjeno gospodarstvo močno odvisna od razmer na evropskih trgih.

Junijski padec zato še ne pomeni preobrata

Pri ocenjevanju junijskih podatkov je pomembno razlikovati med mesečnimi nihanji in dolgoročnejšim trendom.

Dvomestni oziroma večji mesečni premiki v posameznih dejavnostih niso nujno znak trajnega obrata. Industrijska proizvodnja se lahko iz meseca v mesec precej spreminja zaradi naročil, remontov, sezonskih dejavnikov, praznikov, dobavnih verig in drugih posebnosti proizvodnega procesa.

Ključni je zato podatek, kaj se dogaja v daljšem obdobju.

In ta trenutno kaže precej bolj umirjeno sliko: industrijska proizvodnja je bila v prvem polletju za 0,5 odstotka višja kot leto prej, junija pa za 1,7 odstotka nad lansko ravnjo.

To pomeni, da slovenska industrija kljub junijskemu mesečnemu zmanjšanju še vedno ustvarja nekoliko več kot pred letom dni.

Industrija pred številnimi izzivi

Kljub temu razlogov za pretiran optimizem ni. Slovenska industrija ostaja tesno povezana z razmerami v evropskem gospodarstvu, kjer se podjetja že dalj časa soočajo z visokimi stroški, šibkejšim povpraševanjem in močno mednarodno konkurenco.

Za Slovenijo je zato ključno vprašanje, ali bo lahko industrija svojo proizvodnjo v prihodnjih mesecih povečala predvsem na področjih z višjo dodano vrednostjo.

Pri tem niso pomembni zgolj obseg proizvodnje in število proizvedenih izdelkov, temveč predvsem njihova vrednost. Slovensko gospodarstvo bo dolgoročno težko temeljilo na konkurenčnosti, ki bi izhajala predvsem iz nizkih stroškov dela. Več možnosti za rast ponujajo avtomatizacija, digitalizacija, umetna inteligenca, razvoj novih tehnologij ter proizvodnja zahtevnejših in bolj specializiranih izdelkov.

Kaj lahko naredi država?

Najnovejši podatki so tudi opomnik, da gospodarska politika ne more biti usmerjena zgolj v kratkoročno blaženje posledic gospodarskih nihanj.

Za dolgoročno moč slovenske industrije so pomembni predvsem predvidljivo poslovno okolje, hitrejši postopki, učinkovitejša davčna politika, dostop do financiranja, razvoj infrastrukture ter spodbude za investicije v nove tehnologije.

Pomembno je tudi zmanjševanje administrativnih bremen. Podjetja, ki želijo investirati v nove stroje, širiti proizvodnjo ali razvijati nove izdelke, potrebujejo predvsem stabilne pogoje in jasna pravila.

Država lahko s ciljno usmerjenimi ukrepi spodbuja tudi raziskave in razvoj ter povezovanje podjetij z raziskovalnimi institucijami. Prav razvoj izdelkov z višjo dodano vrednostjo je namreč ena od poti, s katero lahko Slovenija izboljša svojo konkurenčnost na zahtevnem evropskem in svetovnem trgu.

Gospodarska politika ne more biti usmerjena zgolj v kratkoročno blaženje posledic gospodarskih nihanj.

Industrija še ni v težavah, vendar prostora za čakanje ni

Junijski podatki zato prinašajo mešan signal. Na eni strani je 2-odstotni mesečni padec industrijske proizvodnje, pri čemer se je proizvodnja v rudarstvu zmanjšala za 9,4 odstotka, v predelovalnih dejavnostih pa za 2,1 odstotka.

Na drugi strani pa je pomembno, da je bila proizvodnja 1,7 odstotka višja kot junija lani, predelovalne dejavnosti so zrasle za 2,5 odstotka, energetika pa za 5,1 odstotka. V prvem polletju je bila celotna industrijska proizvodnja za 0,5 odstotka nad ravnjo iz istega obdobja lani.

Slovenska industrija torej trenutno ne kaže slike gospodarstva, ki bi se sesedalo. Kaže pa gospodarstvo, ki potrebuje nov razvojni zagon.

Prav prihodnji meseci bodo pokazali, ali bo Slovenija znala trenutne razmere izkoristiti za nov investicijski cikel, večjo produktivnost in prehod k proizvodnji z višjo dodano vrednostjo – ali pa bo ostala ujeta v počasni rasti, ki jo lahko ob prvem večjem zunanjem šoku hitro prehiti konkurenca.

V prvem polletju je bila celotna industrijska proizvodnja za 0,5 odstotka nad ravnjo iz istega obdobja lani.