Perko: »Zloba, ki izvira iz Makarovičeve, mora imeti globoko podstat«

V torek se bo predvidoma nadaljevalo sojenje Svetlani Makarovič, ki jo zaradi razžalitve v besedilu Utrip laži toži novinar in zgodovinar dr. Jože Možina. V dneh pred pričakovano zaključno obravnavo smo zbrali nekaj odzivov – Možina, kot pravi, pričakuje jasno obsodbo.

Pred sodnico Lilijano Podlesnik bo na ljubljanskem okrajnem sodišču v torek medijsko zelo odmeven primer dr. Jožeta Možine, ki toži Svetlano Makarovič. Zadnja obravnava v tem primeru je bila 12. decembra lani. Naslednja je bila predvidena 20. marca, torej tik pred državnozborskimi volitvami, a je bila nato preložena na 21. aprila. Do obravnave nato znova ni prišlo, tokrat zaradi bolezni Svetlane Makarovič.

Možina toži Makarovičevo zaradi sramotilnega besedila Utrip laži, v katerem se je odzvala na njegov Utrip o dražgoški bitki, ki je bil predvajan na TV Slovenija. Makarovičeva ga je javno ozmerjala, da je »poklicni lažnivec«, »izdajalec«, da »potvarja zgodovino«, da je »obrekljivec brez časti«, »zmenè, nikoli sito«, »našla svinja je korito«, »žre, se baše in kozla«, »koncentracija sovraštva«, na koncu pa je zapisala: »Jezik za zobe, Možina!« V svoj zagovor je rekla, da gre pri tem za satiro in da Možina v njej nastopa simbolično.

Sramotilno besedilo ali satira?

Kot smo že pisali, je dr. Urška Perenič, strokovnjakinja s področja literarnih ved in profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, zapisala, da so v besedilu uporabljeni številni nizkotni in žaljivi izrazi. Posebej je opozorila na konec, v katerem Makarovičeva Možino poziva k molku. »Dejansko se ga poziva, da naj ne uresničuje svoje s pravnim redom varovane pravice do izražanja mnenja zaradi njegove vsebine,« je poudarila in nadaljevala, da Makarovičeva v nasprotju z veljavno opredelitvijo satire ne govori o splošnih slabostih v družbi in ne kliče k njihovi odpravi, »ampak je edini smoter njenega besedila diskreditacija osebnosti in dela napadene osebe«.

Podobno je opozoril tudi literarni zgodovinar dr. Matija Ogrin. »Besedilo 'Utrip laži' je primer izrazito političnega pesnjenja, ki nima in ne more imeti statusa umetniške literature,« pravi in dodaja, da gre za politično zlorabo institucije literature kot umetnosti, ki »z videzom literarne oblike plasira politično-ideološke teme«.

Dr. Matija Ogrin pravi, da gre za politično zlorabo institucije literature kot umetnosti, ki »z videzom literarne oblike plasira politično-ideološke teme«.

Perko: Besedilo največ pove o avtorici

Psiholog dr. Andrej Perko je pred časom za Radio Ognjišče pojasnil, da besedilo Utrip laži največ pove o avtorici in da je prav, da je Možina odreagiral. »Neke etične in moralne norme morajo biti, zanje očitno ne.« Sprašuje se, kam bo družba prišla, če bo sodišče Utrip laži definiralo kot satiro. »Potem se lahko samo še obkladamo in žalimo,« meni Perko.

Dodaja, da si ne more predstavljati, »da je do tega sploh prišlo. Občutek imam, da mora imeti ta zloba, ki izvira iz Svetlane Makarovič, neko globoko podstat. Sprašujem se, kako je Svetlana Makarovič v bistvu ranjena. Kaj vse je moralo biti narobe od njene mladosti naprej, da iz nje tako seka to sovraštvo do katolištva, Cerkve.«

Perko je pri tem spomnil na primer iz leta 2015, ko je Makarovičeva v luči tedaj predlaganih sprememb družinskega zakonika o poslancu NSi Jožefu Horvatu, duhovniku Branku Cestniku in aktivistu Alešu Primcu dejala: »Bolj ko jih gledam, bolj mi je žal, da niso bili splavljeni, ko je bil še čas.« »To je v nekem smislu sovražni govor, ki ga ne bi smeli dovoliti, a ona si lahko privošči vse,« je še dejal psiholog.

Dr. Andrej Perko: »To je v nekem smislu sovražni govor, ki ga ne bi smeli dovoliti, a ona si lahko privošči vse.«

Možina pričakuje »jasno obsodbo«

Možina od torkove obravnave pričakuje »jasno obsodbo«, saj Makarovičeva po njegovem mnenju nima možnosti, da bi se sklicevala na svobodo izražanja ali satiro. Obramba tudi ni pridobila nobenega strokovnega mnenja, da naj bi šlo za satiro. »Gre za doslej najhujši javni verbalni napad na novinarja zaradi njegovega dela, s pozivom k utišanju, izrečenim v vzdušju linča, brez najmanjšega namena argumentirane razprave, ampak zgolj z namenom poniževanja in razčlovečenja.«

Prepričan je, da je svoboda izražanja v svobodni in demokratični družbi zelo pomembna, ni pa neomejena. Čeprav je dopustna ostra kritika javnih osebnosti, ideologij in zgodovinskih razlag, pa ni avtomatično varovano osebno sramotenje, razčlovečenje, lažnivo pripisovanje ravnanj ali napad na čast in dobro ime posameznika, opozarja in nadaljuje, da Makarovičeva še vedno ni dokazala, da bi bilo v njegovem komentarju v Utripu karkoli zgodovinsko netočno. »Demokratična družba ne varuje samo govorca, ampak tudi dostojanstvo naslovnika.« Zaveda se, da lahko v slovenskem pravnem redu prevladajo dvojna merila. »Gre za osebo, ki ima privilegirano podporo vplivnih politikov.«

Jože Možina: »Družba s sodnim sistemom, ki bi tako ekscesne verbalne napade toleriral, vodi v anarhijo.«

»Si predstavljate, da bi ob tolikšni občutljivosti do drugih primerov verbalnih napadov, ki niti približno niso tako hudi, tu prišlo do oprostilne sodbe? To bi pomenilo, da se lahko kogarkoli, ki nam ni všeč, javno ponižuje do skrajne mere in se nato naknadno vleče ven, češ da je šlo za satiro,« meni Možina in sklene: »Družba s sodnim sistemom, ki bi tako ekscesne verbalne napade toleriral, vodi v anarhijo. Iz zgodovine vemo, da je včasih potrebna le iskrica, da se verbalno nasilje sprevrže v fizično. To sojenje ima zato širši pomen, ki zadeva vse nas.«