KI2: Ministrstvo še ne razkriva, kako bo presodilo pravni status diafragme; odstranitev ni zadržana

Pritožba Kemijskega inštituta zoper inšpekcijsko odločbo, s katero sta bili odrejeni ustavitev gradnje in odstranitev armiranobetonske diafragme, ne zadrži izvršitve odločbe, so nam potrdili na Ministrstvu za okolje in prostor. Ministrstvu prav tako ni znano, da bi bila izvršitev kako drugače odložena ali zadržana. Za odstranitev diafragme je bil sicer določen 12-mesečni rok, ki se izteče 15. junija 2027, ministrstvo pa naj bi o pritožbi odločilo do sredine septembra.

Gradbena inšpekcija je diafragmo na gradbišču novega Centra za tehnologije genske in celične terapije Kemijskega inštituta opredelila kot nelegalen objekt oziroma njegov del – o tem smo pisali tukaj. Z odločbo z dne 10. junija 2026 je odredila ustavitev gradnje in odstranitev diafragme, ker je bila izvedena brez pravnomočnega gradbenega dovoljenja.

V prejšnjem članku smo opozorili, da je bil po navedbah Kemijskega inštituta nadzor opravljen že 19. februarja, inšpekcijska odločba pa izdana šele 10. junija. Inšpektorat nam je zdaj pojasnil, da je bil postopek uveden 18. februarja. Poudaril je, da se inšpekcijski postopki sicer vodijo po uradni dolžnosti, prijave pa lahko predstavljajo podlago za uvedbo nadzora. Po opravljenem nadzoru je sledil ugotovitveni postopek, v katerem je moral inšpektor pregledati relevantno dokumentacijo, preveriti dejansko stanje, pridobiti dodatna pojasnila in izjave ter strankam omogočiti, da se seznanijo z ugotovitvami in se o njih izjavijo.

Pravna presoja diafragme naj bi se tako oblikovala v okviru celotnega postopka, ki se je končal z izdajo odločbe 10. junija. Konkretne dejanske in pravne podlage naj bi bile navedene v odločbi, za katero smo zaprosili po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja in je še nismo prejeli.

Kemijski inštitut se je zoper odločbo pritožil. Kot smo že poročali, na inštitutu vztrajajo, da so diafragmo izvedli na podlagi sklepa Upravne enote Ljubljana z dne 24. aprila 2025 in po pravočasno vloženi prijavi začetka prve faze del. Po njihovi razlagi za diafragmo kot način varovanja gradbene jame posebno gradbeno dovoljenje ni bilo potrebno. Ministrstvo je pritožbo Kemijskega inštituta prejelo 15. julija in jo vodi pod številko 0611-112/2026. Sporočili so nam, da bodo zadevo rešili v zakonskem dvomesečnem roku, torej do sredine septembra. Obenem so nam na ministrstvu izrecno potrdili, da pritožba ne zadrži izvršitve inšpekcijske odločbe. Dodali so, da jim ni znano, da bi bila izvršitev s kakšnim posebnim aktom odložena ali zadržana. To pomeni, da sama vložena pritožba ne preprečuje izvrševanja ukrepov, ki jih je odredila gradbena inšpekcija. Na ministrstvu za zdaj niso želeli odgovoriti, kako bodo pri odločanju upoštevali nasprotujoči si pravni razlagi glede diafragme. Kot razlog so navedli, da bi z odgovorom prejudicirali svojo odločitev.

Poznejše dovoljenje velja le v obsegu njegovega izreka

V zadevi sicer potekata dva ločena pritožbena postopka.

O pritožbi stranskih udeležencev zoper maja izdano gradbeno dovoljenje za novogradnjo je ministrstvo že odločilo. Pritožbo je skupaj s spisom prejelo 22. junija, 4. avgusta pa jo je zavrnilo. Gradbeno dovoljenje je s tem postalo dokončno in se lahko po pojasnilu ministrstva izvršuje na odgovornost investitorja, če bi bilo pozneje odpravljeno v upravnem sporu.

Druga pritožba, o kateri ministrstvo še odloča, je pritožba Kemijskega inštituta zoper inšpekcijsko odločbo o diafragmi.

V odgovorih glede gradbenega dovoljenja so na ministrstvu pojasnili, kakšen učinek ima pozneje izdano dovoljenje na dela, izvedena že pred njegovo izdajo. Takšno dovoljenje je lahko pravni temelj za že izvedeno gradnjo samo v obsegu, dimenzijah in namembnosti, kot izhajajo iz njegovega izreka. »Če že zgrajeni objekti v naravi ne ustrezajo v izreku navedenim oziroma dovoljenim objektom, ni skladnosti in posledično ni mogoče govoriti, da gre za legalizacijo že izvedenega stanja v naravi,« so zapisali. Iz gradbenega dovoljenja z dne 19. maja je razvidno, da diafragma ni vključena kot objekt oziroma njegov del, za katerega je bilo dovoljenje izdano. Na ministrstvu so za zdaj potrdili še, da investitor v tem postopku ni zahteval legalizacije že izvedene gradnje. Dejanskega stanja diafragme na terenu niso preverjali – po pojasnilu ministrstva to pri odločanju o dovoljenju za novogradnjo sodi v pristojnost gradbene inšpekcije.

Maja izdano gradbeno dovoljenje torej samo po sebi ne pomeni legalizacije diafragme. Še vedno pa ostaja odprto temeljno vprašanje, o katerem bo moralo ministrstvo odločiti v drugem pritožbenem postopku: ali je za diafragmo gradbeno dovoljenje sploh potrebno. Gradbena inšpekcija je ugotovila, da je. Na drugi strani pa sta upravna enota in ministrstvo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja diafragmo obravnavala kot način izvedbe varovanja gradbene jame, ki ni del objekta oziroma dokumentacije DGD.

Okoljski sklep diafragme ne omenja

S pristojnega ministrstva so nam poslali tudi sklep Ministrstva za okolje, podnebje in energijo z dne 18. decembra 2024, ki se nanaša na predhodni postopek glede presoje vplivov projekta Kemijski inštitut 2 na okolje. Da je bila vloga Kemijskega inštituta zavržena, ker poseg po presoji ministrstva ni dosegal predpisanih pragov, smo že poročali.

Iz sklepa je zdaj podrobneje razvidno, na katerih podatkih je temeljila takšna odločitev. Za druge stavbe je treba predhodni postopek izvesti, če presegajo 10.000 kvadratnih metrov bruto tlorisne površine, nadzemno višino 50 metrov ali podzemno globino 10 metrov. Ministrstvo je ugotovilo, da bodo načrtovane stavbe obsegale 5.280 kvadratnih metrov bruto tlorisne površine, dosegle največ 14 metrov višine in ostale pod pragom desetih metrov podzemne globine. Na četrti strani sklepa je navedeno, da bo globina stavb 5a in 5b znašala 8,93 metra, na naslednji strani pa ministrstvo pri utemeljitvi odločitve navaja globino 8,3 metra.

Ministrstvo je presojo opravilo še glede načrtovanih raziskovalnih laboratorijev. Ugotovilo je, da v njih ne bo potekala proizvodnja, ampak raziskave farmacevtskih proizvodov z biološkimi postopki, zato projekta ni uvrstilo med posege kemične industrije, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna. Ker po njegovi presoji projekt ni dosegel niti pragov za predhodni postopek, je vlogo Kemijskega inštituta zavrglo.