Gospodarstveniki od vlade pričakujejo stabilnejše davke in manj birokracije

Predsednik GZS Tibor Šimonka je na Brdu pri Kranju podprl razvojno smer interventnega zakona in opozoril, da je od uspešnosti podjetij odvisno tudi financiranje socialne države. Premier Janez Janša je med prednostne naloge postavil kadre, predvidljivo obdavčitev in hitrejše postopke.

»Vprašanje pa je, kako dolgo še,« je predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Tibor Šimonka na Vrhu slovenskega gospodarstva pospremil ugotovitev, da slovenska podjetja kljubujejo energetski draginji, trgovinskim oviram in težavam v dobavnih verigah. Znanja, inovativnosti in podjetniške tradicije jim po njegovem ne manjka. Od vlade pa pričakujejo, da bo uredila razmere, na katere država lahko vpliva.

Na Brdu pri Kranju so bile tako znova v ospredju zahteve po stabilnejšem poslovnem okolju, konkurenčnih davkih in odpravi administrativnih ovir. Šimonka je opozoril, da se te množijo tudi zaradi evropskih predpisov. Hitrejše ukrepanje zato pričakuje tako doma kot v Bruslju.

Vladnim dosedanjim načrtom je izrekel priznanje: precej predlogov gospodarstva je po njegovih besedah našlo mesto v koalicijski pogodbi. Tudi interventni zakon vsebuje koristne rešitve in pomeni korak v pravo smer. Gospodarstveniki zdaj želijo predvsem zaveze, da bodo potrebni ukrepi tudi sprejeti.

Pri tem je Šimonka segel v razpravo o financiranju javnih storitev. Opozoril je, da brez novih vlaganj podjetja ne morejo povečevati produktivnosti in ohranjati konkurenčnosti, od katere je odvisno dolgoročno financiranje šolstva, zdravstva in socialne varnosti. Zahteve gospodarstva je s tem povezal z vprašanjem, kako ohraniti storitve, ki jih prebivalci pričakujejo od države.

Premier Janez Janša je nastop začel pri izvozu. »Večji del tega, kar v Sloveniji proizvedemo, prodamo na tuje trge,« je dejal. Majhnost domačega trga slovenskim podjetjem ne pušča veliko prostora za umik pred mednarodno konkurenco, ta pa je prisotna tudi doma, saj je Slovenija del skupnega evropskega trga. Po njegovih besedah morajo podjetja izdelovati proizvode, ki so po kakovosti najmanj primerljivi s konkurenčnimi, pri tem pa stroški proizvodnje ne smejo biti višji kot drugod. Med področji, ki jih mora država urediti, je najprej izpostavil ljudi.

Demografija je po Janševi oceni ključni strateški problem Slovenije in Evrope. Znotraj tega je odprl še vprašanje razporeditve delovne sile. Če je zaposlenih na enem področju preveč, jih drugje primanjkuje, je opozoril in dodal, da takšnih nesorazmerij ni mogoče odpravljati zgolj z uvozom delavcev. Pri davkih je bil kratek: »Davki morajo biti razumni in se ne smejo spreminjati vsako leto ali pa z vsako vlado.«

[21. Vrh slovenskega gospodarstva - Čas je za stabilnost] V dvorani na Brdu pri Kranju je bila danes zbrana zelo velika realna moč, ki pa se ne manifestira. Ker je bila utišana. In to brez velikih protestov.

— Janez Janša (@JJansaSDS) October 20, 2026

Tretja naloga so predpisi in postopki, s katerimi se podjetja srečujejo pri gradnji, umeščanju projektov v prostor ter pridobivanju dovoljenj. Če ti v Sloveniji trajajo dlje kot drugod, država po premierjevih besedah izgublja konkurenčni položaj. Zagotovil je, da se vlada tega zaveda, ob tem pa opozoril, da o vseh spremembah ne odloča sama.

Tu je razprava dobila tudi neposreden politični poudarek. Janša je izpostavil referendum o interventnem zakonu za razvoj Slovenije in ga predstavil kot pomembno odločitev o prihodnjih pogojih za poslovanje. Uveljavitev zakona je povezal z možnostjo večje konkurenčnosti in zagotavljanjem denarja za blaginjo. Obenem je ocenil, da Slovenija od leta 2008 v primerjavi s povprečjem Evropske unije praktično ni napredovala.

Šimonka in Janša sta se pri podpori razvojni smeri zakona torej srečala. Predsednik GZS je govoril o pričakovanjih podjetij in rešitvah, ki jih ocenjujejo kot koristne, premier pa je poudaril tudi politično težo prihajajočega odločanja.

Drugačen pogled na težave evropskih podjetij je ponudila glavna ekonomistka Evropske banke za obnovo in razvoj Beata Javorcik. Med največje pritiske je uvrstila energijo, negotovost v zunanji trgovini in demografske spremembe. Elektrika je po njenih navedbah v Evropi približno dvainpolkrat dražja kot v ZDA, konflikt na Bližnjem vzhodu pa je močno zvišal evropske cene zemeljskega plina.

Opozorila je še, da posledice staranja prebivalstva niso oddaljen problem. Po podatkih EBRD, ki jih je navedla, demografska gibanja že zmanjšujejo rast BDP na prebivalca za približno pol odstotne točke.

Na letošnjem, 21. Vrhu slovenskega gospodarstva so razpravo razširili tudi na iskanje poslov zunaj tradicionalnih evropskih trgov. Program je med drugim vključil predstavitev priložnosti v Indiji ter poglede predstavnikov podjetij RRC, M Sora, Adria Dom in Lek. Za sklepni del srečanja je bil napovedan nastop ministra za gospodarstvo, delo in šport Anžeta Logarja.