25.390 evrov še pred prvim zidakom: Arsenovičev odlok mladi družini v Mariboru izstavil vrtoglav račun
Medtem ko županski kandidati obljubljajo boljše pogoje za mlade družine, se 36-letni Jure Pernek iz Maribora sooča s precej drugačno resničnostjo. Z ženo in dvema sinovoma si želi v Kamnici zgraditi družinsko hišo, a mu je občina še pred začetkom gradnje odmerila kar 25.390,80 evra komunalnega prispevka.
Preverili smo, kako je k tako visokemu znesku prispevala sprememba občinskega odloka, ki jo je leta 2024 predlagal župan Aleksander Saša Arsenovič. Občina si je takrat obetala približno milijon evrov dodatnih prihodkov, uradni proračunski podatki pa kažejo, da so se prilivi iz komunalnih prispevkov po spremembi občutno povečali.
Ko je Jure Pernek prejel odločbo mariborske občinske uprave, je najprej preveril znesek. Nato ga je pogledal še enkrat. Za komunalni prispevek, ki ga mora plačati zaradi načrtovane gradnje družinske hiše v Kamnici, mu je občina odmerila natanko 25.390,80 evra. Odločba je bila izdana 11. novembra letos, torej le nekaj dni pred lokalnimi volitvami, na katerih so mariborski županski kandidati med drugim obljubljali boljše pogoje za življenje in prihodnost mladih družin. »Rekel bom, da je kar precej šokantno,« je za Planet TV povedal Pernek, ki ga je višina odmerjenega zneska močno presenetila.
Kot pravi, je pričakoval približno polovico nižji prispevek, največ okoli 15.000 evrov, čeprav bi bil tudi to zanj velik strošek. Namesto tega mora občini plačati več kot 25 tisočakov, še preden bo sploh začel graditi svoj novi dom. Pri tem ne gre za razkošno vilo, poudarja. Z ženo in dvema sinovoma načrtuje običajno družinsko hišo s približno 140 kvadratnimi metri bivalne površine. Vsak od otrok bo imel svojo sobo, družina pa končno svoj dom. Pernek, ki je več let delal v tujini, se je namreč vrnil v Maribor, kjer si je ustvaril družino in želi tudi ostati.
Toda pot do lastne hiše postaja vse dražja. Najprej nakup zemljišča, nato projektiranje, pridobivanje dokumentacije in dovoljenj, za tem pa še stroški, ki jih mora investitor poravnati pred začetkom gradnje. Med njimi je tudi komunalni prispevek, ki je v Pernekovem primeru dosegel vrtoglavo višino.
Več kot 15.000 evrov samo za cestno omrežje
Iz odločbe Skupne občinske uprave Maribor, ki smo jo pridobili, je razvidno, kako je nastal skupni znesek. Najvišja postavka je cestno omrežje, za katero mora Pernek plačati 15.194,40 evra. Sledijo kanalizacijsko omrežje s 5.812,66 evra, vodovodno omrežje s 3.788,42 evra in javne površine, za katere je občina odmerila še 595,32 evra. Skupaj torej 25.390,80 evra. Pri izračunu je občinska uprava upoštevala gradbeno parcelo v velikosti 927,90 kvadratnega metra in bruto tlorisno površino objekta 386,50 kvadratnega metra.
Pri tem je treba ločiti bruto tlorisno površino, ki se uporablja pri odmeri komunalnega prispevka, od približno 140 kvadratnih metrov bivalne površine, o katerih govori investitor. Gre za različni merili, vendar velika razlika odpira tudi vprašanje, kako so bile pri konkretnem projektu določene površine za obračun. Odločba se nanaša na novogradnjo enostanovanjske stavbe in opornega zidu. Za oporni zid po navedbah občinske uprave posebnega komunalnega prispevka niso odmerili. Na zemljišču že stoji tudi starejša garaža, vendar zanjo, kot je razvidno iz odločbe, ni bilo mogoče upoštevati predhodno plačanega komunalnega prispevka.
Da komunalni prispevek ni poljubno določena številka, temveč dajatev za uporabo oziroma priključitev na obstoječo komunalno opremo, ni sporno. Toda njegova višina je odvisna tudi od meril, ki jih določajo občinski predpisi. In prav pri teh je Maribor pred dobrima dvema letoma sprejel pomembno spremembo.
Arsenovičev predlog: namesto polovice kar 100 odstotkov
Na 13. redni seji mariborskega mestnega sveta 21. marca 2024 so svetniki obravnavali spremembo odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka. Predlagatelj gradiva GMS-234 je bil župan Aleksander Saša Arsenovič, mestni svet pa je spremembo sprejel po skrajšanem postopku. Bistvo spremembe je bilo precej preprosto, njene finančne posledice za investitorje pa so lahko zelo velike.
Do takrat je mariborski odlok določal različne prispevne stopnje glede na vrsto komunalne infrastrukture. Pri javnih cestah je stopnja znašala 50 odstotkov, pri kanalizaciji prav tako 50 odstotkov, pri javnih površinah pa 70 odstotkov. Pri vodovodnem omrežju je že prej veljala stoodstotna stopnja. Toda mestni svet je na Arsenovičev predlog iz odloka črtal 12. člen, ki je določal prav te nižje stopnje. S tem je začelo veljati pravilo iz državne uredbe: če občina ne določi drugačne stopnje, se upošteva 100 odstotkov. To pomeni, da se je prispevna stopnja za ceste in kanalizacijo zvišala s 50 na 100 odstotkov, pri javnih površinah pa s 70 na 100 odstotkov.
Ne gre za to, da bi investitor plačeval vse dejanske stroške gradnje javnih cest ali kanalizacije, temveč za to, da se pri odmeri njegovega komunalnega prispevka upošteva polna predpisana stopnja. Sprememba je začela veljati 16. aprila 2024.
Za sprejetje odloka je glasovalo 19 mestnih svetnikov, štirje so bili proti. Takrat je imela Arsenovičeva lista v 45-članskem mestnem svetu 12 mandatov, Gibanje Svoboda Roberta Goloba pa 11. Skupaj sta torej razpolagala z večino svetniških sedežev. Iz zapisnika sicer niso razvidni vsi poimenski glasovi, je pa med svetniki, ki so obrazložili svoje stališče, podporo odloku izrecno napovedal Marko Slavič iz Gibanja Svoboda, nasprotovala pa mu je Ljubica Jančič iz SDS. Politične odgovornosti za predlog tako ni mogoče pripisati zgolj neimenovani občinski upravi. Gradivo je mestnemu svetu uradno predložil župan Arsenovič, svetniška večina pa ga je potrdila.
Mariborski mestni svet je na Arsenovičev predlog iz odloka črtal 12. člen, ki je določal nižje prispevne stopnje. S tem je začelo veljati pravilo iz državne uredbe: če občina ne določi drugačne stopnje, se upošteva 100 odstotkov.
Po starem odloku dobrih 14 tisočakov, danes več kot 25
Kako občutna je bila sprememba, pokaže prav primer družine Pernek. Če pri njihovem projektu uporabimo enake površine, enake obračunske stroške in vse druge podatke iz zdajšnje odločbe, spremenimo pa zgolj prispevne stopnje na tiste, ki so veljale pred aprilom 2024, dobimo precej drugačno številko. Za cestno omrežje bi znesek znašal 7.597,20 evra namesto 15.194,40 evra. Za kanalizacijo bi družina plačala 2.906,33 evra namesto 5.812,66 evra, za javne površine pa približno 416,72 evra namesto 595,32 evra. Prispevek za vodovodno omrežje bi ostal enak. Skupni informativni izračun bi tako znašal 14.708,67 evra. Po zdajšnji odmeri pa znaša 25.390,80 evra. Razlika je 10.682,13 evra.
Poudariti je treba, da gre za primerjalni izračun ob enakih današnjih obračunskih osnovah in ne za dejansko odmero, ki bi jo Pernek prejel leta 2024. Kljub temu primerjava nazorno pokaže finančni učinek spremenjenih prispevnih stopenj pri konkretnem projektu. Dobrih 10.000 evrov je za družino, ki poleg zemljišča financira še projektiranje, gradbeni material, izvajalce in ureditev okolice, velik strošek. To je denar, ki bi ga lahko namenila za del gradnje, opremo ali drugo ureditev novega doma.
Po spremembi odloka več v občinsko blagajno
Pri pregledu gradiva, s katerim je župan leta 2024 predlagal spremembo odloka, smo našli še zanimiv podatek. V obrazložitvi so občinske službe ocenile, da bi sprememba prispevnih stopenj na podlagi finančnih podatkov iz leta 2023 lahko prinesla približno milijon evrov dodatnih namenskih prihodkov. In kaj kažejo dejanski proračunski podatki? Po zaključnem računu Mestne občine Maribor za leto 2023 so prihodki od komunalnih prispevkov znašali 1.543.863 evrov. Leta 2024 pa so dosegli že 2.172.908 evrov. To je približno 629.000 evrov oziroma 41 odstotkov več kot leto prej.
Še pomembnejša od samega povečanja je obrazložitev občine v zaključnem računu za leto 2024. Občina je namreč višjo realizacijo prihodkov izrecno povezala tudi s spremembo odloka o komunalnem prispevku. Celotne razlike med letoma sicer ni mogoče pripisati samo zvišanim prispevnim stopnjam, saj na prihodke vplivajo tudi obseg gradenj, čas plačil in drugi dejavniki.
Toda da je sprememba odloka prispevala k višjim prilivom, izhaja tudi iz uradnega občinskega dokumenta. V prvi polovici leta 2025 je občina iz komunalnih prispevkov prejela še 1.005.202 evra, za celotno leto pa je načrtovala dva milijona evrov. V proračunu za leto 2026 je predvidela že 2,5 milijona evrov prihodkov iz tega naslova. Gre za namenska sredstva za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč.
Občina mora namreč zagotavljati in vzdrževati javno infrastrukturo, za kar potrebuje denar. Toda ob takšnih številkah je razumljivo tudi vprašanje, kolikšen del tega bremena je smiselno naložiti posamezniku, ki si želi zgraditi lasten dom. Z drugimi besedami: tisto, kar za občinski proračun pomeni višji priliv, lahko za mlado družino pomeni več let dodatnega varčevanja.
Mladim družinam posebnih občinskih oprostitev ne zagotavljajo
Mariborski odlok posebnih občinskih oprostitev plačila komunalnega prispevka za mlade družine ne predvideva. Omogoča pa obročno plačevanje pod določenimi pogoji, pri čemer mora biti celotni prispevek poravnan najpozneje v enem letu od pravnomočnosti odločbe. Tudi ta možnost pa višine obveznosti ne zmanjša. Dobrih 25.000 evrov v dvanajstih mesecih bi pomenilo več kot 2.000 evrov mesečnih plačil, če bi bil znesek razdeljen na enake obroke.
Vprašanje razbremenitve mladih družin sicer v Mariboru ni novo. Že ob pripravi odloka leta 2019 je bila podana pripomba, naj občina po zgledu nekaterih drugih lokalnih skupnosti predvidi oprostitve zanje. Občina je predlog takrat zavrnila z obrazložitvijo, da tedanja prostorska zakonodaja ni dopuščala oprostitev zgolj na podlagi osebnih okoliščin zavezancev, temveč je možnosti vezala predvsem na vrste objektov. Ker se je zakonodaja odtlej spreminjala, bi bilo treba morebitne nove ukrepe presojati po današnjih predpisih.
Pernek medtem razmišlja o pritožbi na prejeto odločbo. Za vložitev ima po pravnem pouku 21 dni od vročitve, o pritožbi pa odloča župan Mestne občine Maribor. Njegova zgodba ni le vprašanje ene odmere. Odpira širšo dilemo, kakšne pogoje mesto ustvarja za ljudi, ki si želijo v njem ostati, se vrniti iz tujine ali si ustvariti družino. Maribor namreč ne potrebuje zgolj novih stanovanj in urejenih javnih površin, temveč tudi prebivalce, ki si lahko privoščijo življenje v njem. »Sam sem dolga leta delal v tujini, potem pa sem se vrnil v Maribor in tukaj začel ustvarjati družino,« nam je pojasnil Pernek. Prepričan je, da postaja pot do lastnega doma za mlade iz leta v leto težja.
Tisto, kar za občinski proračun pomeni višji priliv, lahko za mlado družino pomeni več let dodatnega varčevanja.
Pred drugim krogom vprašanje za Frangeža in Greinerja: Bi odlok ohranila?
Maribor je na nedeljskih lokalnih volitvah odločil, da bo novega župana izbiral v drugem krogu 29. novembra. Vanj sta se uvrstila Matevž Frangež, ki je po skoraj vseh preštetih glasovnicah prejel približno 28,17 odstotka glasov, in Bor Greiner s približno 22,88-odstotno podporo. Dosedanji župan Aleksander Saša Arsenovič po dveh mandatih ni ponovno kandidiral.
V ospredju predvolilnih obljub so bile tudi teme stanovanjske problematike, gospodarskega razvoja in ustvarjanja boljših pogojev za življenje. Toda primer družine Pernek ponuja zelo konkretno vprašanje, na katero splošne obljube o razvoju mesta ne odgovarjajo. Bi morala mlada družina, ki v Mariboru gradi svoj prvi dom, plačati več kot 25.000 evrov komunalnega prispevka? In ali je ureditev, ki jo je mestni svet sprejel leta 2024, primerna za mesto, ki želi privabljati in obdržati mlade?
Za pojasnila, zakaj so se odločili zvišati prispevne stopnje, kako komentirajo Pernekovo odmero in koliko dodatnih prihodkov je sprememba dejansko prinesla, smo zaprosili tudi Mestno občino Maribor. Njihove odgovore bomo objavili, ko jih prejmemo.
Za stališče smo povprašali tudi oba kandidata, ki se bosta v drugem krogu pomerila za mariborski županski položaj, Matevža Frangeža in Bora Greinerja. Zanimalo nas je, ali podpirata zdajšnjo ureditev komunalnih prispevkov oziroma bi jo v primeru izvolitve ohranila ali spremenila. Njuna odgovora še pričakujemo, pokazala pa bosta, ali bosta obljube o boljših pogojih za mlade družine spremljala tudi pripravljenost na konkreten poseg v občinsko politiko, ki danes neposredno vpliva na stroške gradnje njihovega doma.
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.