Svoboda se je vdala v usodo, SDS predlaga 14 ministrstev

Po tem, ko so v stranki Svoboda dopoldne umaknili svoj predlog spremembe zakona o vladi, so v stranki SDS po skrajšanem postopku vložili svoj predlog. Medtem ko je Svoboda imela namen število ministrstev zmanjšati na 16, bi v SDS imeli še dva manj. Predsednik DZ Zoran Stevanović (Resnica) je po današnji seji kolegija ocenil, da bi bila izvolitev mandatarja možna že v prvem krogu. 

Poslanci SDS so konec prejšnjega tedna vložili zahtevo za izredno sejo državnega zbora, na kateri bi obravnavali predlog zakona o vladi. Predlog je vložila Svoboda, načrt SDS pa naj bi bil, da bi z zavrnitvijo predloga desno-sredinska koalicija nato resorje lahko oblikovala po svoje. Zdaj ta manever očitno ne bo potreben – Svoboda je namreč danes svoj predlog, ki bi ga moral danes na prvi seji obravnavati parlamentarni skupni odbor, umaknila iz parlamentarnega postopka.

Kot poročajo mediji, so predlog v Svobodi vložili, ker so verjeli, da bodo lahko oni sestavili vlado. Zdaj ko se »veselijo dela v opoziciji« pa se jim zdi prav, da spremembe sestave vlade predlagajo tisti, ki jo bodo oblikovali. »Za umik zakona smo se odločili na podlagi dogajanja na prvi izredni seji, na kateri se je jasno izrisala nova koalicija, ki je prevzela vse aktualne vodstvene položaje v državnem zboru,« so zapisali.

Svoboda je sicer nameravala število ministrstev zmanjšali – z 20 na 16. Golob je namreč priznal, da tako številčna vlada ni operativna, vmes je razmišljal celo zgolj o sedmih ministrstvih. Prejšnja vlada Janeza Janše je imela 17 ministrstev, Golob pa je število zvišal na 20.

Glede tega je celo potekal referendum, SDS je poleti 2022 vložila podpise za razpis zakonodajnega referenduma o spremembah zakona o vladi, ki bi povečal število ministrstev. Pred tem je bil posvetovalni referendum zavrnjen. Branko Grims je takrat opozoril, da tri dodatna ministrstva ne prinašajo le zaposlitve treh ministrov, ampak gre tudi za tri dodatne birokratske aparate, za dodatno mrežo zaposlenih, vse to pa bodo plačali davkoplačevalci. V stranki NSi referendumske pobude niso podprli. 27. novembra 2022 je nato potekalo glasovanje na treh zakonodajnih referendumih, med njimi tudi o noveli Zakona o vladi (ZVRS-J) – večina volivk in volivcev je glasovala za uveljavitev zakona. 

V stranki SDS so sedaj po skrajšanem postopku vložili svoj predlog, pod spremembe zakona so podpisani le njihovi poslanci.

Predsednik DZ meni, da bi bila izvolitev mandatarja možna že v prvem krogu

Predsednik DZ Zoran Stevanović (Resnica) je po današnji seji kolegija DZ ocenil, da bi bila izvolitev mandatarja možna že v prvem krogu. Kot poročajo mediji, v stranki še niso sprejeli odločitve o podpori mandatarskemu kandidatu – te možnosti namreč ni ponudil še nihče. Po Stevanovićevih besedah bodo podprli tistega, ki bo najbližje 46 glasovom, in ki se bo približal programskim izhodiščem stranke Resnica.

Komentiral je tudi ustavno pritožbo zoper sklep o izvolitvi predsednika DZ in pobudo za oceno ustavnosti poslovnika DZ, ki jo je v torek vložila Svoboda – ustavna pritožba se nanaša na označene glasovnice, ki so se pojavile na tajnem glasovanju o predsedniku državnega zbora. Označen je bil del glasovnic v podporo Zoranu Stevanoviću – kar naj bi kazalo na to, da so v nekaterih strankah preverjali enotnost pri glasovanju. Stevanović je mnenja, da Svoboda za svojo potezo nima pravne podlage. Kot je dejal že pred dnevi, veljavnosti ni mogoče oporekati, če je na glasovnici izražena volja poslanca.

V petek tudi o predlogu zakona, ki bi prinesel še dodatne prispevke 

Po prvem kolegiju DZ poteka še prva seja skupnega parlamentarnega odbora. Na njej obravnavajo predlog Levice za spremembe zakona o prispevkih za socialno varnost. Levica predlaga ukinitev enotnega zdravstvenega prispevka – nadomestili bi ga z dvigom obstoječih prispevnih stopenj. Po poročanju MMC ima skupni odbor na dnevnem redu tudi slabo stanje javnih financ, na kar vse glasneje opozarja fiskalni svet, ki prst usmerja v nenadzorovano porabo odhajajoče ekipe.

Kolegij predsednika DZ se je dogovoril še o eni izredni seji, ki bo v petek sledila že prej sklicani izredni seji. Poslanci NSi-ja, SLS-a in Fokusa ter SDS-a so namreč zahtevali, da se predlog sprememb zakona o prispevkih za socialno varnost obravnava na izredni seji. »Gre za predlog, ki je usmerjen v dodatno prispevčno obremenjevanje celotne populacije,« so opozorili.

Bo povprečnemu državljanu interventni zakon sploh kaj prinesel?

»Po našem mnenju bi se moral zakon imenovati: da bodo bogati imeli še več, nič za mlade in nič za povprečnega človeka,« je ministrica v odhodu Alenka Bratušek komentirala interventni zakon za razvoj Slovenije, ki so ga predlagali NSi, SLS in Fokus ter Resnica in Demokrati. Ocenila je, da zakon vsebuje le dve rešitvi, ki bi ju lahko šteli za nujni ukrep – znižanje DDV-ja za osnovno košarico in ukrepe na področju energetike. Po njenih besedah so vse drugo v zakonu sistemske, dolgoročne rešitve, ki ne sodijo v interventni paket. Opozorila je, da bo povprečen državljan od zakona imel zelo malo in očitala desno-sredinskim strankam, da delajo za najbogatejše.