Konec zgodovinskega pakta: Kako se pred našimi očmi ruši imperij petrodolarja, ki je vladal svetu

Zdi se, da je sodobna geopolitika zavita v meglo moralnih floskul in poročil o vojaških operacijah. Vsak dan lahko spremljamo napetosti na Bližnjem vzhodu, sankcije proti Rusiji in tekmo med ZDA ter Kitajsko. Redkokdo pa opazi, da se prava vojna bije daleč od televizijskih kamer – okoli zelenega bankovca, ki mu zaupa ves svet. Okoli sistema, ki nadzoruje skoraj vsako trgovanje na našem planetu in določa vrednost vsega, kar si lastite. Zadnje čase stroka veliko omenja in govori o petrodolarju. Vendar, če ne razumete petrodolarja, ne morete razumeti mehanizma, ki v resnici poganja sodobni svet.

Več kot pol stoletja dolga iluzija varnosti in medijska slepota

Ko so globalni mediji nedavno pograbili novico, da se sistem petrodolarja končuje in da Savdska Arabija »po 50 letih« ni podaljšala ekskluzivnega dogovora z Združenimi državami Amerike, so zgolj opraskali površino problema. Redki so namreč bralcem pojasnili, kaj se je dejansko zgodilo v tistem prelomnem poletju leta 1974. Takrat ni šlo zgolj za podpis navadnega trgovinskega sporazuma, temveč za začetek več kot pol stoletja dolge geostrateške simbioze. Ta simbioza je preživela hladno vojno, padec berlinskega zidu, invazijo na Irak in globalno finančno krizo.

Dejstvo, da se ta temeljni kamen ameriške hegemonije ruši prav zdaj, v naši dobi, ni naključje. Ne gre zgolj za iztek neke birokratske pogodbe na papirju; gre za premišljen eksodus ključnih energetskih velesil iz sistema, ki je več kot pet desetletij Zahodu omogočal življenje na kredit. Konec tega sodelovanja ni le obletnica – je tektonski premik, ki prekinja najdaljše obdobje finančnega miru v moderni zgodovini.

Konec tega sodelovanja ni le obletnica – je tektonski premik, ki prekinja najdaljše obdobje finančnega miru v moderni zgodovini.

Rojstvo nevidnega imperija: Od zlata do Kissingerjevega mojstrstva

Da bi razumeli globalno ekonomijo, moramo slediti energiji. Nafta ni zgolj bencin; nafta je osnova za vse, od plastike v telefonih do umetnih gnojil in ladijskega transporta. Vsak dan planet porabi neverjetnih 93 milijonov sodčkov te ključne surovine. Logično bi bilo, da bi države, kot je denimo Japonska, nafto od Savdske Arabije kupovale v svoji ali savdski valuti. A že več kot pol stoletja so skoraj vse države prisiljene uporabljati izključno ameriški dolar.

Vsak dan planet porabi neverjetnih 93 milijonov sodčkov nafte.

Kako so ZDA prišle do tega privilegija? Leta 1944 je sistem iz Bretton Woodsa dolar ustoličil kot svetovno valuto, trdno vezano na zlato po ceni 35 dolarjev za unčo. A zaradi stroškov vietnamske vojne so ZDA natiskale preveč denarja. Ko je Francija zahtevala zlato namesto papirja, je predsednik Richard Nixon leta 1971 zlati standard ukinil. Dolar je postal denar brez kritja (fiat valuta).

Leta 1944 je sistem iz Bretton Woodsa dolar ustoličil kot svetovno valuto, trdno vezano na zlato po ceni 35 dolarjev za unčo.

Naftna kriza leta 1973 in podražitev za 400 %

Ameriška finančna moč bi takrat skoraj propadla, a jo je rešila geopolitična kriza. Po »jomkipurski vojni« leta 1973 in naftnem embargu so cene nafte poskočile za kar štirikrat. Nixon je v Savdsko Arabijo poslal državnega sekretarja Henryja Kissingerja z genialnim predlogom: ZDA bodo Arabcem zagotovile vojaško zaščito, v zameno pa morajo ti nafto prodajati izključno v ameriških dolarjih. Rodil se je »petrodolar«, ki je ves svet spremenil v prisilnega kupca ameriške valute.

Umetno dihanje za nadvlado: Trije stebri ameriške moči

Ta »neviden« sistem je ameriškemu gospodarstvu prinesel tri izjemne prednosti:

• Vedno močan dolar: Ker vsi potrebujejo dolarje za nakup energije, strukturno povpraševanje ohranja ameriško valuto umetno močno, kar jim močno ceni uvoz.
• Izposojanje denarja skoraj zastonj: Naftne izvoznice in uvoznice svoje presežne dolarje investirajo v najvarnejše naložbe – ameriške državne obveznice. To ogromno povpraševanje ZDA omogoča izposojanje bilijonov po obrestnih merah, o katerih drugi le sanjajo, kar poganja njihove borze in znižuje davke.
• Ekstremno orožje sankcij: Kdor nadzira valuto, ki jo morajo uporabljati vsi, lahko katerokoli državo ekonomsko uniči brez enega strela.

Usodna napaka in prebujeni Vzhod

Prav tretja točka – zloraba dolarja kot finančnega orožja – se zdaj izkazuje za usodno napako. Ko so ZDA leta 2022 po invaziji na Ukrajino zamrznile ruske rezerve in Rusijo izključile iz dolarskega sistema, je preostali svet opazoval. Države v razvoju, zbrane okoli bloka BRICS, so spoznale, da potrebujejo rezervni načrt.

Danes Kitajska in Rusija nafto že trgujeta v juanih, Indija v rupijah, Savdska Arabija pa raziskuje nove poti do večje globalne neodvisnosti. Še več, Združeni arabski emirati (ZAE), tradicionalno prozahodno finančno središče Bližnjega vzhoda in zdaj nova članica BRICS, so z Indijo uspešno izvedli prodajo nafte zunaj dolarskega plačilnega prometa. Vrh ZAE je nedavno potrdil pospešeno vzpostavljanje alternativnih plačilnih mehanizmov v lokalnih valutah s 15 državami.

Tega se brutalno zavedajo v vrhu ameriške politike. Aktualni predsednik Donald Trump na to nevarnost opozarja: »Izguba statusa našega dolarja kot svetovne rezervne valute bi bila enaka porazu v veliki svetovni vojni. Ljudje zdaj odkrito razmišljajo o tem, da dolarja ne bi več uporabljali. Če bomo dovolili, da dolar izgubi ta status, bomo postali država tretjega sveta.«

Geopolitični »Pump & Dump«: Ali Trump z retoriko umetno napihuje vrednost dolarja?

Medtem, ko Trump bije boj za svetovni gospodarski prestol in »zanimivo« obenem glasno svari pred propadom ameriškega imperija, vse več vplivnih makroekonomskih analitikov opozarja na dvoličnost njegove politične igre. Kritiki namreč Trumpu in njegovim svetovalcem očitajo, da na geopolitičnem parketu izvajajo klasično finančno manipulacijo, znano z borznih in kripto trgov – t. i. »Pump & Dump« (umetno napihni in odvrzi).

Kritiki Trumpu in njegovim svetovalcem očitajo, da na geopolitičnem parketu izvajajo klasično finančno manipulacijo, znano z borznih in kripto trgov – t. i. »Pump & Dump«

Vendar v tem primeru ne gre za manipulacijo s poceni delnicami, temveč za manipulacijo z najpomembnejšim sredstvom na planetu: ameriškim petrodolarjem. Kako ta mehanizem deluje v praksi in zakaj je tako nevaren?

Prva faza: »PUMP« (Umetno napihovanje strahu in vrednosti): Vsakič, ko Donald Trump agresivno zagrozi državam BRICS s 100-odstotnimi carinami, če bodo opustile dolar, ali ko rožlja s popolno ekonomsko blokado tistih, ki bi nafto prodajali v drugih valutah, na globalnih trgih povzroči kratkoročno paniko. Kapital je plaha ptica. Ko na trgu zavlada strah pred ameriškimi sankcijami in protekcionističnimi vojnami, se institucionalni vlagatelji prestrašijo in zatečejo v t. i. varni pristan – ameriški dolar in ameriške obveznice.

S tovrstno retoriko Trump kratkoročno in umetno »napihne« (pump) povpraševanje po dolarju. Vrednost zelenega bankovca zraste, to pa Ameriki omogoči enormne finančne prihodke v obliki cenejšega financiranja njihovega astronomskega javnega dolga. Kratkoročno je to za ameriško administracijo zmaga: močan dolar jim niža domačo inflacijo pri uvozu dobrin in ustvarja iluzijo nepremagljive ekonomije.

Močan dolar Američanom niža domačo inflacijo pri uvozu dobrin in ustvarja iluzijo nepremagljive ekonomije.

Washington sporoča: Dolar ni več denar, dolar je vaša ječa

Druga faza: »DUMP« (Strukturni zlom in dolgoročni padec): Analitiki opozarjajo, da je to igranje z ognjem, ki bo pripeljalo do uničujočega »dumpa« (padca). Dolar je zgodovinsko ohranjal svojo moč, ker je bil priročen, stabilen in globalno sprejet. Ko pa ga ameriška administracija s tovrstno agresivno retoriko odkrito preobrazi v orožje za politično izsiljevanje, pošlje preostalemu svetu smrtonosno sporočilo: »Dolar ni več denar, dolar je vaša ječa.«

Ta arogantni pristop dolgoročno uničuje temeljno zaupanje (»fiat« pomeni zaupanje). Države, kot so Savdska Arabija, Združeni arabski emirati, Kitajska in Indija, so zaradi takšnega izsiljevanja potisnjene v kot in so dobesedno prisiljene pospešiti dedolarizacijo – in iskanje alternativnih plačilnih sistemov.

Zakaj je ta kriza neprimerno hujša od tiste iz leta 1973?

Zgodovinske vzporednice z letom 1973 so na prvi pogled očitne: vojna na Bližnjem vzhodu in energetska negotovost. Toda vodilni svetovni analitiki opozarjajo, da je bila kriza iz 70. let zgolj regionalni šok, medtem ko smo danes priča strukturnemu zlomu globalne arhitekture.

Največja razlika tiči v bilancah. Leta 1973 je bil ameriški javni dolg okoli 30 % BDP, danes globalni dolg presega 300 % svetovnega BDP, ameriški pa podira zgodovinske rekorde. Centralne banke danes obrestnih mer ne morejo reševalno dvigniti na 20 %, kot so to storile v preteklosti, ne da bi sprožile verižni bankrot zahodnih držav.

Vodilni umi in finančniki Wall Streeta bijejo plat tega zvona:

• Zoltan Pozsar (nekdanji strateg pri Fedu) trdi, da prehajamo v Bretton Woods III – nov svetovni red, kjer bo imel prednost »zunanji denar« (valute, krite z realnimi surovinami, kot sta zlato in nafta), namesto »notranjega« zahodnega papirnatega denarja.
• Ray Dalio (ustanovitelj Bridgewater Associates) trenutno situacijo primerja s padcem nizozemskega in britanskega imperija: ekstremno tiskanje denarja, notranje razprtije in močan zunanji izzivalec (Kitajska z Rusijo).
• Larry Fink (izvršni direktor BlackRocka) opozarja na konec globalizacije, kar neizogibno pomeni strukturno višjo in dolgotrajno inflacijo.

Kriza leta 1973 je sistem petrodolarja ustvarila. Trenutna globalna »poli-kriza« pa ga ruši.

Cena za Slovenijo: Od inflacije do tveganj v Banki Slovenije

Kaj to pomeni za povprečnega slovenskega državljana? Izjemno veliko.

• Energetika in trdovratna inflacija: Slovensko gospodarstvo je energetsko in surovinsko izrazito uvozno odvisno. Manjši vpliv dolarja prinaša razkosan tudi razdeljen globalni trg, višjo »volatilnost« (pomeni hitrost in obseg nihanja cen finančnih instrumentov), v tem primeru cen surovin in nepredvidljivo inflacijo. V tem kontekstu energetski prehod (vključno z izgradnjo JEK 2 in obnovljivih virov) ni le ekološki projekt, temveč nuja za geopolitično preživetje. Kdor lahko sam proizvaja energijo, ne potrebuje tuje valute.
• Rezerve Banke Slovenije in dražji krediti: Banka Slovenije drži del mednarodnih rezerv v dolarskih naložbah in ameriških obveznicah. Če svetovne države (Kitajska, Savdska Arabija) prenehajo kupovati ameriški dolg, bodo morale ZDA drastično dvigniti obrestne mere. To bo potegnilo za seboj tudi obrestne mere ECB – kapital se bo podražil, kar pomeni višje obroke za slovenska podjetja, dražje hipoteke in pritisk na naš državni proračun.

Sindrom »tiskanih časopisov« in ugašanje petrodolarja

Sistem petrodolarja se vsekakor ne bo sesul čez noč. ZDA imajo še vedno največjo vojaško moč, trg pa še nima popolne alternative – evro je fiskalno razdrobljen, kitajski sistem pa je preveč nadzorovan. Vendar »pametni denar« zdaj stavi na neizbežen zaton. Delež dolarja v svetovnih deviznih rezervah je že padel, s 70 % na 58 %.

Petrodolar trenutno preživlja svoj, t. i. »časopisni trenutek« – spomnite se samo napovedi z začetka tisočletja, da bo internet ubil tiskane medije. Časopisi in revije niso umrli v enem dnevu zaradi velike eksplozije spleta, a njihov vpliv nezadržno kopni. Prav takšno, sicer počasno, a neizprosno razjedanje, se zdaj dogaja temeljem našega globalnega gospodarstva. Ko bomo torej naslednjič poslušali novice o zaostritvah in vojnah na Bližnjem vzhodu, se vprašajmo – gre res zgolj za ideološki in gospodarski spopad, ali pa pred našimi očmi, sodček za sodčkom in dolar za dolarjem, razpada finančna arhitektura sodobnega Zahoda. In ali smo celo priča novi svetovni ureditvi moči? Posledice pa čuti ves svet, vključno s Slovenijo.

Sistem petrodolarja se vsekakor ne bo sesul čez noč.