Ostrc ob prevzemu ministrstva razkril 200-milijonsko finančno vrzel: »Državljani morajo vedeti, v kakšnem stanju prevzemamo zdravstvo«

Novo vodstvo ministrstva za zdravje je ob zaključku primopredaje poslov predstavilo eno najbolj skrb vzbujajočih finančnih slik med državnimi resorji. Minister za zdravje dr. Tadej Ostrc je razkril, da je ministrstvo ob prevzemu ugotovilo približno 200 milijonov evrov razlike med prevzetimi obveznostmi in zagotovljenimi proračunskimi sredstvi. Ob tem opozarja, da tudi poslovanje slovenskih bolnišnic kaže na resne finančne težave, ki bi se brez dodatnih ukrepov lahko do konca leta še občutno poglobile.

Primopredaja razkrila dejansko stanje financ

Čeprav je minister funkcijo prevzel že 5. julija, je bila primopredaja poslov zaradi obsežnega pregleda dokumentacije zaključena šele zdaj. Po Ostrčevih besedah ni šlo zgolj za formalni postopek, temveč za temeljito analizo finančnega in organizacijskega stanja resorja.

Kot je poudaril na novinarski konferenci, želi, da javnost pozna dejansko stanje, saj bo to predstavljalo izhodišče za delo novega vodstva ministrstva.

Največji problem predstavljajo prevzete finančne obveznosti, za katere v proračunu ni bilo zagotovljenih ustreznih sredstev. Minister je pojasnil, da je bil Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) z zakonom o izvrševanju proračuna iz leta 2025 zagotovljen dodaten obseg financiranja v višini okoli 520 milijonov evrov, medtem ko ministrstvo za izvajanje dela teh obveznosti ni razpolagalo z ustreznimi proračunskimi viri.

Po njegovih navedbah manjka približno 100 milijonov evrov za financiranje obveznosti, ki so bile prenesene na državni proračun, dodatnih približno 100 milijonov evrov pa predstavlja razlika med že prevzetimi obveznostmi in dejansko zagotovljenimi sredstvi. Skupna finančna vrzel tako znaša okoli 200 milijonov evrov.

Minister je poudaril, da ne gre za politično oceno, temveč za ugotovitev, ki temelji na dejanskem stanju ob zaključeni primopredaji.

Tudi bolnišnice ustvarjajo izgubo

Podobno sliko kaže poslovanje javnih zdravstvenih zavodov. Po podatkih ministrstva so slovenske bolnišnice v prvih petih mesecih letošnjega leta skupaj ustvarile približno 22 milijonov evrov izgube.

Če se sedanji trendi ne bodo spremenili in država ne bo sprejela dodatnih ukrepov, bi skupni primanjkljaj bolnišnic do konca leta lahko dosegel med 80 in 100 milijonov evrov.

Ostrc poudarja, da gre za podatke, ki jih posredujejo same bolnišnice in Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, zato po njegovem mnenju jasno kažejo na sistemske težave financiranja.

Dolgotrajne težave slovenskega zdravstva

Finančne težave slovenskega zdravstvenega sistema sicer niso nove. Že več let se opozarja na neskladje med rastjo stroškov zdravstvenih storitev, staranjem prebivalstva, vse daljšimi čakalnimi dobami in razpoložljivimi finančnimi viri.

Poleg povečanih stroškov dela pomemben delež predstavljajo tudi višje cene zdravil, medicinskega materiala in energentov ter naraščajoče potrebe po zdravstvenih storitvah. V zadnjih letih je država zdravstvenemu sistemu večkrat namenila dodatna proračunska sredstva, vendar številni analitiki opozarjajo, da enkratni finančni vložki brez strukturnih sprememb ne odpravljajo temeljnih vzrokov za nastajanje izgub.

Tudi novi minister je že ob prvih javnih nastopih poudaril, da bo ministrstvo zdravstveni sistem vodilo predvsem na podlagi preverljivih podatkov ter finančne vzdržnosti. Na srečanju z Gospodarsko zbornico Slovenije je izpostavil, da cilj ni priprava še ene zdravstvene reforme, temveč reorganizacija sistema, ki bo omogočila učinkovitejše upravljanje in večjo preglednost porabe javnega denarja.

Sodelovanje z ZZZS ostaja ključno

Ostrc je že ob svojem prvem nagovoru skupščini ZZZS poudaril, da zdravstveno blagajno vidi kot enega ključnih partnerjev pri prihodnjem razvoju slovenskega zdravstva. Ob tem je izpostavil pomen digitalizacije, boljšega upravljanja podatkov in tesnejšega sodelovanja vseh deležnikov zdravstvenega sistema.

Po njegovem mnenju mora biti v ospredju pacient, dolgoročni cilj pa finančno vzdržen sistem, ki bo sposoben zagotavljati kakovostne zdravstvene storitve tudi v prihodnje.

Bo sledila revizija poslovanja?

Podobno kot na več drugih ministrstvih, kjer so nova vodstva po menjavi oblasti javno predstavila finančne primanjkljaje in napovedala podrobne preglede poslovanja, se tudi na ministrstvu za zdravje odpira vprašanje odgovornosti za nastalo stanje.

Minister za zdaj napoveduje predvsem pripravo ukrepov za stabilizacijo financiranja zdravstvenega sistema. Vendar pa bodo v prihodnjih mesecih pod drobnogledom tudi odločitve prejšnjega vodstva glede prevzemanja finančnih obveznosti brez zagotovljenih proračunskih virov.

Kako hitro bo mogoče zapolniti približno 200-milijonsko finančno vrzel in hkrati preprečiti nadaljnje povečevanje izgub bolnišnic, bo eden največjih izzivov nove zdravstvene ekipe. Ob tem ostaja odprto tudi vprašanje, ali bodo ugotovitve primopredaje vodile zgolj v pripravo rebalansa proračuna ali pa tudi v podrobnejšo revizijo odločitev, ki so privedle do sedanjega finančnega položaja ministrstva.