Kateri projekti sestavljajo spornih 330 milijonov za Nato?

»Pod pretvezo obrambnih izdatkov so hoteli zvezi Nato 'prodati' anekse za prenovo (avto)cest in železniških postaj v višini 330 milijonov evrov,« je komentirala nekdanja poslanka Monika Gregorčič. Je minister za obrambo v odhodu Borut Sajovic med obrambne izdatke res 'vtaknil' preplačane železniške postaje Alenke Bratušek in upal, da v Natu tega ne bodo opazili? Na ministrstvu za infrastrukturo so pred časom dejali, da imajo za vsak projekt argumente, zakaj je na seznamu. Smo katerega od njih že slišali?

Minister za obrambo v odhodu Borut Sajovic se je te dni v Bruslju udeležil zasedanja obrambnih ministrov EU-ja, kjer so ministri med drugim razpravljali o krepitvi evropske obrambne pripravljenosti ter o razvoju evropske obrambne industrije. Sajovic se je odzval na poročila oz. na Natov pregled izdatkov, ki naj bi pokazal, da Slovenija ni dosegla dveh odstotkov BDP-ja v obrambne namene – kar si je zastavila kot cilj.

Kot so poročali mediji, je Sajovic v Bruslju povedal, da je Slovenija zvezi Nato prijavila obrambne izdatke v vrednosti 2,04 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Od 1,438 milijarde evrov je bila po njegovih besedah dobra milijarda namenjena za potrebe vojske, tehnike, ministrstva in nadzor varnostnih sistemov.

Kot je dejal, »različne poglede sproža« 330 milijonov evrov, ki so bili porabljeni za infrastrukturne projekte. »Kot obrambni minister in kot član vlade razumem, da vse, kar smo vložili tudi v infrastrukturo, gre v nabor obrambnih izdatkov,« se je odzval na nekatere očitke, da so med obrambnimi izdatki navajali vlaganja, ki se tja ne štejejo. »Če se ne moremo normalno gibati državljanke in državljani, potem se ne more v primeru vaj ali pa izrednih dogodkov premikati tudi tehnika, zame je to obrambni izdatek in za tem stojim,« je po poročanju MMC-ja vztrajal Sajovic in ob tem dejal, da hkrati tudi razume, da je razmišljanje ocenjevalcev pri Natu drugačno.

Še stroške javne razsvetljave naj dajo pod NATO. Vojska mora dobr videt.🤣

— dr. Miha Pogačnik (@DrPogacnik) May 13, 2026

Na slovenskem stalnem predstavništvu pri Natu so pred dnevi pojasnili, da sta v zaključno poročilo o obrambnem načrtovanju in zmogljivostih Slovenije vključena oba pogleda – uradniki sekretariata zveze Nato ta del štejejo za z obrambo in varnostjo povezana vlaganja, medtem ko ga v Sloveniji vidijo kot sestavni del jedrnih obrambnih izdatkov iz naslova mešanih civilno-vojaških aktivnosti. Končno poročilo o ravni obrambnih izdatkov bo izdano pred julijskim vrhom Nata v Ankari. 

Goljufajo na vsakem vogalu. Sajovic je med obrambne izdatke očitno "vtaknil" Alenkine preplačane železniške postaje in upal, da v Natu tega ne bodo opazili. https://t.co/HRta5ouBIn

— Tilen Majnardi (@TilenMajnardi1) May 13, 2026

Spomnimo, februarja letos je potekala nujna seja odbora DZ-ja za obrambo – sklicali so jo v stranki SDS, in sicer zaradi tajne depeše, ki jo je stalni predstavnik Slovenije pri Natu Andrej Benedejčič med drugim naslovil na ministrstvo za obrambo. V SDS so opozorili, da naj bi depeša govorila o neizpolnjenih zavezah Slovenije do Nata.

Sajovic je takrat dejal, da bodo končno poročilo obravnavali, ko bo to čez nekaj mesecev pripravljeno ter da so člani Natove komisije po njegovem mnenju Slovenijo zapustili z drugačnim prepričanjem, kot je bilo iztrgano v tem delčku depeše. Na obrambnem ministrstvu so takrat navedli, da gre za tajni dokument in da vsebine ne morejo komentirati. Toda pri Natu so bili nezadovoljni s Slovenijo kot članico zavezništva.

Na lanskem vrhu Nata v Haagu so članice obrambne izdatke razdelile v dva stebra. Prvi predstavlja neposredne obrambne izdatke, kot so vojska, orožje, oprema in vojaške zmogljivosti, drugi pa naložbe, povezane z obrambo in varnostjo, kamor lahko sodijo infrastruktura, logistika, kibernetska zaščita in projekti t. i. dvojne oziroma civilno-vojaške rabe. Prav pri tej razmejitvi se je odprl spor med Slovenijo in sekretariatom Nata.

Slovenija želi okoli 330 milijonov evrov infrastrukturnih vlaganj, predvsem v železnice in ceste, šteti v prvi steber, medtem ko jih Nato uvršča v drugega. Čeprav zavezništvo v zadnjih letih res spodbuja vlaganja v 'dual-use' infrastrukturo, to še ne pomeni, da se lahko med klasične obrambne izdatke avtomatično prišteje praktično vsak prometni ali razvojni projekt. Ključno vprašanje je namreč, ali ima posamezna investicija jasno in neposredno obrambno funkcijo ali pa gre predvsem za civilni projekt z morebitno posredno koristjo za varnostni sistem.

Tole je pa težek škandal. Za osebni ugled ministra mi je malo mar, ampak tu je mednarodno osramočena SLO država, načeta verodostojnost članice NATO, okrhana obrambna sposobnost, v mednarodni skupnosti smo verjetno izpadli kot nekakšni ceneni prevaranti... 😀 V glavnem sramota. https://t.co/lNThOokJgr

— dr. Miha Pogačnik (@DrPogacnik) May 13, 2026

»Ceste in železnice so najnujnejša stvar, ko govorimo o povezanosti naše države. Ob poplavah smo ugotovili, kako zelo je funkcionalna infrastruktura pomembna že z vidika oskrbe ljudi. Zato je verjetno še kako razumljivo, da so naše ceste in železnice namenjene tako imenovani dvojni rabi, saj država za obrambo ne bo gradila novih oziroma dodatnih tirov in cest. Našo infrastrukturo je treba usposobiti tudi po teh standardih, zato bomo tudi te stroške prikazali kot stroške za vojaške potrebe,« so na ministrstvu za infrastrukturo napovedovali, da bodo tovrstne projekte financirali tudi s sredstvi, namenjenimi za obrambo.

Z obrambnim ministrstvom so pripravili več kot 60 projektov za rešitev 'ozkih grl' na koridorjih, ki naj bi bili pomembni za vojaško mobilnost. »Za vsak projekt imamo argumente, zakaj je na seznamu,« so dejali.

»Če držijo informacije, da je Slovenija pod oznako obrambnih izdatkov prijavljala tudi investicije v prenove cest, železniških postaj in druge infrastrukture v višini okoli 330 milijonov evrov, potem ne govorimo več o kreativnem računovodstvu, ampak o nevarnem političnem blefu,« ja zapisal Slovenija info portal in nadaljeval, da Nato ni dobrodelni krožek niti debatni klub, kjer si vsaka članica sama določa pravila igre. Obstajajo jasni standardi, kaj šteje med obrambne izdatke in kaj ne. »Če so ocenjevalci zavezništva ob obisku v Sloveniji dejansko ugotovili, da država pod obrambne stroške 'parkira' še infrastrukturne projekte, ki z vojsko nimajo neposredne povezave, potem je škoda precej večja od nekaj političnih zadreg,« so ocenili in dodali, da to pomeni, da je Slovenija pri partnerjih lahko izpadla kot država, ki poskuša z računovodskimi triki umetno doseči zaveze, ki jih v resnici ni pripravljena izpolniti.