Z gotovino nista mogla plačati – jima je bila kršena ustavna pravica?

3. 9. 2026 ob 17:13
0 komentarjev

Slovenija

POSLUŠAJ ČLANEK

Zakonca sta imela kovance, minibus je bil prazen, pa se iz Fornač v središče Pirana kljub temu nista mogla peljati. Voznik gotovine ni sprejel, saj je vozovnico mogoče plačati le s kartico, aplikacijo ali mestno kartico. Vozovnico naj bi bilo mogoče kupiti tudi na kartomatu, a ga na dotični postaji ni. Po vpisu pravice do uporabe gotovine v ustavo in nedavni sodbi Vrhovnega sodišča se poraja vprašanje, ali je takšna ureditev sploh zakonita?

Ksenija Kresnik Conič se je z možem želela iz Fornač v center Pirana peljati z avtobusom. A kot sta zapisala v pismu, ki sta ga naslovila na občino Piran, sta ob tem doživela neprijetnost. Imela sta namreč samo gotovino, ki je voznik ni hotel sprejeti. Dejal je, da je plačilo možno le s kreditno kartico. Nato je avtobus, povsem prazen, odpeljal s postaje. »Hvala občini za tako absurdno nefleksibilnost, kot tudi negospodarnost,« sta zapisala, na Facebooku pa se je odprla debata, ali je tako ravnanje sploh zakonito. Nekateri so prepričani, da jima je bila kršena ustavna pravica. Kot je razvidno iz komentarjev, je bila vožnja iz Fornač v Piran včasih brezplačna, sedaj pa stane en evro. Kako je torej s tem, bi na avtobusu morala biti zagotovljena pravica do plačila z gotovino?

»Vsakdo ima v skladu z zakonom pravico do uporabe gotovine pri bančnem poslovanju in drugih oblikah pravnega prometa,« imamo od decembra 2025 zapisano v Ustavi. Vendar pa ta pravica ni absolutna – že sama določba pravi »v skladu z zakonom«. Vlada trenutno pripravlja Zakon o dostopnosti in uporabi plačilnih sredstev (ZDUPS), ki naj bi novo ustavno pravico podrobneje izvedel.

Že prej je Zakon o uvedbi evra (ZUE) določal sankcijo za podjetje oziroma osebo, ki opravlja dejavnost in ne sprejema evrskih bankovcev in kovancev. Globa je od 2.000 do 25.000 evrov. Dolgo je bilo nekaj pravnega prerekanja, ali to res pomeni splošno obveznost sprejemanja gotovine. Zdaj pa je Vrhovno sodišče 15. julija 2026 izrecno reklo, da status zakonitega plačilnega sredstva pomeni načelno obveznost sprejemanja gotovine. Izjemo bi lahko določil samo zakon, in še to zaradi javnega interesa ter ob spoštovanju sorazmernosti. Torej trgovec, občina ipd. si praviloma ne morejo kar sami izmisliti »samo kartice« oz. dejstvo, da ponudnik omogoča kartico, aplikacijo ali drug elektronski način, samo po sebi ni dovolj.

Primer na Vrhovnem sodišču se je nanašal na parkirišča Komunale Kranjska Gora, na katerih uporabnikom ni bila omogočena možnost plačila parkirnine z evrskimi bankovci in kovanci. Tržni inšpektorat je leta 2023 podjetju zaradi kršitve Zakona o uvedbi eura izrekel 2.000 evrov globe, odgovorni osebi pa 500 evrov. Okrajno sodišče je odločitev potrdilo, Višje sodišče v Ljubljani pa je nato postopek ustavilo, saj je presodilo, da zakon ne zahteva zagotavljanja možnosti gotovinskega plačila. Vrhovna državna tožilka Mirjam Kline je zoper to pravnomočno sodbo vložila zahtevo za varstvo zakonitosti. Trdila je, da je Višje sodišče napačno razložilo Zakon o uvedbi eura. Vrhovno sodišče ji je ugodilo in ugotovilo, da je Višje sodišče kršilo zakon. Presodilo je, da Zakon o uvedbi evra jasno sankcionira zavračanje plačila z evrsko gotovino ter da status evrskih bankovcev in kovancev kot zakonitega plačilnega sredstva pomeni načelno obveznost njihovega sprejemanja. Izjeme lahko določi le zakon, utemeljene pa morajo biti z javnim interesom in prestati test sorazmernosti.

Je pa pri Zakonu o uvedbi evra nekaj omejitev. Če podjetje/prodajalec opravlja dejavnost, po 74. členu ZPPDFT-2 ne sme sprejeti ali izplačati več kot 5.000 evrov gotovine za posamezno blago ali storitev. Pri poslovanju med podjetji oziroma osebami, ki opravljajo dejavnost, je pravilo še strožje: ZDavP-2 zahteva nakazovanje na transakcijske račune, pravilnik pa dopušča gotovinska plačila praviloma le, če posamezno plačilo ne presega 420 evrov. Po evropski uredbi nihče ni dolžan pri enem plačilu sprejeti več kot 50 kovancev.

Občina je napovedala kartomat, a ga na Fornačah očitno ni

Občina Piran je februarja 2024, ko je uvedla vozovnico za en evro, izrecno napovedala, da bo mogoče vozovnico kupiti tudi na kartomatu ob postaji na Fornačah, nato pa jo validirati na minibusu. Brezgotovinsko plačilo na avtobusu je bilo predstavljeno kot dodatna možnost. Današnje informacije pa so drugačne. Uradna turistična stran za minibus Fornače-Tartinijev trg navaja, da se vozovnica za en evro na avtobusu kupi z aplikacijo Arriva, Visa/Mastercard ali enotno mestno kartico. Arriva prav tako izrecno navaja: »Plačilo z gotovino ni možno.« Kot je razvidno s spleta, današnja uradna stran Okolja med kartomati še vedno navaja samo Tartinijev trg in avtobusno postajo v Piranu – Fornač ni na seznamu. Na avtobusu pa, kot že rečeno, omogočajo samo brezgotovinsko plačilo. Okolje bomo zato vprašali, kje lahko potnik, ki vstopa na Fornačah in nima bančne kartice, aplikacije ali mestne kartice, z gotovino kupi vozovnico za en evro.

Na aktualni spletni strani Okolja so Fornače sicer navedene med lokacijami kartomatov, vendar ti niso predstavljeni kot avtomati za nakup posamične vozovnice za en evro, temveč kot prodajna mesta za nakup enotne mestne kartice in polnitev dobroimetja. Kartica stane 3,50 evra, čemur je treba prišteti še vožnjo. Potnik, ki ima v žepu zgolj kovanec za oglaševano vozovnico, se torej še vedno ne more odpeljati.

Če je na postaji avtomat, v katerega vržeš kovanec in dobiš vozovnico za minibus, bi težko trdili, da Okolje Piran gotovine ne sprejema. Če pa s kovancem oz. gotovino na Fornačah ne moreš kupiti vožnje – recimo, da je treba imeti bančno kartico/aplikacijo ali pa kupiti posebno mestno kartico za 3,50 € – potem je že vprašljivo, ali je to skladno z ZUE, 74.a členom Ustave in sodbo Vrhovnega sodišča.

Občinski sklep sicer določa ceno te vožnje na en evro, ne določa pa, da bi bila gotovina izključena. Odgovore bomo objavili, ko jih prejmemo.