Rumeni madeži na slovenski obali so zgolj cvetni prah iglavcev

V zadnjih dneh so se v nekaterih medijih in na družbenih omrežjih pojavila opozorila o domnevnem cvetenju slovenskega morja, ki naj bi predstavljalo nevarnost za kopalce. Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) in Morska biološka postaja Piran sta ob pojavu rumenih zaplat na morski gladini preverila stanje in javnost pomirjata: pravega cvetenja morja zaenkrat niso zasledili. Gre izključno za nenevaren cvetni prah kopenskih rastlin.

Trenutna podoba morja, predvsem ob slovenski obali, lahko marsikoga odvrne od skoka v vodo, a razlogov za preplah zaradi toksičnosti ni. Kot pojasnjujejo strokovnjaki iz Morske biološke postaje Piran, so za rumene lise na površini morja odgovorni iglavci.

Kaj se v resnici nabira v zalivih in mandračih?

Na morski gladini so v teh dneh opazne večje in manjše rumene zaplate, ki jih morski tokovi in veter zanašajo proti obali.

Ta rumena gošča se še dodatno zgosti v zaprtih delih, kot so zalivi, mestna pristanišča in mandrači. Ker je voda na teh mestih zelo gosta, se na površino ujamejo tudi različne smeti, kar nedvomno kvari estetski videz morja in prispeva k neprijetnosti pojava.

V resnici gre za cvetni prah kopenskih rastlin, večinoma bora, smreke in cipresovk. Iglavci so namreč vetrocvetke; njihova pelodna zrna so opremljena s posebnima zračnima mešičkoma, ki omogočata potovanje z vetrom na večje razdalje.

Ob trenutnem obilnem cvetenju iglavcev veter pelodna zrna zanese tudi v morje, kjer jih tokovi in vetrovi »narinejo na kup«, kar opazimo kot značilne rumene lise.

Pojav povsem sovpada z biovremensko napovedjo Agencije RS za okolje (ARSO), ki je za te dni napovedala izdatne količine cvetnega prahu iglavcev v zraku.

Kaj je »cvetenje morja«?

Da bi se izognili širjenju napačnih informacij, raziskovalci NIB pojasnjujejo, kaj sploh predstavlja pravo cvetenje morja, ki ga – kot poudarjajo – trenutno ni.

Pravo cvetenje morja je masovna namnožitev rastlinskega planktona oziroma planktonskih alg. Pri tem pojavu gre lahko za koncentracije od nekaj sto tisoč do nekaj milijonov celic na liter morske vode, kar je posledica ugodnih razmer – predvsem dovolj velikih koncentracij hranilnih snovi in zadostne količine sončne svetlobe.

Takšno cvetenje lahko vodo obarva rdeče, rjavo ali zeleno, odvisno od prevladujočega barvila v celicah alg.

V osnovi je cvetenje morja povsem naraven in dobrodošel pojav, saj fitoplankton predstavlja bazo morskih prehranskih spletov in hrano za druge organizme. Pojav postane problematičen pri prekomernem cvetenju, ki zaradi razgradnje ogromne mase alg povzroči pomanjkanje kisika v vodi.

Dodatno tveganje predstavljajo nekatere specifične vrste fitoplanktona, ki so strupene in lahko povzročijo škodo predvsem gojenim morskim organizmom, kot so ribe in školjke.