Strokovnjaki podprli pripravljalnice za otroke priseljencev

Na tretjem posvetu o reformi šolstva so se udeleženci zavzeli tudi za večjo podporo nadarjenim otrokom in učinkovitejšo obravnavo otrok s posebnimi potrebami. O potrebi po pripravljalnicah so se strinjali, glede njihove izvedbe pa so bila mnenja različna.

Pripravljalnice za otroke priseljencev so eden od predlogov, ki so na tretjem strokovnem posvetu o reformi šolstva dobili podporo udeležencev. Namenjene bi bile učenju slovenščine in spoznavanju kulture, način njihove izvedbe pa ostaja odprt.

Na srečanju 3. novembra na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino so obravnavali še podporo nadarjenim otrokom in obravnavo otrok s posebnimi potrebami. Posvet z naslovom Enake možnosti, ne pa nujno enaki rezultati je združil predstavnike pedagoške stroke, med njimi ravnatelje in učitelje, druge strokovnjake ter predstavnike Dijaške organizacije Slovenije. Šlo je za tretjega od desetih načrtovanih posvetov, namenjenih pripravi reformnih rešitev.

Nadarjenost ni vedno zapisana v redovalnici

»Nadarjenost ni enako kot uspešnost v šoli.« Tako je ob predstavitvi zaključkov poudarila državna sekretarka Mojca Škrinjar. Opozorila je, da se nadarjenost kaže tako v šoli kot zunaj nje. Udeleženci so vlado pozvali h konkretnim korakom za njeno spodbujanje.

Otroci naj bi dobili več možnosti za razvoj svojih sposobnosti pri rednem pouku in zunaj njega. Pomemben del razprave je bil namenjen učiteljem, ki za delo z nadarjenimi potrebujejo dodatno izobraževanje. Na ministrstvu kot eno od možnosti za pridobivanje novih kompetenc omenjajo mikrodokazila. Strokovnjaki so poudarili tudi povezovanje šol z lokalnim in širšim okoljem. Takšno sodelovanje bi otrokom lahko odprlo dodatne razvojne priložnosti. Pri prepoznavanju nadarjenosti in izbiri dejavnosti pa bi bilo treba bolj upoštevati njihove interese ter prisluhniti tudi mladim.

Pomembnejši od števila ur je otrokov napredek

Slovenija ima pri obravnavi otrok s posebnimi potrebami po oceni udeležencev že več dobrih sistemskih rešitev, med njimi različne strokovne profile, obsežno javno financiranje in možnost zagotavljanja spremljevalcev. Podporo pa bi morali tesneje povezati s potrebami posameznega otroka.

Borut Stojilkovič, član strokovnega sveta za reformo šolstva, je opozoril, da število odločb in ur dodatne strokovne pomoči ni najpomembnejše. Ključno je, »ali otrok zaradi njih dejansko napreduje«. Udeleženci so kot cilje pomoči izpostavili razvoj otrokovih sposobnosti in postopno povečevanje samostojnosti, kadar to dopuščajo njegove potrebe.

Zavzeli so se za hitrejše postopke usmerjanja, strokovno utemeljene odločitve in manj administrativnega dela za razrednike. Predlagali so tudi učinkovitejšo podporo razrednim in predmetnim učiteljem, tudi v srednjih šolah. Med obravnavanimi vprašanji je bilo preprečevanje neupravičenega pridobivanja pravic iz sistema.

O izvedbi pripravljalnic različna mnenja

Udeleženci so znanje slovenskega jezika označili za enega ključnih pogojev za uspešno vključevanje otrok priseljencev v izobraževanje. Podprli so usmerjene pripravljalnice, v katerih bi otroci pridobili ustrezno jezikovno znanje in spoznavali kulturo, kar naj bi jim olajšalo vključitev v redni pouk. Govorili so tudi o vlogi staršev in možnostih njihovega sodelovanja v pripravljalnicah. O potrebi po takšnih programih je bilo doseženo soglasje, glede izvedbe pa so se stališča razlikovala.

Ministrstvo na podlagi strokovnih posvetov nadaljuje pripravo reformnih rešitev. K sodelovanju vabi tudi širšo javnost, ki lahko predloge posreduje prek javnega poziva.