Klobučnjaki preplavljajo slovensko obalo, v Izoli je kopanje pri Svetilniku znova dovoljeno

Klobučnjaki vrste Cotylorhiza tuberculata letos znova množično naseljujejo obalne vode Slovenije. Dr. Andreja Ramšak z Morske biološke postaje Piran pri Nacionalnem inštitutu za biologijo pojasnjuje, zakaj gre za naraven in vsakoletni pojav, kako nevaren je za kopalce in kaj storiti ob stiku z njim.

Morska cvetača ali klobučnjak se hrani z algami

Na slovenski obali letošnje poletje blizu obale vse pogosteje opažamo veliko, slikovito meduzo z znanstvenim imenom Cotylorhiza tuberculata, v domačem poimenovanju znano kot morska cvetača ali klobučnjak. Vrsta je prepoznavna po rjavo zeleni barvi klobuka, ki jo daje simbioza z algami, in po ustnih ramenih z modrimi odrastki, ki so nastavljena tik pod klobukom.

Dr. Andreja Ramšak, znanstvena svetnica na Morski biološki postaji Piran pri Nacionalnem inštitutu za biologijo (NIB), je za Domovina.je pojasnila, zakaj se klobučnjaki letos znova pojavljajo v večjem številu, kako nevarni so za kopalce in kaj svetuje ob morebitnem stiku z njimi.

Simbioza z algami daje klobuku značilno barvo

Morska cvetača se od drugih meduz razlikuje po posebnosti, ki jo naredi eno najbolj slikovitih vrst v Jadranskem morju. V njenem klobuku živijo simbiontske alge, ki meduzi dajejo značilno rjavo zeleno barvo in za fotosintezo potrebujejo sončno svetlobo, zato se vrsta zadržuje predvsem v zgornjih, osvetljenih plasteh morja, blizu površine. Meduza algam v zameno za hrano zagotavlja zavetje. Kljub temu simbiozi se klobučnjak hrani tudi samostojno, in sicer z zooplanktonom, v telesu pa ima strupene celice, vendar v manjši koncentraciji kot druge vrste klobučnjakov.

Meduza dobi v zameno za zavetje, ki ga daje algam, od njih hrano. 

Simbiotske alge, znanstveno imenovane zooksantele, so drobcena enocelična bitja, ki živijo znotraj tkiva meduze, podobno kot pri koralah. Tam s pomočjo fotosinteze pretvarjajo sončno svetlobo v hranila, ki jih delijo z meduzo, ta pa jim v zameno nudi zavetje in stalen dostop do svetlobe. Prav zaradi te drobne rastlinske sopotnice ima klobuk morske cvetače značilno rjavo zeleno barvo.

Množično pojavljanje je del razmnoževalnega cikla vrste

Meduze, ki jih opazimo v morju, predstavljajo spolno obliko klobučnjaka in so namenjene spolnemu razmnoževanju, ki ohranja genetsko raznovrstnost vrste. Množično pojavljanje je zato intrinzična lastnost klobučnjakov, saj se vrsta razmnožuje prav avgusta in septembra, njihov trenutni pojav pa zato ni nepričakovan. Ramškova opozarja, da se klobučnjaki ne pojavljajo nujno vsako leto v enakem obsegu, agregacije oziroma roji pa so lahko včasih bolj oddaljeni od obale, včasih pa ji bliže, kar daje vtis izjemnega dogodka, čeprav gre za normalno nihanje.

V zadnjih dveh desetletjih je pojavljanje morske cvetače v slovenskem morju postalo stalnica, kar se razlikuje od prejšnjih desetletij, ko je bila vrsta opažena precej redkeje. K temu po njeni oceni prispeva več dejavnikov hkrati, med njimi spremenjen prehranjevalni splet, v katerem prevladujejo nižji trofični nivoji, ter segrevanje morja, k čemur se lahko pridružijo tudi dejavniki, ki jih znanost trenutno še ne pozna.

V zadnjih dveh desetletjih je njihovo pojavljanje postalo stalnica, kar je drugače od prejšnjih desetletij, ko je bila vrsta opažena redkeje. 

Za kopalce ni nevarna, dotikanje pa odsvetujejo

Morska cvetača za ljudi ni nevarna vrsta in nima dolgih lovk, s katerimi bi lahko, podobno kot nekatere druge meduze, oplazila kopalce. Ramškova kljub temu svetuje, naj si jo kopalci ogledajo in uživajo v njeni lepoti, ne da bi se je dotikali. Če do stika vseeno pride, priporoča, naj si kopalci roke sperejo z morsko vodo.

Vrsta ni nevarna ljudem, niti nima dolgih lovk, s katerimi bi lahko oplazila kopalce, kot nekatere druge vrste. 

Spoštovanje namesto opozoril

Na vprašanje, ali ima glede na trenutno stanje v morju kakšna dodatna opozorila, je Ramškova odgovorila, da posebnih opozoril nima. Obiskovalcem morja sporoča, naj spoštujejo morje in njegove prebivalce ter si jih ogledajo v njihovem naravnem okolju.

Obiskovalci morja naj spoštujejo morje in njegove prebivalce, ki naj si jih ogledajo v njihovem okolju v morju. 

V Izoli je kopanje znova dovoljeno

Prisotnost klobučnjakov v slovenskem morju je običajen poletni pojav, a so v Izoli ta teden reševali povsem drugo vprašanje kakovosti kopalne vode. Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) je v ponedeljek, 10. avgusta, v okviru rednega državnega monitoringa kopalnih voda odvzela 26 vzorcev vzdolž slovenske obale. Na dveh izolskih lokacijah, na kopalnem območju Pri svetilniku (vzorčno mesto pomol) in na Naravnem kopališču Delfin, so preliminarni rezultati pokazali vrednosti bakterije Escherichia coli (E. coli) nad smernimi vrednostmi Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), na Delfinu je bilo preseganje kar devetkratno, zato je Občina Izola na obeh mestih začasno odsvetovala kopanje.

Dodatno vzorčenje je pokazalo, da voda pri Svetilniku in na Naravnem kopališči Delfin ni več onesnažena. Vzorci, odvzeti v sredo, so nato na obeh merilnih mestih pokazali izjemno nizke vrednosti, saj je bila koncentracija bakterije E. coli tako pri Svetilniku kot pri Delfinu le 10 enot na 100 mililitrov vode, vrednost »intestinalnih enterokokov« pa je bila nižja od 10 enot, kar je občutno pod dovoljenimi mejnimi vrednostmi.

Gre za bakterije, ki tako kot E. coli izvirajo iz prebavil ljudi in živali, a lahko v morju preživijo dlje časa, zato njihova raven pove, kako vztrajno je onesnaženje. Ker veljavni protokol zahteva dva zaporedna dneva ustreznih rezultatov, preden se odsvetovanje kopanja prekliče, so na kopalnem območju Pri svetilniku ukrep uradno odpravili v četrtek, 13. avgusta, na Naravnem kopališču Delfin pa v petek, 14. avgusta.

Vzroka onesnaženja doslej niso zanesljivo potrdili, dopuščajo pa možnost, da je fekalije v morje izpustilo eno od plovil, ki morda sploh ni bilo privezano v Izoli, temveč je samo plulo mimo izolske obale.