Kako ravnati z zastavo

Katera je pravila oznaka Republike Slovenije? Kaj je domovina? In kako pravilno uporabljati državne simbole, predvsem slovensko zastavo. Zastave namreč niso le okras.

Naj po Slovarju slovenskega knjižnega jezika iz leta 2014 opredelimo pojme domovina, dežela, država. Za domovino navaja, da je dežela, v kateri se je kdo rodil, v kateri prebiva. Dežela je opredeljena kot obsežnejše, s kakimi značilnostmi povezano zaokroženo ozemlje. Kot temeljna lastnost države pa je navedeno, da je organizirana politična skupnost, ki ima na prostorsko omejenem ozemlju suvereno oblast.

Nataša Pirc Musar je slovenskim rojakom v Italiji dejala, da je Italija njihova domovina; seveda je, saj so bili v njej rojeni in pripadajo deželi Furlaniji - Julijski krajini ter državi Italiji. Po narodnosti pa so Slovenci. Je domovina tudi za tiste Slovenke, ki so se tja kar številno priselile ali primožile iz obmejnega dela Slovenije? Ni! Žal pa po trenutnem poslušanju, gledanju in branju občil v Sloveniji lahko ugotovimo, da je imenovana predsednica neznanega ozemlja oziroma neznane države.

Tudi pri večini drugih državnikov Republike Slovenije ne navajajo le-te. So le poglavarji plemena? Ne bi bilo slabo, če bi pri tem posnemali predsednika entitete Republike Srbske, 49 odstotkov ozemlja Bosne in Hercegovine – RS, in predsednika Republike Srbije – RS, SRB. Slednja je mednarodne oznake ISO 3166 vedno prilagodila novi organiziranosti in uporablja le te. Republika Slovenija ima kot edina država na svetu štiri oznake; še vedno uradno RS, po mednarodnem ISO 3166 za države SI in SVN od 1994. leta ter domačijsko SLO. Za vsako pa standard določa, kdaj in zakaj se uporablja. Slednja se ujema z ISO oznako za SLO-vaščino, zaradi česar tudi pogosto pride do zamenjave Republike Slovenije in Slovaške republike.

Če smo že pri izrazu slovensko in začudenju neke Slovenke iz ZDA, da je prejela zastavo Slovaške in ne Slovenije, naj dodamo, da je pošiljatelj pač razumel besedo slovenska zastava za zastavo SK, SVK. Da bi prejela želeno, naj bi naročila zastavo Republike Slovenije s pomočjo ene od navedenih črkovnih oznak. Svet ni dolžan upoštevati naše posebnosti. Ko so v Romuniji pred leti naši delegaciji predvajali v pozdrav slovensko himno iz notne knjižice, so zaslišali melodijo omenjene države, ki je nastala 1. januarja 1993. leta, torej leto in pol po naši državi.  

V ponos Slovencem

Znani Slovenec in Slovenka sta v občilih navedla, da sta ponosna na Slovenijo in svoje korenine. On je v pogovoru uporabljal le izraza domovina in dežela in čudi ga, zakaj je v Sloveniji tako narobe, če imaš obešeno zastavo.

Zastava, še posebej Republike Slovenije, se nikoli ne obeša, da visi navpično s prevrnjenim grbom. Zastavo le izobesimo ali pa namestimo tako, da pasovi na njej tečejo vodoravno, od vrha navzdol, in da je grb na njej pokončen. Na zgradbah na drogovih praviloma pod kotom 45 stopinj, v stojalih pa urejene pod kotom 90 stopinj. Če ne verjamete, poglejte, kako so postavljeni drogovi z zastavami v prostorih Evropske unije. Seveda pa jih je treba pravilno obrniti, da kažejo svoje lice. Privezana ali pripeta sme biti le na urejen drog ali jambor z zaključkom, ne pa nataknjena na neko palico ali cev.

Zastava sme biti le polnih barv, brez poškodb in dejansko v ponos lastniku, kraju in državi. Zanimivo je, da na nobeno novo enostanovanjsko ali večstanovanjsko zgradbo ne namestijo eno- ali tridelnega nosilca za drog oziroma drogove. V komentarju na Radiu Ognjišče smo lahko slišali, da je avtor ves čas navajal obešeno zastavo. So zato skoraj na vseh zvonikih zastave nameščene kot bandera? Navadno ne spoštujejo razmerja 1 : 2, ampak tako kot pri tujih trgovskih centrih zastavo ukrojijo po svoji logiki.

Zastava, še posebej Republike Slovenije, se nikoli ne obeša, da visi navpično s prevrnjenim grbom.

Naša zastava ni ruska

Sprašujem se, kam naj bi ob zastavi Republike Slovenije in Evropske unije namestili slovensko narodno zastavo – tribarvnico brez grba. Ta je uradno v veljavi od 23. 9. 1848. leta in ponovno od 11. 11. 1994. kot belo-modro-rdeča zastava slovenskega naroda – slovenska. V svoji zgodovini je imela številne grbe ali znake in je vedno predstavljala slovenski narod kot celoto ali pa v določeni politični ali vojaški organiziranosti. V kraljevini je bila prepovedana, a Slovenci so njene barve vključevali v številne simbole in predmete.

Vsako natolcevanje, da je enaka ruski zastavi, je le plod površne primerjave. Njihova zastava je za četrtino krajša in drugačnega barvnega odtenka. V na začetku omenjeni RS državi oziroma entiteti njihovo narodno zastavo redno dodajo k državni. Žal ju je kot enaki v nedavni TV-oddaji o simbolih opredelil celo dr. Boštjan Udovič s FDV, ki pa ni opredelil prapora in bandera. Za številne sogovornike, ki se pojavljajo na to temo oziroma pišejo o »slovenski« zastavi, žal lahko le napišem, da tematike ne poznajo. Je pa že omenjeni izpostavil, da tribarvnica z grbom predstavlja državljane Republike Slovenije, zato jo je treba v javnosti tudi tako imenovati.

Vsako natolcevanje, da je slovenska zastava enaka ruski, je le plod površne primerjave. Njihova zastava je za četrtino krajša in drugačnega barvnega odtenka.

Globe bi vse rešile

Morali bi se odreči množici navpično obešenih državnih in drugih zastav. Zastava ni komercialni znak podjetja, ustanove, državne službe ali verske pripadnosti, zato se sme uporabljati le tako, kot določajo ustava, zakon in pravila zastavoslovja. Za slednja velja, da vedno opazujemo zastave od spredaj proti mestu namestitve in ne obratno, kot velja za grbe.

V prvih letih uveljavitve zakona iz leta 1994 je policija odreagirala na prijavo in po zakonu je bila minimalna globa 625 evrov. Zaleglo je! Potem je policija v svojem aktu o varstvu javnega reda in miru brisala obveznost reagiranja na nepravilno, navpično uporabo zastave Republike Slovenije. Njeno vlogo naj bi prevzele le inšpekcije posameznih dejavnosti. A te niso bile prav posebno zavzete za uresničevanje te naloge oziroma so po danih pobudah ukrepale v dobro tistih dobaviteljev drogov in zastav, ki leta in leta niso hoteli reagirati na nepravilnosti.

Tedanji varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je menil, da so vse inšpekcije vseh ravni dolžne ukrepati, če zastave niso pravilno nameščene. Zakaj? Menda so za nepravilno uporabljene zastave krivi naročniki in ne dobavitelji drogov ter izdelovalci zastav. Le zakaj bi bili, saj bi se s tem odrekli dvojnemu zaslužku ... Naročilo in plačilo so dobili za nepravilno izvedeno nalogo in pogosto še s popravilom le-te.

Razmerje 1 : 2 ali širina proti dolžini pri zastavi ne pomeni širine 100 cm ali 70 cm, kot najraje delajo tiskarji, da maksimalno izkoristijo tkanino. Če prvo ali drugo številko delimo s tremi vodoravnimi pasovi, dobimo širino posameznega pasu 33,33 cm ali pa 23,33 cm. Zakaj pa ne 30,00 ali 40,00 cm ali 20,00 oziroma 25,00 cm? Po opazovanju uporabe stotin zastav na terenu ali prireditvah menim, da bi bila mera čistih pasov veliko lepša in tudi bolj uporabna. Še posebej to velja za slovenske športnike ter njihovo spremstvo doma in po svetu. Trenutno bi njihovo ravnanje z zastavami ocenil z dobro trojko, upravljavci športnih dvoran in igrišč pa si ne bi zaslužili niti ocene zadostno.

Zastava ni komercialni znak podjetja, ustanove, državne službe ali verske pripadnosti, zato se sme uporabljati le tako, kot določajo ustava, zakon in pravila zastavoslovja.

Zastave na televiziji

Nepojmljivo je, da je RTV Slovenija v oddaji Japajade šov 14. 11. dovolila, da so plesalke za skupino Agropop ob popevki Zapojmo pravi Slovenci držale v rokah zastave Republike Slovenije, z grbom na desni polovici le-te. Koreografija z njimi je bila huda žalitev za ta naš državni simbol.

Nič manjša pa, ko je nastopila znana pevka z napol golima plesalkama s prevelikima zastavama in nenavadnimi plesnimi figurami. Na ta nedostojni primer uporabe državne zastave v zabavni oddaji smo opozorili, pa smo dobili lakonski odgovor z RTV Slovenija, da se pač zastava Republike Slovenije lahko uporablja v televizijskem programu. Očitno si pred predvajanjem nihče ni ogledal tega posnetka.

Narod momljačev

Po pobudi predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića o spremembi zakona, ki obravnava tudi uporabo zastave Republike Slovenije na uradnih zgradbah in v njihovih prostorih ter ob njej raznoraznih državnih in drugih zastav, se je marsikdo odločil, da bo spregovoril ali pisal na to temo. Vanjo pa vpletel tudi nastop predsednice republike na državni proslavi pred dnevom državnosti.

Zanimivo, nihče ni pozabil napisati, da so ji tudi žvižgali, niso pa napisali, da so predsedniku vlade večkrat ploskali. Če sta bila glasovno in slušno njuna nastopa sprejemljiva, pa je žal v Sloveniji splošna značilnost govorcev ali nastopajočih, žal od najmlajšega so najstarejšega, da nepojmljivo momljajo. Kot da ne bi želeli, da kdo sliši in razume, kaj sporočajo. Prav rad bi videl, kako jih nastopanja učijo raznorazni samoimenovani poznavalci te dejavnosti, in se prepričal, da potem udeleženci usposabljanja ne uporabljajo slišanega, videnega in predlaganega. So torej stran vrgli denar, ki so ga namenili za to pridobitev novega znanja in veščin? Ko poslušamo govorce in sogovornike iz tujine, nam ni treba napenjati ušes, da bi jih slišali in razumeli.

So krivi že v vrtcih?

Priznam, da ne spremljam več, kaj se v vrtcih in osnovnih šolah učijo o zastavah slovenskega naroda, Republike Slovenije, Evropske unije, mesta ali občine, njihove ustanove in organizacij ali društev. Po prej zapisanem otroci in učenci v javnosti ne morejo dobiti ali utrditi pravih znanj o tem. Zanimivo je tudi, da so omenjeni simboli vse redkeje uporabljani ali pa so nameščeni na prizorišču daleč od dogajanja, tako da jih fotografi ne morejo zajeti na normalne posnetke.

(D262: 31-33)