Pogreb nekdanjega ajatole Hameneja v Teheranu

V Iranu igra simbolika pomembno vlogo, zato bo tudi pogreb nekdanjega ajatole Hameneja na 250. obletnico ustanovitve ZDA. Pogrebne slovesnosti so se sicer začele že danes z obiskom mednarodnih delegacij, organizacij, terorističnih organizacij in paramilic. Iran bi rad s pogrebno slovesnostjo prepričal svet o svoji zmagi in pokazal, da Iran ni izolirana država, ampak ima mnogo zaveznikov. Pozornost je usmerjena tudi v iransko delegacijo, kajti veliko je špekulacij o tem, ali se bo pogreba udeležil tudi Modžtaba Hamenej.

Pogrebne slovesnosti

Eden izmed glavnih govornikov bo predsednik iranskega parlamenta Kalibaf, ki je že večkrat pozval Irance, da maščujejo smrt Hameneja in vstanejo proti sovražnikom Irana. To lahko razumemo kot poziv k akcijam, morda celo terorističnim po svetu. Javnost se bo lahko poklonila Hameneju 4. julija v mošeji Imam Homeini Masala, ki je ena izmed glavnih mošej za petkove molitve in večnamenska stavba za mnoge druge dejavnosti. Iransko vodstvo pravi, da naj bi se Hameneju poklonilo okoli 35 milijonov ljudi, verjetno pa gre za pretiravanje.

Javnost se bo lahko poklonila Hameneju 4. julija v mošeji Imam Homeini Masala.

7. julija se bodo slovesnosti preselile v Kom, potem pa še na iraško stran v Nadžaf in Karbalo, dve sveti mesti šiitov. Hamenej bo pokopan 9. julija v iranskem Mašhadu v templju imama Reze. Imam Reza je bil sorodnik Alija ibn Abi Taliba preko Huseina, sina hčere preroka Mohameda Fatime. Gre za enega najpomembnejših mavzolejev, ki ga letno obišče okoli 30 milijonov ljudi. Hameneja so v mošejo Imama Homeinija Masale prinesli žalujoči, ki so krsto ovili v iransko nacionalno zastavo. Največjo težavo trenutno predstavljajo visoke temperature in obvladovanje množic, kar naj bi rešili s sistemom varovanja, ki ga obvladuje milica Basidž.

Prvič se je v javnosti pojavil nov poveljnik IRGC Ahmed Vahidi, ki ga lovi celo Interpol

V javnosti se še vedno pojavljajo ugibanja, ali bo na pogreb prišel Modžataba Hamenej. Zaenkrat so v vrhu države skopi s pojasnili, ki s svojo tišino glede Modžtabe še bolj vzpodbujajo špekulacije. Ali se bo Modžtaba pojavil kot velik zmagovalec, morda kot ranjenec, ali pa se niti ne bo pojavljal, bomo videli v naslednjih dneh. Toda pojavil se je zaupnik Modžtabe Ahmed Vahidi, nov poveljnik IRGC, ki se v javnosti ni pojavil že od 8. februarja.

Ahmed Vahidi je eden najbolj vpletenih iranskih poveljnikov v širjenje islamskih revolucij po svetu. Že v začetku 90. let 20. stoletja je sodeloval z bin Ladnom, Zawahirijem in Turabijem pri organizaciji mednarodne džihadistične zveze, ki je delovala sprva v Sudanu, kasneje pa se je preselila v Afganistan. Bil je tisti, ki je mednarodni zvezi terorističnih organizacij pomagal z usposabljanjem in obveščevalnimi podatki ter bil celo posredno vpleten v pomoči bin Ladnu pri napadih na ameriške cilje, kot na primer Khobar Towers v Savdski Arabiji.

Vahidi se je proslavil še z enim brutalnim terorističnim napadom, to je na stavbo Asociación Mutual Israelita Argentina.

Vahidi se je proslavil še z enim brutalnim terorističnim napadom, to je na stavbo Asociación Mutual Israelita Argentina (AMIA), kjer je bilo ubitih 85 civilistov, več kot 300 pa je bilo ranjenih. Argentinsko sodstvo je že leta 2006 izdalo rdeče opozorilo preko Interpola za aretacijo Vahidija zaradi zločinov proti človeštvu. Vahidi je od takrat persona non grata v mnogih državah, v zahodnih bi ga celo aretirali, Argentina pa je med njegovimi obiski Šri Lanke in Pakistana celo zahtevala izročitev Vahidija.

Pomen pogreba – mučeništvo in maščevanje

Za Iran je pogreb Homeinija izjemno pomemben, saj želi svetu pokazati tri pomembne vidike – zmago nad ZDA in Izraelom v vojni; z mednarodnim obiskom poizkuša pokazati, da ni izoliran; množični obisk pogrebne slovesnosti s strani Irancev bi obelodanil domačo podporo režimu. Govorniki bodo Hameneja postavili v okvir trenutne delujoče oblasti kot razlog za prihodnji boj proti 'velikemu Satanu' in takoj zatem pozvali k maščevanju.

Za Iran je pogreb Homeinija izjemno pomemben, saj želi svetu pokazati tri pomembne vidike – zmago nad ZDA in Izraelom v vojni.

Mučeništvo v Iranu igra posebno vlogo in je del čaščenja v več segmentih in slojih družbe. Od Homeinija se iranski režim poslužuje čaščenja mučenikov, ki so umrli za imama in Boga, celoten koncept pa je predstavljen kot vrhunec pomena življenja in popolni idol za vsakega iranskega slehernika in muslimanov drug po svetu. Zato je uradni naslov pogreba »Pospremili bomo gospoda mučenika Irana«, medtem ko so izbrani slogani »Vstanite« in »Stisnjena pest« namenjeni procesijam 4. julija, torej ravno na dan praznovanja ameriške neodvisnosti.

Uradni naslov pogreba je »Pospremili bomo gospoda mučenika Irana«.

Mednarodni obisk je razočaral – najpomembnejših predstavnikov držav zaveznic ni na pogrebu

Iran je veliko stavil na mednarodno udeležbo, kjer se je namenil svetu prikazati neomajno podporo zaveznic. Že pred pogrebom je iranski vrh povabil mnoge državnike, z izjemo seveda ZDA, Izraela, Kanade in Avstralije, Evropejcem pa so dali vedeti, da niso vabljeni, ker niso srditeje nasprotovali ameriškemu in izraelskemu napadu. Toda Iran ni pričakoval, da bo Kitajska na pogreb poslala le podpredsednika stalnega komiteja Ljudskega kongresa Heja Weja. Enako velja za Rusijo, kjer je Putin poslal namestnika Varnostnega sveta Dimitrija Medvedjeva, ki ga uporabljajo v glavnem le še za obstranske ceremonialne naloge.

Indija ni poslala Modija, ampak guvernerja Biharja Sajeda Ato Hasnajna in namestnika zunanjega ministra Pabitro Margerito. Prišel je še zunanji minister Talibanov Mutaki in šefi parlamentov Bangladeša, Iraka, Belorusije, Azerbajdžana, Uzbekistana, Kirgizije in Turkmenistana ter šef Egiptovskega senata. Od predsednikov so prišli le Kavelašvili iz Gruzije, Rahmon iz Tadžikistana in Amidi iz Iraka. Prišli so še zunanji ministri Konga in Nikaragve, podpredsednik Turčije Yilmaz ter predsednik vlade Armenije. Prišlo je tudi več posameznih predstavnikov raznih strank, kot na primer več turških islamističnih strank, bolgarska Republikanska stranka itd.

Največji obisk vsekakor predstavljajo iranske paramilice, teroristične organizacije in vojske, ki jih Iran usposablja in financira v regiji. Prišli so mnogi predstavniki Hezbolaha, praktično celotna družina Hasana Nasrale. Prišel je libanonski Amal, predstavniki Hamasa, afganistanska Fatemijunska brigada, Ljudske mobilizacijske sile Iraka, Hašd al Šabi, mudžahedini iz mnogih držav, Kataib Hezbolah, Hutiji itd. Prišel je še vodja iraških Kurdov Barzani, ki je med sirsko državljansko vojno prešel na stran Asada in Irana.

Največji obisk vsekakor predstavljajo iranske paramilice, teroristične organizacije in vojske, ki jih Iran usposablja in financira v regiji.

Kdo je poslal pomembne voditelje – zakaj so ZDA izgubile

Razlog za ameriško kapitulacijo se verjetno skriva v obisku delegacij Pakistana, Omana, Katarja in Turčije v Teheranu. Trump je prepustil pogajanja in mediacijo državam, ki so največje podpornice Irana in jim dal v zaupanje pogovore o memorandumu med ZDA in Iranom. Predstavniki omenjenih držav imajo v Teheranu izjemno prijateljska srečanja in pogovore o prihodnosti regije. Zato se ne gre čuditi, zakaj sta Iran in Oman podpisala sporazum o obračunavanju prehoda preko Hormuške ožine.

Nikakor ne moremo spregledati vloge Katarja, ki je igral dvojno igro kot zaveznik ZDA, dejansko pa odkrito pomagal Iranu pri uspešnem zaključku začasne zaustavitve ognja. Ne le to, Katara je eden največjih financerjev nevladnih organizacij, akademskih institucij in politike na zahodu, zato se prav tako ne gre čuditi večanju naklonjenosti Iranu. Nazadnje pa je Pakistan že verjetno četrtič prepričal ZDA o nevtralnosti, kot nekoč v obeh afganistanskih vojnah in za časa vzpona terorizma v devetdesetih letih. Zelo težko pričakujemo ugoden izid za zahod, kjer se nakazuje sporazum, ki je celo manj ugoden kot tisti še iz časa Obamove administracije.

Katara je eden največjih financerjev nevladnih organizacij, akademskih institucij in politike na zahodu, zato se prav tako ne gre čuditi večanju naklonjenosti Iranu.

Ali lahko žalujemo za Hamenejem

Hamenej je bil okruten voditelj, ki je pomagal načrtovati in financirati moderni terorizem, ki se je razplamtel med leti 1988 in 2001. Skupaj z bin Ladnom in Zawahirijem so načrtovali napade, ki so zahtevali življenja tisočev nedolžnih civilistov. Ne le to; pod njegovim duhovnim vodstvom je doktrina o uničenju in žrtvovanju civilistov postala del širjenja islamske revolucije. Mnogi napadi, kot na primer na ambasadi v Keniji in Tanzaniji, na stavbo AMIA v Buenos Airesu, napad na Khobar Towers, nenazadnje pa do napadov na WTC v New Yorku ne bi prišlo brez predhodne pomoči tako Irana kot Pakistana.

Hamenej je bil okruten voditelj, ki je pomagal načrtovati in financirati moderni terorizem, ki se je razplamtel med leti 1988 in 2001.

Poleg tega je dal Iran zaščito Al Kajdi, ko so jih preganjale ZDA, njihovi borci pa so se v 90. letih 20. stoletja usposabljali v centrih IRGC. Ne pozabimo, da je Iran zaščitil Zarkavija v Iraku, človeka brez katerega Islamska država ne bi nikoli obstajala. Hamenej je pomagal Asadu uporabiti kemično orožje nad civilnim prebivalstvom, Hezbolahu pa še danes pomaga uničevati Libanon in Izrael. Prav tako so financirali in usposobili Hutije, ki so pahnili Jemen v več kot deset let trajajočo državljansko vojno, medtem pa so v zadnjih 30 letih pobili nekaj sto disidentov po mnogih državah sveta. Toda v zadnjih letih je svet najbolj zaznamovala vojna v Gazi, ki jo je začela teroristična organizacija Hamas s pomočjo Irana, posledično pa je bilo nekaj deset tisoč mrtvih.

Toda najbolj so pod islamističnim škornjem trpeli Iranci, ki so bili prikrajšani za svobodo gibanja, dela in govora, ki je bila odvzeta z zakoni, ki jih je iranski režim razglasil za svete in so vzeli pravico tudi do nesmiselnih državnih umorov. Obešanja za najbolj minorne prestopke, ki jih država vidi kot žalitev Boga. Posiljevanje in mučenje žensk v zaporih, ker niso želele nositi hidžaba. Obešanje kritikov države. Streljanje desettisočev neoboroženih protestnikov, ki so zahtevali boljše ekonomske razmere in več svobode. Ostali svet bo šel v stare tirnice, Iranci pa bodo trpeli še naprej.