Janša bi davčno sidro zapisal v ustavo, podprl pa bi tudi Svobodin predlog dohodnine

Slovenija je izgubila razvojno ambicijo, je na poslovnem zajtrku Ameriške gospodarske zbornice (AmCham) ocenil premier Janez Janša. Napovedal je možnost podpore predlogu Svobode za spremembe dohodnine, se zavzel za uvedbo razvojne kapice in zapis tako imenovanega davčnega sidra v ustavo ter odprl vprašanje upravljanja državnega premoženja. Kritičen je bil do birokracije in vpliva sindikatov ter nevladnih organizacij na politično odločanje. Predstavniki gospodarstva so medtem opozorili na nepredvidljivo poslovno okolje, dolgotrajne administrativne postopke in težave pri privabljanju najboljših kadrov.

»Slovenija trenutno ni ambiciozna. Mnogi med vami ste ambiciozni, imamo podjetja, ki so v špici, ki imajo velike potenciale, imamo mlado generacijo, ki je ambiciozna, in je zdaj neko okno priložnosti, da marsikaj popravimo,« je na današnjem poslovnem zajtrku AmCham Slovenija poudaril predsednik vlade Janez Janša. Dogodek z naslovom 35 let Slovenije: Kaj je naša ambicija? je bil namenjen razpravi o tem, kako povečati konkurenčnost slovenskega gospodarstva, privabiti domače in tuje investicije ter ustvariti pogoje, v katerih bodo slovenska podjetja lahko uspešneje nastopala na globalnih trgih. Janša je spomnil, da je Slovenija leta 2008 dosegla 91 odstotkov povprečja EU po kupni moči na prebivalca, danes pa je po njegovih besedah še vedno na podobni ravni. Razlog za relativno zaostajanje za državami, s katerimi je Slovenija vstopila v Evropsko unijo, vidi med drugim v izgubi razvojne ambicije. »Treba je narediti stvari, ki nas bodo peljale v drugo smer, ampak tega ne bomo mogli narediti, če ta ambicioznost ne prevlada,« je poudaril.

Davčne razbremenitve kot prvi korak k stabilnejšemu okolju

Pomemben del pogovora je bil namenjen davčni obremenitvi dela, predvsem visoko usposobljenih zaposlenih, in vprašanju, kako izboljšati pogoje za podjetja z visoko dodano vrednostjo. Janša je napovedal, da bi vlada ob ustreznih dopolnitvah lahko podprla predlog sprememb dohodnine, ki ga je pripravila Svoboda. Ob tem je pripomnil, da gre za stranko, ki je v prejšnjem mandatu že sprejete razbremenitve odpravila, vendar se po njegovih besedah ne nameravajo prepirati o predlagatelju. »To bomo podprli oz. dopolnili,« je dejal in ocenil, da bi bilo spremembe morda mogoče sprejeti celo s širšo parlamentarno večino. Konkretnih davčnih stopenj ni navedel, saj predlogi Strateškega sveta za gospodarstvo še niso dokončno usklajeni.

Premier se je ponovno zavzel za uvedbo socialne oziroma razvojne kapice, ki jo predvideva interventni zakon, o katerem bodo volivci novembra odločali na referendumu. Glasovanje je povezal še z vprašanjem nagrajevanja uspešnosti in produktivnosti. »Bojimo se nagraditi najboljše, da ne bi užalili najslabših,« je dejal in ocenil, da politika, ki temelji na zavisti do uspešnejših, dolgoročno škoduje tudi socialno najšibkejšim. Po njegovem mnenju je treba najprej doseči širše razumevanje pomena razbremenitve dela, saj zgolj posamezne davčne spremembe ne zagotavljajo dolgoročne stabilnosti. Kot naslednji korak je omenil možnost tako imenovanega davčnega sidra, s katerim bi v ustavi določili najvišji delež bruto domačega proizvoda, ki ga država lahko porabi oziroma zbere z javnimi dajatvami. Za takšno spremembo bi bila potrebna dvotretjinska večina v državnem zboru. Pri tem je bil kritičen do vpliva sindikatov in nevladnih organizacij na politično odločanje. Govoril je o »vladavini neizvoljenih«, ki si po njegovih besedah lastijo pravico odločati namesto izvoljenih predstavnikov. Kot primer je navedel šolske sindikate, ki naj bi poleg vprašanj plač in delovnih pogojev želeli vplivati še na to, kaj se poučuje v šolah.

Prav stabilnost davčnega in poslovnega okolja je po Janševih besedah eno ključnih vprašanj tujih investitorjev. »Ključno vprašanje je, ali boste to lahko naredili. Ali bo to, kar boste naredili, trajno, ali bo to nekaj, kar bo ostalo tudi čez dve leti. Se pravi, ključna beseda je tukaj stabilnost,« je poudaril.

Birokratsko močvirje zavira investicije

Poleg davkov so gospodarstveniki izpostavili zapletene administrativne postopke, ki otežujejo načrtovanje in izvajanje investicij. Janša je ocenil, da je Slovenija zabredla v birokratsko močvirje, ki ga ne bo mogoče odpraviti čez noč. Po njegovih navedbah imamo na nacionalni ravni približno 24.000 zakonov, predpisov in drugih pravnih aktov. Ob tem je potegnil še precej nenavadno primerjavo z nekdanjim socialističnim sistemom. Čeprav ga ne želi hvaliti, je bila po njegovi oceni takratna administracija učinkovitejša od današnje, saj je bilo birokracije manj. Opozoril je, da težave niso povezane samo z obstoječo zakonodajo, ampak s celotnim načinom priprave novih predpisov in delovanja državnih institucij. Kot primer je navedel dolgotrajne postopke pri infrastrukturnih projektih, med drugim pri povezovanju Novega mesta z Belo krajino v okviru tretje razvojne osi. »Sami sebi postavljamo ovire. Za to ni kriva konkurenca, temveč pogosto naš lasten sistem,« je po poročanju kabineta predsednika vlade dejal Janša.

Na težave pri pridobivanju dovoljenj je opozoril še Michal Maco, direktor družbe Corwin Slovenija. Z vidika mednarodnega investitorja je po njegovih besedah ključnega pomena, da lahko podjetje predvidi, koliko časa bo trajalo pridobivanje gradbenih in drugih dovoljenj. Nejasni in dolgotrajni postopki namreč otežujejo dolgoročno načrtovanje projektov. Podobno poudarjajo v AmCham Komisiji za spodbujanje investicij, kjer se zavzemajo za krajše postopke, boljše usklajevanje pristojnih institucij, pravno varnost in predvidljiv regulatorni okvir.

Kaj mora ostati v državni lasti?

Janša se je dotaknil še upravljanja državnega premoženja in vloge demografskega sklada. Po njegovem mnenju državno lastništvo samo po sebi ne zagotavlja učinkovitejšega upravljanja podjetij. Država bi morala najprej jasno določiti, katere dejavnosti in infrastruktura so strateškega pomena in morajo zato ostati pod njenim nadzorom. »Ne vem, zakaj bi moralo biti državno lastništvo še bolj utrjeno,« je dejal in opozoril na nelogičnosti pri dosedanjem opredeljevanju strateških naložb. Med njimi so se po njegovih besedah znašli celo gostinski objekti, medtem ko so bile nekatere dejavnosti, ki bi morale ostati pod državnim nadzorom, privatizirane. Pri upravljanju državnega premoženja bi morali biti po njegovem v ospredju jasni cilji, odgovornost vodstev in merljivi rezultati. Zavzel se je za sistem, v katerem bi bilo nagrajevanje vezano na sposobnosti in dosežene rezultate, uspešnost upravljanja pa bi se presojala predvsem po ustvarjenih donosih.

Najboljši strokovnjaki morajo imeti razlog, da ostanejo v Sloveniji

Pomembna tema pogovora je bila sposobnost Slovenije, da zadrži domače strokovnjake in privabi usposobljene kadre iz tujine. »Ena največjih priložnosti Slovenije, ki je še nismo v celoti izkoristili, so talenti in možnost, da jih spremenimo v svojo konkurenčno prednost,« je poudaril predsednik in generalni direktor družbe Pipistrel Aircraft Gabriel Massey. Po njegovem mnenju ima Slovenija potencial za privabljanje strokovnjakov, vendar mora zanje ustvariti ustrezne pogoje za delo in življenje. Na podobno težavo je opozoril Boštjan Čeh, predsednik Slovenia BioTech Hills in vodja poslovnega razvoja družbe Labena. Slovenija ima po njegovi oceni pomembno prednost v dostopnosti strokovnjakov iz domačega in širšega regionalnega okolja, vendar mora znati ta potencial izkoristiti. »Zakaj ne bi talenti prihajali na delo v Slovenijo, namesto da Slovenci odhajajo na delo v druge države? Ustvariti moramo prave pogoje,« je poudaril Čeh. Opozoril je še na dolgotrajne postopke zaposlovanja strokovnjakov iz tretjih držav. Ti so lahko tako dolgi, da podjetje kandidata izgubi, še preden mu uspe urediti potrebno dokumentacijo.

Janša je ob tem ocenil, da bi morali najprej izboljšati pogoje za domače strokovnjake, saj bi s tem Slovenija samodejno postala privlačnejša za tuje kadre. Kot njene prednosti je izpostavil kakovost življenja, naravo in druge značilnosti okolja, ki pa same po sebi ne zadostujejo za uspešno konkuriranje drugim državam.

Biotehnologija in umetna inteligenca kot razvojni priložnosti

Sogovorniki so se strinjali, da Slovenija zaradi svoje velikosti ne more tekmovati predvsem z obsegom proizvodnje, lahko pa konkurenčnost gradi na znanju, inovacijah in visoki dodani vrednosti. Kot eno najperspektivnejših področij so izpostavili biotehnologijo. Po podatkih, ki jih je predstavil AmCham, je bilo v tem sektorju v zadnjih petih letih izvedenih za skoraj milijardo evrov investicij, dodana vrednost na zaposlenega pa presega 100.000 evrov. Čeh je ocenil, da ima Slovenija zaradi povezave raziskovalnih ustanov, podjetij in vse več investicij priložnost postati mednarodno prepoznavno biotehnološko središče. Za to pa bi morala izboljšati predvsem prenos raziskovalnih dosežkov v uspešne produkte in podjetja. Predsednik AmCham Slovenija in generalni direktor družbe NIL Beno Ceglar je poudaril pomen znanja ter večjega povezovanja gospodarstva, raziskovalnih in izobraževalnih ustanov ter globalnih tehnoloških podjetij. Med pomembnimi priložnostmi je izpostavil digitalizacijo in umetno inteligenco.

Janša je opozoril, da umetna inteligenca ne pomeni zgolj nadaljevanja digitalizacije, temveč korenito tehnološko spremembo, na katero se mora država pravočasno pripraviti. Med potrebnimi ukrepi je navedel prilagoditev izobraževalnega sistema in uvajanje računalniških znanj že v osnovne šole. Janša je napovedal še vzpostavljanje strateškega sveta za superinteligenco. Po njegovi oceni bo umetna inteligenca bistveno spremenila sedanji izobraževalni sistem, vseživljenjsko učenje pa bo postalo nujnost.

Kakšna naj bo Slovenija leta 2035?

Generalna izvršna direktorica AmCham Slovenija Ajša Vodnik je ob zaključku poudarila, da konkurenčnejše Slovenije ne bo mogoče ustvariti brez sodelovanja gospodarstva, države in civilne družbe. Oblikovala je vizijo Slovenije leta 2035 kot evropskega središča znanosti, inovacij in tako imenovane superinteligence, ki bi temeljilo na domačem znanju, raziskavah in uspešnih podjetjih. Ob tem je opozorila, da gospodarska konkurenčnost ne sme pomeniti opuščanja kakovostnega javnega šolstva, dostopnega zdravstva ali socialne varnosti. »Naša konkurenčnost ne sme temeljiti na tem, da postajamo podobni drugim, temveč na tem, da razvijamo svoje prednosti,« je poudarila. Osrednje sporočilo poslovnega zajtrka je bilo tako, da Slovenija razvojni potencial ima, vprašanje pa ostaja, ali bo sposobna odpraviti ovire, ki preprečujejo njegovo uresničitev.