Sveti Ciril in Metod – apostola Slovanov

Danes, 5. julija, godujeta sveta brata Ciril in Metod. Brata nista bila le v duhovnem smislu, ampak tudi v telesnem. Zaradi njunega pomembnega misijonarskega dela med slovanskimi ljudstvi ju imenujemo tudi apostola Slovanov.

Življenje

Sveta brata sta se rodila v Solunu, in sicer sveti Ciril v letih 827/828 in sveti Metod med leti 815 in 820. Sveti Ciril je umrl 14. februarja 869 v Rimu in sveti Metod 6. aprila 885 v Velehradu na Velikomoravskem.

Rodila sta se kot Konstantin (sveti Ciril) in Mihael (sveti Metod) in mladost preživela v okolici Soluna. Ko se je starejši brat Mihael že zgodaj odločil za redovništvo, je ob vstopu v samostan dobil ime Metod. Konstantin je na carigrajski visoki šoli poučeval filozofijo in bil znan kot Konstantin Filozof. Poleg tega je bil tudi knjižničar. Ime Ciril je dobil veliko pozneje.

Njuno prvo misijonsko potovanje je bilo na polotok Krim, kamor ju je poslal cesar okoli leta 860.

Zaradi njunega pomembnega misijonarskega dela med slovanskimi ljudstvi ju imenujemo tudi apostola Slovanov.

Leta 862 ju je moravski knez Rastislav prosil, da bi šla misijonarit med Slovane na tedanje velikomoravsko ozemlje, ki je zajemalo današnjo vzhodno Slovenijo, vzhodno Hrvaško, Madžarsko, Češko, Slovaško, južno Poljsko, jugovzhodno Nemčijo in zahodno Ukrajino. To sta tudi storila.

Ni čisto jasno, ali je bil slovanski jezik njuna materinščina, vendar sta ga poznala iz okolice Soluna ali pa sta se ga naučila od slovanskih sosedov. Od leta 863 sta med Slovani na Velokomoravskem širila krščansko oznanilo v slovanskem jeziku. Pri tem sta uporabljala posebno pisavo, glagolico, ki se je imenovala po stari slovanski besedi glagolati, kar pomeni govoriti. S tem svojim početjem sta se zamerila nemško govoreči duhovščini, ki je zato celo protestirala pri papežu. Nemško govoreča duhovščina se je sklicevala na »teorijo treh jezikov« – češ, da so sveti le trije jeziki (hebrejščina, grščina, latinščina) in da mora bogoslužje potekati v enem od njih.

Jezik, v katerem sta učila in poučevala sveti Ciril in Metod, so takrat preprosto imenovali slovanski jezik, danes pa ga imenujemo stara cerkvena slovanščina.

Uporabljala sta posebno pisavo, glagolico, ki se je imenovala po stari slovanski besedi glagolati, kar pomeni govoriti.

Potem ko sta tri leta preživela na Moravskem, sta odšla v Spodnjo Panonijo, kjer jima je nekaj časa nudil gostoljubje knez Kocelj na svojem dvoru. Odpotovala sta v Benetke, kjer sta bila uspešna v branjenju svojih stališč v ostri polemiki z zagovorniki teorije treh jezikov. Odpotovala sta v Rim. Tam ju je papež Hadrijan II. podprl, ker je imel tudi sam težave z nemško govorečo duhovščino.

Sveti Ciril je v Rimu zbolel in vstopil v samostan. Šele takrat naj bi dobil redovno ime Ciril. Sveti Ciril je kmalu v Rimu umrl, papež Hadrijan II. pa je podprl bogoslužje v slovanskem jeziku in leta 869 poslal svetega Metoda nazaj h knezu Koclju v Panonijo. Istega leta je papež svetega Metoda posvetil v panonsko-moravskega nadškofa. Ko je sveti Metod prišel v Panonijo, so ga nemški duhovniki označili kot krivoverca in ga na Moravskem celo zaprli za dve leti in pol. Papež je leta 873 dosegel, da so ga izpustili, vendar pod pogojem, da ne sme nadaljevati s slovanskim bogoslužjem. Ker Metod tega ni upošteval, je moral iti v Rim na zagovor. Papež Janez VIII. je leta 880 potrdil slovansko bogoslužje.

Po ustnem izročilu naj bi Ciril in Metod blizu Male Nedelje nove vernike krstila v potoku. Prav tako naj bi na svojem potovanju v Rim imela sveto mašo pri kapeli v Jarenini.

Vpliv svetih bratov na slovanske dežele

Ko je sveti Metod umrl, so slovansko bogoslužje na Moravskem spet prepovedali, učence svetega Metoda pa pregnali in zaprli. In vendar je slovansko bogoslužje ostalo živo! Na ozemljih današnje Severne Makedonije in Bolgarije so namesto glagolice uvedli cirilico, in sicer pod vplivom grške pisave. Cirilico še danes uporabljajo marsikje po svetu. V nekaterih delih današnje Slovenije in Hrvaške naj bi se ohranilo bogoslužje v glagolici vse do 19. ali celo do 20. stoletja.

Na ozemljih današnje Severne Makedonije in Bolgarije so namesto glagolice uvedli cirilico, in sicer pod vplivom grške pisave.

Še posebej so se spominjali svetega Cirila in Metoda v času narodnega preporoda na Koroškem v 19. stoletju, ko so v deželi ustanavljali ciril-metodovska društva. Njune ikone so krasile cerkve in znamenja. Še dandanes pa ime svetega Cirila in Metoda krasi vsaj dve ulici, vsaj en trg in vsaj en drevored v Sloveniji.