Od brezmesnega petka do prehrane brez svinjine: kje je meja prilagajanja v slovenskih šolah?

Na prvi pogled šolski jedilnik temelji predvsem na raznoliki prehrani, ki omogoča zdrav razvoj otrok. Katere jedi bodo vsebovali obroki, ali bo na krožniku meso ali riba ter kako jih oblikovati, da bodo vsebovali dovolj zdravih in kakovostnih hranil. Hkrati morajo biti obroki cenovno in organizacijsko izvedljivi za ustanove. Toda ko se prehranski kriteriji začnejo prilagajati veri, vprašanje postane tudi družbeno in kulturno.

V slovenskih vrtcih in šolah se že več let pojavljajo zahteve muslimanskih staršev po upoštevanju njihovih verskih prehranskih pravil. Te se pogosto utemeljujejo z versko svobodo in načelom nediskriminacije. Ob tem pa se odpira tudi drugo vprašanje: koliko se mora skupno okolje prilagoditi novim zahtevam in koliko se od ljudi, ki vanj vstopajo, pričakuje prilagajanje kulturi države, v kateri živijo?

Nekateri muslimanski starši želijo, da njihovi otroci v šolah in vrtcih ne uživajo svinjine. Takšne zahteve v Sloveniji niso več osamljene, del ustanov pa jim že ugodi, čeprav ne gre za zdravstveno potrebno dieto. Hkrati podatki kažejo, da naj krščansko izročilo ne bi izginilo iz šolskih jedilnikov. 

V slovenskih vrtcih in šolah se že več let pojavljajo zahteve muslimanskih staršev po upoštevanju njihovih verskih prehranskih pravil.

Ustava določa, da so verske skupnosti enakopravne. Toda enakopravnost ne izbriše zgodovine. Krščanstvo je slovenski prostor sooblikovalo že od zgodnjega srednjega veka. Tudi islam v širšem prostoru, katerega del so bile slovenske dežele, nima zgolj novejše zgodovine: leta 1912 je bil v avstrijski polovici habsburške monarhije zakonsko priznan islam hanafitskega obreda, Odbor Islamske skupnosti Ljubljana je bil ustanovljen leta 1967, samostojni Mešihat Islamske skupnosti v Sloveniji pa leta 1994. Različna zgodovinska vloga obeh ver pa ne spreminja današnjega ustavnega načela njihove pravne enakopravnosti.

Zato gre tudi za vprašanje, kako ob pravni enakopravnosti različnih verskih skupnosti ohraniti zavest o izročilu, iz katerega je zrasla slovenska družba.

Ko jedilnik postane tudi vprašanje vere

Slovenski predpisi ustanovam ne nalagajo splošne obveznosti, da morajo otroku zaradi njegove vere oblikovati poseben jedilnik. Zakon o šolski prehrani ureja organizacijo obrokov, medicinsko predpisane diete pa imajo v predpisih jasneje določen položaj in so vezane na zdravstveno indikacijo.

Slovenski predpisi ustanovam ne nalagajo splošne obveznosti, da morajo otroku zaradi njegove vere oblikovati poseben jedilnik.

To pa ne pomeni, da je verska prehranska omejitev pravno nepomembna. Vera je varovana osebna okoliščina, zato lahko odsotnost razumne prilagoditve v posameznem primeru pomeni posredno diskriminacijo. Pravna razlika je torej v tem, da je medicinska dieta izrecno urejena v sistemu šolske prehrane, verske zahteve pa se presojajo tudi skozi načelo enakega obravnavanja in vprašanje, ali bi prilagoditev za ustanovo pomenila nesorazmerno breme.

Od 1. septembra 2027 bo ureditev za osnovne šole spremenjena. Šole bodo morale organizirati tudi kosilo za vse učence ter ob zdravniškem potrdilu zagotoviti dietno malico in kosilo. Versko prilagojena prehrana pa tudi po tej spremembi ne bo avtomatično postala zakonsko zagotovljena pravica vsakega učenca.

Prav zaradi nejasnosti sedanje ureditve je vprašanje leta 2026 prišlo tudi na ustavnopravno raven. Zagovornik načela enakosti je 22. julija 2026 vložil zahtevo za presojo ustavnosti tretjega in četrtega odstavka 4. člena Zakona o šolski prehrani ter dela prehranskih smernic. Meni, da je ureditev glede prehranskih omejitev zaradi vere oziroma drugega varovanega prepričanja diskriminatorna in neskladna z Ustavo. Do 22. avgusta 2026 Ustavno sodišče vsebinske odločitve še ni objavilo.

Podobno načelo je Evropsko sodišče za človekove pravice že leta 2010 uporabilo v zadevi Jakóbski proti Poljski. Budističnemu zaporniku niso zagotovili brezmesne prehrane, čeprav prilagoditev za ustanovo ne bi pomenila nesorazmernega bremena. Sodišče je ugotovilo kršitev njegove verske svobode.

Ko starši zahtevajo obrok brez svinjine

Islamska skupnost v Sloveniji je 17. septembra 2024 predstavila analizo prehrane muslimanskih otrok. Spletna anketa je potekala od novembra 2023 do januarja 2024, v njej pa je bilo zbranih 1.840 odgovorov staršev otrok iz njihove skupnosti. Med februarjem in aprilom 2024 so analizirali tudi šolske jedilnike. Zavzemali so se za to, da bi otrok, ki zaradi verskega prepričanja ne uživa svinjine, dobil ustrezno alternativo.

Istega leta je odmeval primer iz Žalca, kjer so starši učencev I. in II. osnovne šole prejeli obvestilo ponudnika prehrane, da posebnih obrokov brez svinjine ne bo več zagotavljal. Ponudnik je ob tem zapisal tudi, da se morajo priseljenci prilagoditi našim navadam, tradiciji in načinu življenja.

Prav ta primer je pokazal dva različna pogleda na integracijo. Po enem mora javna ustanova v razumni meri upoštevati versko prepričanje posameznika. Po drugem se od človeka, ki vstopa v novo okolje, pričakuje tudi prilagajanje navadam družbe, v kateri živi.

Praksa po Sloveniji ni enotna. Kranjski vrtci imajo poseben obrazec za prehrano brez svinjine, za katero zdravniško potrdilo ni potrebno. Hkrati na podoben način omogočajo tudi brezmesno prehrano. OŠ Venclja Perka v Domžalah pa je v uradnem poročilu za šolsko leto 2023/24 na strani 97 zapisala: »Muslimanom smo omogočili prehrano brez svinjine.«

Ravnatelj OŠ Kašelj v Ljubljani Jernej Šoštar je julija 2026 pojasnil, da pri pripravi jedilnikov upoštevajo različne veroizpovedi in da ob svinjini ponudijo drugo vrsto mesa, denimo govedino ali piščanca.

Državna anketa Sveta Vlade RS za dialog o verski svobodi iz leta 2019 je pokazala, da so med zaznanimi verskimi in nazorskimi prehranskimi zahtevami najpogosteje omenjali halal prehrano oziroma prehrano brez svinjine. Med 44 šolami, ki so zaznale takšne zahteve, jih je 27 navedlo halal, 20 vegetarijansko in 13 tradicionalno katoliško prehrano, med katero so bili navedeni tudi brezmesni petki.

Pri tem ne gre za podatke vseh slovenskih šol. Na anketo se je odzvalo 59 ravnateljev oziroma približno 13 odstotkov vseh ravnateljev slovenskih osnovnih šol. Prav tako vprašanje meri zaznane želje učencev in staršev, ne nujno tega, kar se dejansko znajde na jedilniku. Iz odgovorov pa je razvidno, da je bila najpogostejša praktična prilagoditev prav prehrana brez svinjine.

Ravnatelji so opozarjali, da prilagoditve zaradi veroizpovedi niso vedno preproste.

Ravnatelji so hkrati opozarjali, da takšne prilagoditve niso vedno preproste, saj pomenijo dodatno kadrovsko, prostorsko ali finančno breme. 

Brezmesni petek v slovenskih šolah 

Katoliška tradicija petek skozi vse leto razume kot spokorni dan. Ob petkih v postnem času velja zdržek od mesa, zunaj postnega časa pa se lahko po slovenski cerkveni praksi nadomesti z drugim dobrim delom. Pepelnična sreda in veliki petek sta dneva strogega posta. Zdržek od mesa po cerkvenem pravu zavezuje vernike po dopolnjenem 14. letu, starši pa lahko takšno prakso v okviru verske vzgoje uvajajo tudi pri mlajših otrocih.

Analiza jedilnikov Islamske skupnosti je pokazala, da je imelo na pepelnično sredo leta 2024 približno 89 odstotkov pregledanih osnovnih šol brezmesni oziroma ribji jedilnik. Njihov sklep je bil, da večina šol pri prehrani upošteva posebnosti krščanske vere, medtem ko prehranskih omejitev drugih veroizpovedi ne upošteva v enaki meri.

Ali je ta ugotovitev tudi v realnosti točna in kaj se je spremenilo v naslednjih dveh letih, ne vemo. Je pa večkrat slišati, da se šole izogibajo brezmesnim obrokom ob petkih in tudi na pepelnično sredo in ga raje premaknejo na kakšen drug dan v tednu. 

Analiza jedilnikov Islamske skupnosti je pokazala, da je imelo na pepelnično sredo leta 2024 približno 89 odstotkov pregledanih osnovnih šol brezmesni oziroma ribji jedilnik.

Anketa Sveta Vlade RS za dialog o verski svobodi iz leta 2019 je pokazala podobno sliko. Pri enem vprašanju je 13 od 58 šol navedlo, da dopuščajo tradicionalne prilagoditve, kot so brezmesni petki. Pri drugem, ločenem vprašanju pa jih je med 44 šolami, ki so zaznale verske ali nazorske prehranske zahteve, 13 navedlo tradicionalno katoliške zahteve.

Ena izmed anonimnih šol je celo navedla, da v postnem času upošteva brezmesni jedilnik, za muslimanske učence pa svinjino nadomešča z drugimi vrstami mesa. Ta primer kaže, da je mogoče v istem zavodu upoštevati obe verski tradiciji.

Državne prehranske smernice sicer priporočajo tudi tedensko ponudbo obrokov brez mesa oziroma mesnih izdelkov in tedensko vključevanje rib, dan, na katerega to izvedejo, pa je seveda po izbiri šole.

Državne prehranske smernice sicer priporočajo tudi tedensko ponudbo obrokov brez mesa oziroma mesnih izdelkov in tedensko vključevanje rib.

Kljub temu vprašanje katoliških brezmesnih petkov ni samo teoretično. Na seji sveta staršev OŠ Prežihovega Voranca Jesenice 24. februarja 2026 je bil podan predlog, naj šola ob upoštevanju verskih pravil glede svinjine upošteva tudi katoliške brezmesne petke. Povod je bil postni petek, ko je bil na jedilniku segedin s telečjim mesom. V zapisniku ni navedeno, da bi šola predlog sprejela.

Ko država ne zna več povedati, kaj je njeno

Slovenija mora spoštovati versko svobodo posameznika. Toda pravna enakopravnost različnih veroizpovedi ne pomeni, da imajo vse enako zgodovinsko in kulturno vlogo v slovenskem prostoru.

Krščanstvo je ta prostor oblikovalo stoletja. Islam je danes prav tako del slovenske verske stvarnosti in ima pravico do enakega pravnega varstva, vendar iz tega še ne izhaja, da mora država pri vsakem vprašanju izbrisati razliko med zgodovinskim izročilom večinske družbe in drugimi verskimi praksami.

Težava bi nastala, če bi družba svoje izročilo začela obravnavati kot nekaj, kar mora biti ob vsaki novi zahtevi umaknjeno. Toda enako napačno bi bilo trditi, da se to že množično dogaja, če podatki kažejo, da je krščanska tradicija v šolskih jedilnikih še vedno močno prisotna.

Zato mora država predvsem postaviti jasna in enaka pravila. Pravila, ki bodo povedala, kdaj je prilagoditev zaradi vere razumna in kdaj za javno ustanovo pomeni nesorazmerno breme. Takšen okvir bi zaščitil tako muslimanskega otroka, ki ne uživa svinjine, kot katoliško družino, ki želi ohranjati svojo postno tradicijo.

Država mora postaviti jasna in enaka pravila, ki bodo povedala, kdaj je prilagoditev zaradi vere razumna in kdaj za javno ustanovo pomeni nesorazmerno breme.

Integracija ne pomeni, da mora večinska družba opustiti svoje navade. Pomeni pa tudi, da spoštovanje verske svobode ne sme biti odvisno zgolj od tega, v kateri občini otrok živi ali koliko možnosti ima posamezna šolska kuhinja.