Nova gospodarska smer vlade: Logar stavi na razvojni preboj, Šircelj na davčno razbremenitev

Nova vlada želi gospodarsko politiko graditi na večji konkurenčnosti, višji produktivnosti in močnejšem investicijskem ciklu. To je bilo mogoče razbrati iz predstavitev kandidatov za ministra za gospodarstvo in ministra za finance, Anžeta Logarja in Andreja Širclja, ki sta pred pristojnimi parlamentarnimi odbori predstavila svoje prioritete za prihodnji mandat.

Čeprav se njuni področji tesno prepletata, sta predstavila nekoliko različna poudarka. Logar se osredotoča predvsem na razvojne izzive slovenskega gospodarstva, produktivnost in investicije, medtem ko Šircelj izpostavlja davčno politiko, javne finance in fiskalno stabilnost.

Logar: Slovenija potrebuje razvojni preboj

Anže Logar je svojo predstavitev začel z ugotovitvijo, da Slovenija kljub relativno visokemu življenjskemu standardu izgublja razvojni zagon. Po njegovih besedah produktivnost slovenskega gospodarstva že skoraj dve desetletji stagnira, medtem ko države srednje in vzhodne Evrope pospešeno napredujejo.

Opozoril je, da so Češka, Poljska in Litva države, ki bi lahko Slovenijo v prihodnjih letih prehitele po ključnih gospodarskih kazalnikih. Razlog ni pomanjkanje znanja ali kapitala, temveč počasno izvajanje reform in premajhna pripravljenost na spremembe.

Davčni sistem ne spodbuja dela

Eden izmed najostrejših poudarkov njegove predstavitve je bil usmerjen v davčni sistem.

Po njegovem mnenju Slovenija s sedanjim sistemom posameznike odvrača od dodatnega dela in prevzemanja odgovornejših delovnih mest. Opozoril je, da zaposleni ob napredovanju ali prehodu v bolje plačano zaposlitev izgubijo velik del dodatnega zaslužka zaradi visokih davkov in prispevkov.

»Z davčno politiko se spodbuja nedelo,« je dejal in poudaril, da je takšna ureditev dolgoročno nevzdržna za državo, ki želi graditi družbo visoke dodane vrednosti.

Več investicij in manj birokracije

Logar vidi ključno razvojno priložnost v povečanju domačih in tujih investicij. Slovenija po njegovem mnenju razpolaga z dovolj kapitala, vendar ga ne zna učinkovito usmeriti v razvojne projekte.

Zato napoveduje odpravljanje administrativnih ovir, hitrejše postopke in bolj spodbudno okolje za podjetnike. Poseben poudarek namenja tudi raziskavam, razvoju in umetni inteligenci, kjer Slovenija po njegovih besedah razpolaga z velikim potencialom, ki ga še ne izkorišča dovolj.

Po njegovem prepričanju mora država ustvariti pogoje, da bodo uspešna podjetja nastajala hitreje in da bo več slovenskih podjetij sledilo zgledom najuspešnejših domačih družb.

Šircelj: Ključ do konkurenčnosti so nižji davki

Medtem ko je Logar govoril predvsem o razvojnih izzivih, je Andrej Šircelj predstavil konkretnejše ukrepe na področju financ in davkov.

Njegovo izhodišče je, da je slovensko delo preveč obremenjeno. Po njegovem mnenju Slovenija zaradi visokih davkov in prispevkov izgublja konkurenčnost, predvsem pri visoko izobraženih in najbolje plačanih kadrih.

Zato napoveduje vrsto ukrepov za davčno razbremenitev dela. Med njimi so zvišanje splošne davčne olajšave, spremembe dohodninske lestvice ter uvedba razvojne kapice, ki bi omejila višino prispevkov pri višjih dohodkih.

Davčne spodbude za podjetja

Šircelj napoveduje tudi pregled sistema obdavčitve podjetij. Vlada bo poenostavila investicijske olajšave in okrepila davčne spodbude za vlaganja v raziskave, razvoj, inovacije, digitalizacijo in avtomatizacijo. Cilj je povečati produktivnost gospodarstva in spodbuditi ustvarjanje delovnih mest z višjo dodano vrednostjo.

Posebej izpostavlja pomen kapitalskega trga, manjšo obdavčitev delniških opcij ter ustvarjanje okolja, ki bo privlačnejše za domače in tuje investitorje.

Brez davka na nepremičnine

Na vprašanje o novih davkih je bil precej jasen. Nova vlada ne načrtuje uvedbe novega nepremičninskega davka, dopušča pa možnost obdavčitve dobičkov iz kriptovalut, vendar le ob hkratni razbremenitvi drugih davčnih področij.

Ključno vodilo naj bi bila predvidljivost davčnega sistema, saj podjetja in vlagatelji po njegovem mnenju potrebujejo stabilno okolje za dolgoročno načrtovanje.

Fiskalna disciplina ostaja prednostna naloga

Šircelj obljublja tudi strogo spoštovanje fiskalnih pravil.

Proračunski primanjkljaj naj bi ostal pod tremi odstotki BDP, kar bo zahtevalo podrobnejši pregled javne porabe. Ob tem poudarja, da ne načrtuje novega ZUJF-a ali podobnih varčevalnih ukrepov, vendar bo treba preveriti učinkovitost nekaterih državnih izdatkov.

Med področji, ki jih bo treba podrobneje analizirati, izpostavlja predvsem stroške plač v javnem sektorju, ki so se v zadnjih letih občutno povečali.

Dva resorja, skupen cilj

Čeprav sta Logar in Šircelj predstavila različne poudarke, njuni viziji nista nasprotujoči. Logar želi ustvariti pogoje za hitrejši razvoj, več investicij in višjo produktivnost, Šircelj pa napoveduje davčne in finančne ukrepe, ki naj bi tak razvoj omogočili.

Skupno sporočilo obeh kandidatov je jasno: Slovenija mora ustvariti okolje, v katerem bo delo bolj nagrajeno, podjetništvo manj obremenjeno, investicije pa bolj privlačne. Le tako bo mogoče povečati konkurenčnost gospodarstva in preprečiti, da bi država v prihodnjih letih razvojno zaostajala za primerljivimi evropskimi državami.