Simič opoziciji očita dvojna merila: Kritizira davčne razbremenitve, sama pa predlaga skoraj 800 milijonov manj dohodnine

Medtem ko nasprotniki interventnega zakona opozarjajo na koristi za najbogatejše in izgubo proračunskih prihodkov, je davčni svetovalec Ivan Simič opozoril na predlog sprememb dohodnine, ki so ga vložili poslanci Svobode. Tudi ta bi zmanjšal davčne prihodke, največje prihranke v evrih pa bi prinesel najbolje plačanim. Simič zato opoziciji očita dvojna merila.

V razpravi o davkih se politične stranke hitro sporazumejo, da si zaposleni zaslužijo višje plače. Precej manj soglasja je, ko je treba določiti, komu znižati davke in kako nadomestiti denar, ki ga država zaradi tega ne bi več pobrala.

Prav na to protislovje je Ivan Simič opozoril v zapisu Davčna dvoličnost brez meja, objavljenem 26. oktobra. Kot podpornik interventnega zakona zavrača očitke, da gre zgolj za pomoč premožnim. Obenem opozarja, da so poslanci opozicije s prvopodpisanim Borutom Sajovicem vložili svoj predlog davčnih razbremenitev, ki prav tako koristi ljudem z visokimi dohodki.

»Torej, opozicija v isti sapi napada in podpira bogate,« je zapisal Simič. Njegov očitek odpira vprašanje, ki bo spremljalo razpravo pred referendumom: zakaj naj bi bile višje neto plače pri enem predlogu nesprejemljivo darilo najbogatejšim, pri drugem pa dobrodošla davčna razbremenitev?

Kaj predlaga Svoboda

Da je poslanska skupina Svoboda vložila predlog sprememb zakona o dohodnini, potrjuje tudi objava Skupnosti občin Slovenije. Predlog bi zvišal splošno olajšavo in spremenil dohodninsko lestvico. Uporabljati naj bi se začel 1. januarja 2027. Za zaposlenega bi to pomenilo, da bi ob enaki bruto plači lahko dobil več denarja na račun. Delodajalcu mu zato ne bi bilo treba zvišati plače: razlika bi nastala, ker bi država od njegovega zaslužka pobrala manj dohodnine.

Po predlogu Svobode bi osnovna splošna olajšava znašala 6.500 evrov. To seveda ne pomeni 6.500 evrov dodatnega izplačila, temveč manjši znesek zaslužka, od katerega bi bilo treba plačati dohodnino.

Spremenili bi tudi davčne razrede. Namesto sedanjih pet bi jih bilo šest, njihove meje pa bi bile postavljene drugače. Najvišja, 50-odstotna stopnja bi ostala, vendar bi se uporabljala šele za del letne davčne osnove nad 150.000 evrov. Davčna osnova je znesek po odštetju prispevkov in priznanih olajšav, zato je ne gre enačiti z bruto plačo.

Pri višjih plačah večji prihranki

Simičeva osrednja pripomba je, da bi opozicijski predlog največ denarja pustil prav najbolje plačanim. Primeri, ki jih je iz gradiva predlagateljev povzel portal Lider.si, kažejo precejšnje razlike.

Zaposleni brez otrok s 25.000 evri letne bruto plače bi po predstavljeni primerjavi dobil približno 490 evrov več na leto. Pri 50.000 evrih bruto bi bila razlika približno 1.837 evrov, pri 150.000 evrih pa približno 9.161 evrov. Primerjava prikazuje predlagano ureditev za leto 2027 glede na veljavno ureditev za leto 2026. Največji zneski bi torej ostali ljudem z visokimi plačami. Koristi pa ne bi bile omejene samo nanje.

Zakaj je lahko prihranek pri višjih plačah večji, je mogoče pojasniti s preprostim primerom. Če se nekomu znesek, od katerega plača davek, zmanjša za 1.000 evrov, je njegov prihranek odvisen od davčne stopnje. Pri 16-odstotni stopnji bi prihranil 160 evrov, pri 50-odstotni pa 500 evrov, če bi celotno zmanjšanje sodilo v ta razred. Gre za ponazoritev delovanja olajšave, ne za izračun učinka konkretnega predloga.

Podobno lahko sprememba davčnih razredov več prinese tistim, ki imajo več obdavčenega dohodka. Zato politična obljuba o razbremenitvi srednjega razreda sama po sebi še ne pove, kdo bo dejansko dobil največ.

Skoraj 800 milijonov manj dohodnine

Drugi del Simičeve kritike se nanaša na strošek predloga. V zapisu opozarja na oceno predlagateljev, po kateri bi država pobrala 797,9 milijona evrov manj dohodnine. To primerja z opozorili nasprotnikov interventnega zakona o izgubi javnega denarja. Ob tem je treba pojasniti, da manj pobrane dohodnine ni nujno enako končnemu povečanju proračunskega primanjkljaja.

Kot poroča Lider.si, predlagatelji pričakujejo, da bi ljudje del dodatnega denarja porabili za nakupe. Država bi tako dobila več davka na dodano vrednost oziroma DDV. Ta dodatni prihodek ocenjujejo na 124,3 milijona evrov, skupno zmanjšanje javnih prihodkov po upoštevanju tega učinka pa na 673,6 milijona evrov. To so njihove ocene prihodnjih učinkov.

Razlika med obema zneskoma je pomembna. Vendar tudi po upoštevanju pričakovane večje potrošnje ostaja večstomilijonski znesek, ki bi ga bilo treba nadomestiti z drugimi prihodki, prihranki ali zadolževanjem. Simič zato nasprotnikom interventnega zakona očita, da pri vladnih razbremenitvah poudarjajo nevarnost za proračun, pri opozicijskem predlogu pa istega merila ne uporabljajo.

Skrbijo tudi občinski proračuni

Spremembe dohodnine zadevajo tudi občine, saj je ta davek pomemben vir njihovega financiranja. Iz občinskih proračunov se med drugim plačujejo vrtci, lokalne ceste in druge storitve, ki jih prebivalci uporabljajo vsak dan.

Skupnost občin Slovenije je opozorila, da bi nižja pobrana dohodnina vplivala na občinske prihodke. Predlog sicer predvideva, da bi občinam od leta 2029 pripadal večji delež dohodnine, vendar skupnost zahteva preverljiv izračun, ali bi to v celoti nadomestilo izgubo. Zahteva tudi jasno zagotovilo, da se finančni položaj občin ne bi poslabšal.

Za prebivalce je to zelo konkretno vprašanje: koliko več bi dobili pri plači in ali bi njihova občina še vedno imela dovolj denarja za svoje obveznosti?

Enaka vprašanja za oba predloga

Simič je svoj zapis sklenil s pozivom k podpori interventnemu zakonu. Njegova objava je zato tudi jasno izraženo stališče v politični razpravi. Očitek o dvoličnosti je njegova ocena ravnanja opozicije.

Predloga sicer posegata v različne davčne rešitve, zato njunih učinkov ni mogoče enačiti zgolj na podlagi skupnega stroška. Toda za presojo obeh so pomembna ista vprašanja: komu bi ostalo več denarja, koliko manj bi dobile javne blagajne in kako bi razliko pokrili?

Sajovičev predlog kaže, da tudi v Svobodi vidijo prostor za nižjo obdavčitev dohodkov. Razprava bi zato morala prinesti jasne odgovore o razdelitvi koristi in financiranju sprememb. Zaposlenemu bo višja neto plača pomagala ne glede na to, katera stranka jo je predlagala. Država in občine pa bodo morale svoje račune poravnati tudi po davčni razbremenitvi.