Sveta Joahim in Ana – Jezusova stara starša

Danes, 26. julija, godujeta sveti Joahim in sveta Ana, starša Device Marije in Jezusova stara starša. Kot se za zakonca spodobi, sta njuni zgodbi prepleteni. Vseeno smo ju nekoliko ločili, saj gre za dve različni osebi.

Sveti Joahim

Sveti Joahim se je rodil okoli leta 75 pr. Kr. v Nazaretu in umrl okoli leta 18 pr. Kr. v Jeruzalemu.

Zgodba o svetem Joahimu in sveti Ani se najprej pojavi v apokrifnem evangeliju po Jakobu. Po nekaterih izročilih naj bi bil Joahim bogat mož, po drugih ne. Joahim naj bi bil zelo pobožen.

Joahim in Ana sta bila brez otrok, zato je bila žrtev Joahima v Jeruzalemskem templju zavrnjena. Joahim se je zato umaknil v puščavo, kjer se je postil in delal pokoro kar 40 dni. Potem so se Joahimu in Ani prikazali angeli in jima obljubili otroka. Ta otrok je bila Marija, Jezusova mati. Vse ostalo je zgodovina, bi lahko rekli z besedami današnjega človeka.

Sveta Ana

Sveta Ana se je rodila okoli leta 49 pr. Kr. in umrla okoli leta 4 po Kr. Po izročilu oziroma legendi je še videla malega Jezusa, ko se je s svetim Jožefom in Marijo vrnil iz Egipta.

Po enem izročilu se je sveta Ana rodila v kraju Seforis ali Cipori, po drugem pa v Betlehemu, kjer sta živela njena starša. Po tretjem izročilu se je Ana rodila v Jeruzalemu, blizu kapele Betesda.

Sveta Ana v Svetem pismu ni omenjena. Viri, v katerih je sveta Ana omenjena in ki nam služijo za razumevanje in poznavanje njenega življenja, so apokrifni spisi, podobno kot velja za svetega Joahima.

Ana je Marijo rodila šele po dvajsetih letih zakona. Ko je Joahim umrl, se je poročila s Klefom, s katerim sta dobila hčer, ki sta ji zopet dala ime Marija. Ko je umrl še njen drugi mož, se je poročila s Salomonom, zopet rodila hčer in ji zopet dala ime Marija. O tem govori tako imenovana legenda o treh Marijah. Iz teh zakonov naj bi izhajali Jezusovi sorodniki, ki jih Sveto pismo imenuje Jezusove brate.

Ob smrti so dušo svete Ane angeli odnesli v Abrahamovo naročje, v nebesa pa jo je z drugimi dušami ponesel Jezus ob svojem vnebohodu.

Na Vzhodu so sveto Ano častili že v prvih letih krščanstva. Cesar Justinijan I. je sveti Ani na čast leta 550 v Konstantinoplu zgradil veličastno cerkev.

Češčenje svete Ane je na Zahodu višek doseglo v poznem srednjem veku. Leta 1584 je papež Gregor XIII. god svete Ane določil za cerkveni praznik.

V Sloveniji je češčenje svete Ane zelo priljubljeno, o čemer pričajo številne njej posvečene cerkve. V Sloveniji imamo tudi kraj z imenom Sveta Ana v Slovenskih goricah, ki je središče Občine Sveta Ana in župnije Sveta Ana v Slovenskih goricah.