Diafragma brez gradbenega dovoljenja: Pripravljalno delo ali začetek gradnje objekta KI2?

10. 8. 2026 ob 20:36
0 komentarjev

Slovenija

POSLUŠAJ ČLANEK

Na območju Kemijskega inštituta je bila v času, ko gradbeno dovoljenje za novi objekt še ni bilo izdano, zgrajena več kot 20 metrov globoka armiranobetonska diafragma. Čeprav jo projektna dokumentacija označuje kot začasno konstrukcijo, izvedeno v fazi rušenja, je bila že od začetka načrtovana tudi za varovanje izkopa pri gradnji novega objekta. Gradbena inšpekcija je prijavo prejela decembra, vendar iz njenega odgovora ni razvidno, ali je že presodila, ali je bila diafragma upravičeno izvedena v okviru rušitvenih del.

Kemijski inštitut v Ljubljani je decembra lani začel pripravljalna dela za gradnjo Centra za tehnologije genske in celične terapije (CTGCT), nove raziskovalne infrastrukture, namenjene razvoju naprednih terapij za zdravljenje raka, redkih genetskih bolezni in bolezni imunskega sistema. Center naj bi omogočil prenos znanja iz temeljnih raziskav v klinično uporabo in tako pospešil razvoj personaliziranih terapij. Projekt je financiran z evropskimi in nacionalnimi sredstvi. Približno 15 milijonov evrov je zanj namenila Evropska komisija v okviru programa Obzorje Evropa (Widening – Teaming for Excellence), dodatnih 15 milijonov evrov pa ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije.

Nov objekt bo stal na mestu nekdanje stavbe Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo na območju Kemijskega inštituta na Hajdrihovi ulici. Prva faza projekta je vključevala prestavitev komunalnih vodov in rušenje obstoječega objekta, po odstranitvi stavbe pa je sledila izvedba armiranobetonske diafragme, s katero naj bi zavarovali gradbeno jamo in omejili vpliv izkopa na sosednje objekte.

V nadaljevanju je predvidena gradnja novega raziskovalnega objekta z laboratoriji za molekularno biologijo in celične raziskave, laboratorijem za analizo kakovosti, predkliničnimi laboratoriji ter tako imenovanimi »čistimi prostori«, v katerih naj bi po standardih dobre proizvodne prakse pripravljali terapevtske produkte za klinična preskušanja.

Pri izvedbi diafragme se je odprlo vprašanje, ali gre res zgolj za pripravljalno delo, za katero gradbeno dovoljenje ni potrebno, ali pa za trajno konstrukcijo, namenjeno tudi poznejši gradnji novega objekta. Zaradi del je bila konec decembra vložena tudi prijava na gradbeno inšpekcijo.

Iz odgovora Inšpektorata RS za naravne vire in prostor, ki smo ga pridobili, je razvidno, da je gradbena inšpekcija Območne enote Ljubljana prijavo prejela 29. decembra 2025 in jo evidentirala pod številko 06121-2557/2025. V odgovoru z dne 5. marca 2026 je zapisala, da bo prijava obravnavana skladno z zakonodajo, pristojnostmi inšpektorjev ter kriteriji in prioritetami dela gradbene inšpekcije.

Inšpektorat prijavitelju ni sporočil, ali je bil nadzor na gradbišču že opravljen, kaj je inšpektor pri njem ugotovil in ali je bilo za izvajana dela potrebno oziroma pridobljeno gradbeno dovoljenje. Pojasnil je zgolj, da prijavitelj nima položaja stranke v inšpekcijskem postopku, saj se ta začne po uradni dolžnosti. Če je zahteval obvestilo o ugotovitvah, je do njega upravičen najpozneje po opravljenem nadzoru in sprejetju zadnjega ukrepa oziroma po ustavitvi postopka.

Prijavo je vložil fizik in profesor na Fakulteti za elektrotehniko UL ddr. Aleš Iglič. Po njegovih trditvah so izvajalci na območju Kemijskega inštituta že kopali gradbeno jamo, gradili diafragmo in vrtali, čeprav naj investitor še ne bi imel gradbenega dovoljenja in ustreznih predhodnih študij. Po njegovih navedbah naj bi zaradi del nastajale tudi poškodbe na sosednjih stavbah. Posebej je izpostavil bližnjo Vilo Teslova, katere lastniki naj bi gradnjo prav tako prijavili inšpekciji.

Naslednji dan, 30. decembra, je Kemijski inštitut javno sporočil, da so se začela prva pripravljalna dela za gradnjo novega Centra za tehnologije genske in celične terapije.

Na Hajdrihovi ulici se je 11. junija okoli 16. ure na gradbišču zgodila huda delovna nesreča. Med delom na plinski napeljavi je prišlo do vnetja plina, po poročilu centra za obveščanje pa je ob rezanju cevi prišlo do eksplozije. Ogenj je huje poškodoval dva delavca, ki so ju reševalci odpeljali v UKC Ljubljana. Po prvih podatkih policije njuni življenji nista bili ogroženi.

Gasilci Gasilske brigade Ljubljana so pomagali pri oskrbi poškodovanih, pregledali objekt, preverili prisotnost plinov in poskrbeli za požarno varnost. Na kraju je bila tudi dežurna služba Energetike Ljubljana. Policisti so opravili ogled in začeli zbirati obvestila o vseh okoliščinah dogodka, o ugotovitvah pa naj bi obvestili pristojno državno tožilstvo.

Je za več kot 20 metrov globoko diafragmo potrebno gradbeno dovoljenje?

Na Domovini smo o gradnji na območju Kemijskega inštituta pisali že aprila v članku »Se v Ljubljani dovoljenj in presoj vplivov na okolje več ne potrebuje?« Takrat smo opozorili na vprašanje, ali je mogoče izvedbo armiranobetonske diafragme obravnavati kot pripravljalno delo, za katero gradbeno dovoljenje ni potrebno, ali pa gre za gradbeni poseg, ki bi moral biti vključen v dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Zaradi zahtevnih tal, barjanskih sedimentov in visoke podtalnice so se med bližnjimi lastniki nepremičnin pojavljali tudi pomisleki o morebitnem vplivu posega na tok podtalnice, posedanje tal in stabilnost okoliških stavb. Odprto je ostalo tudi vprašanje, ali bi bilo treba za poseg izvesti presojo vplivov na okolje oziroma vsaj predhodni postopek, v katerem bi pristojni organ presodil, ali bi lahko imela gradnja zaradi svojih značilnosti in lokacije pomembne vplive na okolje.

V središču vprašanj glede izvajanja projekta Kemijski inštitut 2 je armiranobetonska diafragma, zgrajena po obodu gradbene jame za bodoči objekt. Izvedena je bila v okviru prve faze projekta, za katero je upravna enota presodila, da gradbeno dovoljenje ni potrebno. Projektna dokumentacija jo opredeljuje kot »začasno varovalno konstrukcijo«, namenjeno varovanju sosednjih objektov med rušenjem, pozneje pa tudi varovanju izkopa za novi objekt. Toda oznaka »začasna« je vprašljiva že zaradi dimenzij konstrukcije. Diafragma je debela 60 centimetrov in poteka po približno 149 metrov dolgem obodu gradbene jame. Posamezni paneli so dolgi 18 oziroma 22 metrov in segajo približno 20 oziroma 24 metrov pod okoliški teren. Za njeno izvedbo je bilo predvidenih okoli 1.805 kubičnih metrov betona in skoraj 299 ton armaturnega jekla.

Inženirji, s katerimi smo govorili, so opozorili, da že dimenzije kažejo, da ne gre zgolj za običajno začasno konstrukcijo, povezano z odstranitvijo stare stavbe. Po njihovih pojasnilih armiranobetonska diafragma takšnega obsega po koncu del ne bo odstranjena, ampak bo ostala v zemlji, pozneje pa se bo lahko uporabila tudi pri končni ureditvi podzemnega dela novega objekta.

Diafragma je v gradbeništvu v bistvu debela armiranobetonska stena v zemlji. Najpogosteje jo uporabljajo pri gradnji podzemnih garaž ali drugih globokih objektov, kjer je treba najprej izkopati veliko jamo. Takšne stene so na primer gradili pri podzemni garaži pod Kongresnim trgom v Ljubljani, podobna rešitev pa naj bi bila predvidena tudi pri načrtovani garaži pod osrednjo ljubljansko tržnico. Stena se izdela tako, da se ob robu gradnje v zemljo izkoplje ozek, zelo globok jarek, ki se nato zapolni z armiranim betonom. Ko so posamezni odseki povezani, nastane neprekinjena podzemna stena – nekakšna škatla. Takšne stene imajo lahko dva namena. Lahko so del končnega objekta – na primer stene podzemne garaže. Lahko pa služijo za zavarovanje gradbene jame, da se zemlja med izkopom ne sesede in da podtalnica ne vdira v gradbišče. V tem primeru se jih pogosto označuje kot »začasne«. A v praksi te stene večinoma ostanejo v zemlji tudi po koncu gradnje, saj jih je težko ali nesmiselno odstranjevati, zato v resnici skoraj nikoli niso povsem začasne.

Da bo diafragma ostala, potrjuje tudi dvojni namen, zapisan v projektni dokumentaciji za izvedbo gradnje (PZI). Iz PZI je razvidno, da diafragma ni namenjena le varovanju sosednjih objektov med rušenjem.

V drugi fazi bo ista konstrukcija varovala tudi izkop gradbene jame za novi objekt KI2. V dokumentaciji prve faze je sicer označena kot »začasna«, njena funkcija pa je omejena na dve leti. Toda v dokumentaciji, ki smo jo pregledali, odstranitev diafragme po tem obdobju ni predvidena. Nasprotno, PZI za drugo fazo jo že vključuje v nadaljevanje gradnje. Kljub temu je bila kot začasna varovalna konstrukcija izvedena v fazi odstranitve starega objekta, za katero je upravna enota presodila, da gradbeno dovoljenje ni potrebno. Zato ni pomembno le, kako jo je projektant poimenoval, ampak predvsem, kaj je bilo dejansko zgrajeno in čemu bo konstrukcija služila po koncu rušitvenih del.

Dokumentacija za drugo fazo določa, da bo diafragma, izvedena že v prvi fazi, med izkopom za novi objekt podprta s tremi nivoji jeklenih razpor. Zaradi več kot 30-metrskega razpona so predvideni tudi 19 metrov dolgi armiranobetonski piloti s premerom enega metra, na katere bodo razpore pritrjene. Diafragma, zgrajena v fazi rušenja brez gradbenega dovoljenja, je bila torej že od začetka načrtovana kot del sistema za varovanje gradbene jame pri poznejši gradnji novega objekta.

Ključno vprašanje je, ali je mogoče izvedbo diafragme obravnavati kot pripravljalno delo oziroma kot del odstranitve starega objekta. GZ-1 med pripravljalnimi deli med drugim omenja izkope in nasipe, ki niso konstrukcijski del objekta. Prav pri tem pogoju pa se v primeru KI2 pojavi problem. Prof. dr. Jože Duhovnik nam je po pregledu podatkov o projektu pojasnil, da pripravljalna dela ne morejo obsegati objektov trajne narave, ampak zgolj začasne konstrukcije, ki se po postavitvi objekta odstranijo. Ker bo diafragma ostala v zemljini, njena izvedba po njegovem strokovnem mnenju ne more predstavljati pripravljalnega dela. »Diafragma je objekt, ki se zgradi z gradbenim dovoljenjem,« je zapisal.

Da vprašanje diafragme ni razčiščeno niti med pristojnimi organi, kaže dopisovanje lastnika sosednje Vile Teslova z Upravno enoto Ljubljana. Uradnica UE je februarja pojasnila, da se sklep o zavrženju zahteve nanaša le na odstranitev starega objekta, ne pa na gradnjo novega. Na vprašanje, kako je mogoče pred izdajo gradbenega dovoljenja graditi na podlagi PZI, pa je odgovorila, da tega ne zna pojasniti, in lastnika napotila na gradbeno inšpekcijo.

Gradbena inšpekcija je prijavo v zvezi z deli evidentirala že 29. decembra 2025. Iz njenega odgovora z dne 5. marca 2026 pa izhaja le, da bo prijava obravnavana skladno s pristojnostmi in prioritetami inšpekcije, ne pa tudi, ali je bil nadzor že opravljen oziroma kako je inšpektor presodil status diafragme.

Nejasnosti se pojavljajo tudi glede odmika gradnje od Vile Teslova. Lastnica nam je že aprila povedala, da je prvotna dokumentacija predvidevala gradnjo do parcelne meje, zaradi česar naj bi bilo potrebno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč. Po njenih navedbah je investitor dokumentacijo pozneje spremenil in predvidel odmik 3,22 metra, ne da bi lastnike Vile Teslova zaprosil za soglasje. Lastnica ob tem trdi, da se dela v resnici izvajajo približno 1,8 metra od njihove meje in da jim investitor ni omogočil neodvisne meritve odmika.

Dokumentacija sicer vsebuje različne odmike za različne dele posega. Na eni od situacij je bodoča stavba 5b od parcelne meje odmaknjena 3,22 metra, medtem ko mnenje Mestne občine Ljubljana za diafragmo navaja odmik najmanj 1,8 metra na vzhodni in 2,6 metra na severni strani. Manjši odmik na terenu zato sam po sebi še ne dokazuje odstopanja od načrta – lahko se namreč nanaša na diafragmo in ne na bodočo stavbo. V tem trenutku tako ni povsem jasno, kolikšna sta dejanska odmika diafragme in bodoče stavbe, ali se dela izvajajo skladno z ustrezno dokumentacijo ter na kateri podlagi je investitor presodil, da soglasja sosedov ne potrebuje. Vprašanje soglasja ostaja odprto – iz dokumentov, ki smo jih pregledali, ni razvidno, ali je bilo zahtevano soglasje pridobljeno oziroma na katere konkretne posege in sosednje parcele se je zahteva nanašala.

V takšnih projektih se pogosto določi tudi tako imenovano vplivno območje gradnje. Gre za prostor okoli gradbišča, kjer lahko poseg vpliva na tla, podtalnico ali stabilnost okoliških objektov. Pri globokih izkopih, kakršen je predviden tudi v tem primeru, lahko zaradi premikov zemljine ali sprememb v podtalnici pride do posedanja tal ali razpok na bližnjih stavbah. Zato projektna dokumentacija običajno določi območje, znotraj katerega se spremljajo morebitni vplivi gradnje – na primer z geodetskimi meritvami premikov objektov, merjenjem nagibov ali drugimi oblikami monitoringa.

Prav vprašanje vplivnega območja je tudi ena od točk, na katere opozarjajo sosedje. Po njihovih navedbah naj bi projekt določal več merilnih točk na okoliških objektih, vendar naj monitoring na nekaterih stavbah ne bi bil izveden oziroma naj bi bil vzpostavljen šele po začetku del. To odpira vprašanje, ali se dela izvajajo v celoti skladno s projektno dokumentacijo. Vodstvo Kemijskega inštituta medtem zatrjuje, da se monitoring izvaja strokovno, da ga na terenu spremlja ZRMK in da se morebitne spremembe stanja preverjajo na podlagi meritev in zapisnikov.

Dodatno vprašanje odpira pravna podlaga pozitivnega mnenja, ki ga je Oddelek za urejanje prostora Mestne občine Ljubljana februarja 2025 izdal o skladnosti projekta »Kemijski inštitut 2 – odstranitev« z občinskimi prostorskimi akti. MOL se je v njem med drugim skliceval na lokacijsko preveritev iz leta 2022.

Iz poznejšega gradiva občine pa izhaja, da je moral Kemijski inštitut pobudo z enako vsebino vložiti ponovno, ker v dveletnem roku ni bila vložena popolna zahteva za gradbeno dovoljenje. Nova lokacijska preveritev je bila javno razgrnjena šele po izdaji tega mnenja, mestni svet pa jo je sprejel maja 2025. MOL bomo zato med drugim vprašali, zakaj se je pri izdaji mnenja skliceval na lokacijsko preveritev, ki je takrat že prenehala veljati, in ali je to kakorkoli vplivalo na presojo posega.

Za pojasnila smo se obrnili na Kemijski inštitut, Upravno enoto Ljubljana, Mestno občino Ljubljana, gradbeno inšpekcijo in Inšpektorat RS za delo. Kemijski inštitut smo vprašali, na kateri pravni podlagi je bila diafragma izvedena brez gradbenega dovoljenja, zakaj jo kljub njeni poznejši uporabi pri gradnji novega objekta obravnava kot začasno konstrukcijo, ali bo po koncu del odstranjena, kakšni so dejanski odmiki od Vile Teslova in kako se izvaja monitoring sosednjih stavb.

Zaprosili smo tudi za pojasnilo, kakšna dela sta opravljala delavca, poškodovana v junijski nesreči, in ali so bila ta povezana z gradnjo novega centra. Upravno enoto smo vprašali, ali je njen sklep o tem, da gradbeno dovoljenje ni potrebno, zajemal tudi izvedbo diafragme in ali je bilo medtem izdano gradbeno dovoljenje za novi objekt, gradbeno inšpekcijo pa, ali je že opravila nadzor ter kaj je ugotovila.

MOL smo zaprosili za pojasnilo glede sklicevanja na lokacijsko preveritev iz leta 2022 in zahteve po soglasju lastnikov sosednjih zemljišč. Inšpektorat za delo smo vprašali, ali je v zvezi z junijsko nesrečo uvedel nadzor in kaj je doslej ugotovil. Odgovore bomo objavili, ko jih prejmemo.