Želimo vam vse dobro

Del življenja je tudi poslavljanje, odhajanje, zaključevanje, so tudi padci in porazi. V povezavi s tem vedno sledijo tudi novi začetki; nekateri lažji, drugi težji.

Rezilientnost je sposobnost, da se po padcu spet dvignemo in nadaljujemo ali začnemo znova. To ne pomeni, da nas nekaj ne prizadene ali da zaobidemo proces žalovanja – pomeni pa, da potem ko ta občutja v sebi predelamo, najdemo dovolj moči, da gremo naprej, v nove priložnosti in nove izzive.

Franc Pediček je vodenje človeka skozi soočanje z ovirami, težavami, neuspehi, zaključevanjem in minljivostjo poimenoval tanatagogika; z besedo, katere koren (tanatos) izhaja iz grške besede smrt, umiranje, je zajel ne le soočanje z minljivostjo življenja, ampak tudi sprejemanje padcev in porazov, zaključevanje odnosov in procesov v vsakdanjem življenju. Pomeni, da človek ohrani dostojanstvo tudi takrat, ko pride neuspeh, ko se zaključi neko lepo obdobje in se pojavi težava, ter sprejme situacijo, najde smisel, zbere moči in gre naprej. Viktor Frankl gre korak dlje in poudarja, da človek tudi v ekstremnem trpljenju lahko najde smisel. Nihče mu ne more vzeti globine njegove notranjosti, zadnje človeške svobode, da izbere svoj odnos do okoliščin, v katerih se znajde.

Seveda je pomembno, kako naredimo korake naprej, pomembno pa je tudi, zakaj pride do zaključka nekega obdobja, odnosa, sodelovanja, procesa.

Nekatere spremembe in zaključevanja so del življenjskega razvoja. Sprememba vedno pomeni izgubo nečesa, obenem pa začetek nečesa novega. Tako je na primer razvoj in odraščanje, preraščanje nekaterih navad, prehod v šolo in napredovanje po razredih, nato v srednjo šolo, partnersko življenje, rojstvo otrok, selitev, zaposlitev, pozneje odhajanje otrok od doma itd.

Nekatere izgube so veliko težje, nepredvidljive. Mlade včasih izjemno potrejo že slaba ocena ali popravni izpiti, razdor prijateljstva, razhod z ljubljeno osebo. Za vse pa je toliko težje, če pride bolezen, nesreča, smrt. Izgubi, poslavljanju se tako pridruži še trpljenje ljubljene osebe, skrb in zaskrbljenost zanjo, v primeru smrti težko slovo.

Sprememba vedno pomeni izgubo nečesa, obenem pa začetek nečesa novega.

Včasih so težave in izgube povzročene od drugih ljudi. Pomislimo na nasilne napade, rope, posilstva, trgovino z ljudmi, vojne. Ko jih gledamo na daljavo, se zgražamo in si želimo, da nas kaj takega ne bi doletelo. Toda vojne doživljamo tudi v svojem okolju; včasih smo napadeni celo s strani ljudi v svoji okolici. Pa ni vedno potrebno strelno orožje; ubijajo tudi besede. Kolikokrat je treba zapustiti nek odnos, neko okolje, tudi delovno, ker se na človeka vsuje plaz hinavščine in podtikanja, laži in obrekovanja, poniževanja in sramotenja. Navadno zaradi zavisti in sovraštva. Proti temu se nihče ne more boriti, ker ni nič oprijemljivega, ni argumentov, ni dokazov.

Obseg laži je (v nasprotju z resnico) neomejenih razsežnosti in oblik, širi se hitreje, dlje in bolj uspešno. Ljudje, ki to producirajo, niso sposobni pogledati v oči, se ne želijo ali ne upajo argumentirano pogovarjati, da bi razčistili (namišljene ali realne) konflikte, če pa že pride do pogovora, vsebino vedno speljejo na čustveno raven ali pa pogovor preprosto prekinejo. Le pomislite na kakšno osebno ali pa medijsko odmevno situacijo. Nekdo lahko še tako govori resnico, dela dobro in pošteno, toda produkcija laži in sovraštva to preglasi. Taki odnosi niso vzdržni niti v partnerskem niti v političnem niti v delovnem okolju, zato zagotovo sledi razhod.

Tudi na Domovini se dogajajo spremembe v vodstvu ter odhajanje. Ne na lastno željo. V dosedanji sestavi smo vsebine pripravljali z veliko zagnanostjo, srčnostjo in željo po prispevku k razvoju celostne človeške osebnosti in ustvarjanju boljše družbe. Želeli smo informirati, izobraževati, opozarjati, stremeli smo k iskanju resnice in dvigu kulture. Prizadevali smo si za raven, ki temelji na argumentih, ki ne žali in ne razdira. Naše vodilo so bile vrednote, ki gradijo, temelj vsega je bila jasna beseda, a hkrati spoštovanje posameznika, skupnosti in stvarstva. Iskali smo to, kar nas povezuje in na čemer je možno graditi skupnost. Prepričani smo, da je to edina konstruktivna pot v napredek. Zato smo odpirali prostor različnim ljudem in vsebinam; vsemu, kar gradi našo domovino Slovenijo. Veliko vas je, ki nas spremljate, število sodelujočih je bilo vsak dan večje. Branost dosega rekorde, videoprodukcija je obsežna in vsebinsko široka kot nikoli doslej. Hvaležni smo vsem, ki ste pri tem sodelovali, bodisi aktivno bodisi pasivno. Želimo vam vse dobro.

(D274, 3)

Nekdo lahko še tako govori resnico, dela dobro in pošteno, toda produkcija laži in sovraštva to preglasi.