Opozarjajo, da se lahko poslabša dostopnost zdravstvenih storitev

Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije je na današnji novinarski konferenci podalo strokovno opozorilo glede posledic izvajanja Uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja za leto 2026. Čeprav je bila Uredba sprejeta že pred časom, se njeni učinki v praksi kažejo postopoma – pri načrtovanju programov, financiranju dejavnosti, pokrivanju dejanskih stroškov in vlaganjih v opremo. Zato Združenje opozarja, da Uredba ni zgolj tehnični dokument, temveč pomembno vpliva na pogoje delovanja javnih zdravstvenih zavodov in dostopnost storitev za paciente.

Po oceni Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije sprejete rešitve pomemben del finančnega bremena prenašajo na izvajalce, zlasti na zdravstvene domove, kar lahko vpliva na dostopnost storitev, izvajanje preventive, pogoje dela zaposlenih in dolgoročno stabilnost javnega zdravstvenega sistema.

Združenje opozarja predvsem na tri ključna področja:

• znižanje cen zdravstvenih storitev za en odstotek na račun materialnih stroškov,
• neskladje med priznanimi in dejanskimi stroški dela,
• omejevanje plačila programov po realizaciji.

Po oceni Združenja gre za ukrepe, ki ne upoštevajo dejanskih stroškov izvajalcev in lahko poslabšajo pogoje za izvajanje zdravstvenih storitev. Direktorica združenja Tatjana Jevševar je opozorila, da se učinki uredbe v praksi kažejo postopoma, predvsem pri načrtovanju programov, financiranju dejavnosti in pokrivanju dejanskih stroškov. »Sprejete rešitve pomemben del finančnega bremena prenašajo na izvajalce, predvsem na zdravstvene domove. Takšen pristop dolgoročno ni vzdržen, saj zmanjšuje stabilnost poslovanja javnih zdravstvenih zavodov,« je dejala.

Direktor Zdravstvenega doma Trbovlje in predsednik Upravnega odbora Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Denis Tomše je opozoril, da ne gre zgolj za vprašanje financiranja zdravstvenih domov, ampak za vprašanje pogojev, pod katerimi lahko primarna raven zagotavlja dostopne, kakovostne in varne storitve za paciente. »Če v javnih zdravstvenih zavodih ne bo dovolj sredstev za sodobno medicinsko opremo, material in ustrezne pogoje dela, bodo posledice zelo konkretne: slabša obravnava pacientov, odhajanje zdravnikov v zasebni sektor ali tujino ter daljše čakalne dobe,« je poudaril doc. dr. Tomše. Ob tem je izpostavil, da se materialni stroški na primarni ravni v povprečju znižujejo za 5,66 odstotka, na nekaterih področjih pa tudi bistveno več. Največje znižanje je na področju mobilnih enot nujne medicinske pomoči, in sicer med 22 in 25,40 odstotka. Po njegovih besedah takšno zniževanje neposredno vpliva na pogoje dela, opremljenost in dostopnost storitev.

Direktorica Zdravstvenega doma Nova Gorica in predsednica Odbora osnovne zdravstvene dejavnosti pri Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije Petra Kokoravec je posebej opozorila na vpliv omejevanja sredstev na preventivno dejavnost, patronažo in nujno medicinsko pomoč. »Ko se finančno oslabi primarna raven, se posledice najprej pokažejo pri dostopnosti in izvajanju preventivne dejavnosti, dolgoročno pa v večjih zdravstvenih zapletih in večjih stroških za celoten sistem,« je poudarila. Kot je dodala, pretekle izkušnje kažejo, da se omejevanje sredstev hitro odrazi pri zmanjševanju obsega preventivnih dejavnosti. To lahko pomeni manjšo dostopnost za paciente, težave pri zagotavljanju opreme za patronažno službo in večje pritiske na nujno medicinsko pomoč. Prav preventiva pa dolgoročno zmanjšuje pritisk na bolnišnice in klinična centra.

Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije je na problematiko že opozorilo regulatorja in plačnika ter predlagalo ponovni premislek sprejetih rešitev. Kot poudarjajo, se zavedajo širših finančnih omejitev, vendar ne morejo podpreti neselektivnih ukrepov, ki ne upoštevajo dejanskih stroškov izvajalcev in lahko poslabšajo dostopnost zdravstvenih storitev. »Naš cilj je dialog z regulatorjem in plačnikom ter vsebinski popravki uredbe, ki bodo omogočili stabilno delovanje javnih zdravstvenih zavodov. Finančna vzdržnost javnih zdravstvenih zavodov je pogoj za to, da lahko pacienti pravočasno pridejo do zdravstvene obravnave, da lahko zavodi ohranjajo zaposlene in da javni zdravstveni sistem ostane stabilen, dostopen in razvojno sposoben,« so sklenili.