Domovina 265: Zataknjeni

265. številka tednika Domovina prinaša zgodbe in razmisleke o naši preteklosti, identiteti, vrednotah in družbi – od soočanja s komunističnimi simboli in zgodovino do aktualnih političnih, okoljskih in družbenih vprašanj. Tokratna številka prinaša tudi osebne življenjske zgodbe, zgodovinske pripovedi, nadaljevanja priljubljenih serij ter nekaj vsebin za sprostitev. Na koncu vas čakajo še recept, uganke in šale.

Klara Levstek se v članku o napisu Tito na Sabotinu dotakne vprašanja, ali si ta zaradi svoje povezanosti s kultom Titove osebnosti in komunističnim režimom res zasluži status kulturnega spomenika, ter opozori na pomen soočenja s totalitarno preteklostjo.

Dr. Jožef Muhovič razmišlja o protislovnem zgodovinskem pomenu rdeče zvezde ter opozarja, da mora demokratična Slovenija svojo preteklost sprejeti, razložiti in jasno ločiti zgodovinske simbole od državnih insignij.

Jaki Novak se v svojem članku posveti zastavnim nosilcem, njihovi tehnični in zgodovinski vlogi ter njihovemu vplivu na dostojanstvo zastave, prostor in občutek osebne, skupnostne ter državne pripadnosti.

Tina S. Bertoncelj v članku piše o sporu glede obvoznice Slovenj Gradca in njenega posega v rodovitna kmetijska zemljišča ter predstavi nasprotovanja kmetov, vprašanje alternativne trase in spremenjeno stališče ministrstva.

Tina S. Bertoncelj piše o več kot 20 metrov globoki diafragmi pri Kemijskem inštitutu, zgrajeni brez gradbenega dovoljenja, ter o vprašanjih njene zakonitosti, vplivih na sosednje stavbe in sporih z lastniki.

Igor Gošte se je pogovarjal s Suzano Husukić, ki je dvakrat prebolela Hodgkinov limfom, prvič med nosečnostjo, ter o zahtevnem zdravljenju, presaditvi matičnih celic, družini in tem, kako jo je izkušnja spremenila.

Igor Gošte v kolumni razmišlja, kje bi država in občine lahko privarčevale, od političnih zaposlitev na zaupanje in občinskih glasil do zapletene zakonodaje, ki po njegovem ustvarja nepotrebno birokracijo in nove stroške.

Primož Lampič piše o 'slovenskem narodnem športu' samoškodovanja, ki ga skozi satiričen pogled razdeli na aktivne in pasivne panoge, od medsebojnega sovraštva in nevarne vožnje do vdanosti, defenzivnosti ter podpore lastnim nasprotnikom.

Aljuš Pertinač v kolumni satirično piše o dopustovanju najvišjih predstavnikov države, predvsem predsednice Nataše Pirc Musar, njeni prometni nesreči ter o njenem odnosu do službenih obveznosti, počitka in uporabe državnih prevozov.

Milena Miklavčič piše o kulturi utišanja, ki ljudi odvrača od svobodnega izražanja mnenj, ter o tem, kako se z argumentirano razpravo, kritičnostjo in radovednostjo lahko upremo posmehu, žaljenju in pozivom k molku.

Fabijan Tivadar piše o vprašanjih krščanskih korenin Evrope, vplivu množičnih migracij na evropsko identiteto ter tezah zgodovinarja Raymonda Ibrahima, da se zahodna družba zaradi odmikanja od krščanstva vse bolj oddaljuje od svojih temeljnih vrednot.

Andraž Šest v sedmem delu serije o vzponu Islamske države opisuje Zarkavijevo pismo bin Ladnu, njegove prve teroristične napade v Iraku in Jordaniji ter pot od Al Kaide v Iraku do zametkov Islamske države.

Matej Leskovar si v članku o ljudski fronti zastavi vprašanje, ali so katoličani zares nasprotniki komunizma, in osvetli dolgoročne vplive Revije 2000 na slovensko javno življenje in politiko.

Matej Leskovar v članku serije Kolaboracija in propaganda analizira ustavo Kraljevine Jugoslavije in si zastavlja vprašanje o suverenosti in pristojnostih kralja in naroda kot političnega telesa. 

Ddr. Verena Vidrih Perko piše o Homerju, pomenu Iliade in Odiseje za evropsko kulturo ter o tem, kako sta klasična izobrazba in poznavanje antike oblikovala evropski pogled na človeka, etiko in civilizacijo.

Avgust Mencinger piše o sv. Edith Stein ter o kapeli v nekdanjem nemškem bunkerju v Radovljici, posvečeni tej zavetnici Evrope.

Luka Škvorc piše o izjemni življenjski poti Edith Stein – od judovske deklice in ateistke prek filozofskega iskanja in spreobrnjenja do karmeličanke, mučenke v Auschwitzu ter sozavetnice Evrope.

Ivan Čuk piše o prvem nastopu Slovencev na svetovnem prvenstvu v Pragi leta 1907 ter o dr. Viktorju Murniku, očetu slovenskega sokolstva in začetniku slovenske športne prepoznavnosti v svetu.

Ivan Sivec v sedmem delu serije o gradnji hiše pred desetletji humorno opisuje prigode z električarjem, vodovodarji in polagalcem ploščic ter različne posebnosti takratnih 'fušarjev'.

Marija Šega piše o vplivu pornografije na partnerski odnos, posledicah za zaupanje in intimnost ter o tem, kako lahko ponavljajoče se gledanje pornografije vpliva na doživljanje žensk in kakovost zakona.

Ivan Sivec v sedmem delu serije Ivankine in Žanove sledi piše o otroštvu Ivana Prešerna – Žana, njegovem družinskem okolju, prvih stikih z glasbo in risanjem ter začetku glasbene poti, ko je pri dvanajstih letih v roke vzel trobento.

P. dr. Andraž Arko piše o Asiškem ubožcu, filmu Enrica Guazzonija iz leta 1911, prvem filmskem prikazu sv. Frančiška Asiškega, njegovem nastanku, posebni vizualni podobi ter vplivu na poznejše filmske upodobitve svetnika.

Tokrat nas Selma Bizjak razvaja z receptom za sočen biskvit z vinogradniškimi breskvami. Sladko, okusno in s sezonskimi sestavinami. Naj vam tekne!

Tudi v tej številki Domovine vas na koncu čakajo uganke ter šale za krajšanje zadnjih poletnih dni.

Postanite tudi vi naročnik Domovine. In povabite k naročilu še koga – da bo družina bralcev Domovine še večja.

_____________________________________________________

Priskrbite si svoj izvod tednika Domovina – z bogato vsebino in razvedrilom, ki vam lahko prinese tudi nagrado. Za vse nove naročnike pa je v dar pripravljena knjiga.