Števec javnega dolga ni izmišljen, a tudi ne uraden podatek

Števec javnega dolga Slovenije, ki trenutno kaže okoli 46,5 milijarde evrov, ni ne izmišljen, ni pa tudi uraden: temelji na podatkih SURS-a, končno številko pa določa avtor spletne strani.

Na spletni strani martin-krpan.si obiskovalca pričaka znesek, ki hitro pritegne pozornost: več kot 46,5 milijarde evrov javnega dolga. Števec teče, številka raste, sporočilo pa je na prvi pogled jasno — Slovenija je močno zadolžena. Toda pri takšnih prikazih je ključno vprašanje, ali gre za uraden podatek ali za oceno, ki se opira na javno dostopne številke.

Avtor uporablja uradne podatke, a jih sproti dopolnjuje

Po pojasnilu avtorja števec izhaja iz zadnjega objavljenega podatka SURS, nato pa temu znesku dodaja predvideni primanjkljaj in ga mesečno prilagaja. To pomeni, da ne gre za uradni državni števec, temveč za avtorsko oceno, zasidrano v uradni statistiki.

Tak pristop sam po sebi ni nelegitimen. Če je metodologija pojasnjena, je lahko takšno orodje koristen orientacijski prikaz. SURS je objavil, da je konsolidirani bruto dolg sektorja država v prvem četrtletju 2025 znašal 47,083 milijarde evrov oziroma 69,9 odstotka BDP. V istem obdobju je sektor država ustvaril 545 milijonov evrov primanjkljaja oziroma 3,4 odstotka BDP. Številka na števcu zato ni očitno napačna ali izmišljena, saj je v okviru, ki ga potrjuje tudi uradna statistika.

Primanjkljaj in dolg nista ista stvar

Ključna težava ni nujno v napačni številki, temveč v tem, da se v javnih razpravah pogosto mešata pojma javnofinančni primanjkljaj in javni dolg.

Primanjkljaj pomeni, da država v posameznem letu porabi več kot zbere. Javni dolg pa pomeni skupni znesek vseh še neodplačanih obveznosti države. Preprosto povedano: primanjkljaj pokaže, koliko novega minusa nastane v enem letu, dolg pa, koliko minusa se je nabralo skozi čas.

Ta razlika ni zgolj terminološka. Če k zadnjemu podatku o dolgu prištejemo predvideni primanjkljaj, dobimo razmeroma smiseln približek. Ne dobimo pa nujno iste številke, kot jo kasneje pokaže uradna statistika. Na gibanje dolga namreč vplivajo tudi refinanciranje, zapadlost obveznic, upravljanje likvidnosti in drugi finančni tokovi.

To potrjujejo tudi podatki Ministrstva za finance, ki je za leto 2025 objavilo, da je primanjkljaj državnega proračuna znašal 1,72 milijarde evrov oziroma 2,4 odstotka BDP, medtem ko se je dolg državnega proračuna glede na stanje sredi leta zmanjšal za 1,7 milijarde evrov in ob koncu leta znašal 41,1 milijarde evrov. To ni protislovje, ampak kaže, da primanjkljaj in gibanje dolga nista ista stvar.

Kaj spremlja Evropska unija?

Dodatno zmedo povzroča sklicevanje na evropsko mejo 3 odstotkov BDP, kot da bi šlo za splošno mejo zadolženosti. V resnici Evropska unija spremlja dva ločena kazalnika: 3 odstotke BDP za letni javnofinančni primanjkljaj in 60 odstotkov BDP za javni dolg sektorja država.

Zato ni dovolj reči, da je država »nad 3 odstotki« ali »pod 3 odstotki«, saj to pove le nekaj o tekočem primanjkljaju, ne pa tudi o skupnem dolgu. Država je lahko v posameznem letu pod to mejo, pa ima še vedno visok javni dolg — kar velja tudi za Slovenijo.

Zakaj krožijo različne številke?

Ko govorimo o javnem dolgu Slovenije, običajno mislimo na bruto dolg sektorja država, ki je širši in mednarodno primerljiv kazalnik. Ko pa Ministrstvo za finance govori o dolgu državnega proračuna, gre za ožji pojem. Zato ni nenavadno, da v javnosti krožijo različne številke, čeprav se vse nanašajo na zadolženost države.

Prav tu je meja verodostojnosti spletnega števca. Kot orientacija je lahko uporaben, saj izhaja iz uradnih podatkov. Kot dokončen podatek pa ga ni mogoče obravnavati, ker končno številko oblikuje avtor s svojo sprotno oceno.