Bo Spomenik revolucije pred državnim zborom ohranila tudi Janševa vlada?

Pred kratkim je vlada odpravila idejno rešitev za spomenik slovenske osamosvojitve na Trgu republike v Ljubljani v obliki svetlobnih teles po vsej površini trga. Ministrstvo za obrambo bo pripravilo drugačna vsebinska izhodišča. Toda pred državnim zborom še 36 let po demokratizaciji ostaja monumentalni Spomenik revolucije. Komunistični revolucionarji so povzročili največje zločine nad Slovenci v zgodovini, zato smo vlado vprašali, ali bo ta spomenik končno odstranjen. Namesto odgovora smo prejeli sprenevedanje.

Konec oktobra je ministrstvo za pravosodje objavilo, da se je vlada »seznanila z informacijo o stanju projekta postavitve spomenika slovenske osamosvojitve na Trgu republike v Ljubljani«. Na vladi so s sklepom razveljavili odločitev Golobove vlade o izbiri natečajne rešitve za svetlobne elemente med tlakovci, ki bi simbolično sledili gibanju ljudi in množic, kot so to opisali snovalci ideje. Ministrstvu za obrambo pod vodstvom Valentina Hajdinjaka (NSi) so naložili iskanje drugačne rešitve.

»Spomenik« v čast zločinom

Toda ob tem ostaja vprašanje, zakaj je na osrednjem trgu v glavnem mestu še vedno velik, 19 ton težek bronasti Spomenik revolucije. Revolucijo so zaznamovali medvojni poboji političnih nasprotnikov komunistov, množični povojni poboji vojnih ujetnikov (domobrancev) in civilistov, množične zaplembe premoženja in na tisoče krivično zaprtih ljudi. Po vojni so »zaplenili« – pokradli vse, kar je bilo kaj vrednega, hiše, stanovanja, podjetja, industrijo, uničevali so kmete ...

Okoli 25.000 ljudi se je pred komunisti umaknilo v tujino, sistematične kršitve človekovih pravic pa so v diktaturi trajale vse do leta 1990. Vlado pod vodstvom premierja Janeza Janše smo vprašali, ali bo hkrati ob zasnovi in postavitvi spomenika osamosvojitve s Trga republike odstranjen Spomenik revolucije. Tudi obrambno ministrstvo smo prosili za pojasnila, ali se bodo zavzeli za odstranitev tega spomenika ter kateri bodo njihovi prvi koraki pri pripravi izhodišč za spomenik osamosvojitve.

Izogibanje odgovoru

Kot so zapisali na ministrstvu, bo glede spomenika osamosvojitve ob vnovični celoviti preučitvi in ovrednotenju prvotnih izhodišč zadolžena nova komisija, ki jo bo ustanovila vlada. »Pri oblikovanju predloga sestave komisije bo ministrstvo za obrambo težilo k vključenosti vseh pristojnih ministrstev, strokovnih institucij in drugih upoštevnih deležnikov, z namenom zagotoviti ustrezno interdisciplinarno obravnavo zgodovinskih, simbolnih, arhitekturnih, urbanističnih, umetniških, kulturnovarstvenih, izvedbenih in protokolarnih vidikov.«

Časovnica imenovanja nove komisije, priprave novih izhodišč, priprave natečajne naloge ter razpisa in izvedbe novega javnega natečaja v tem trenutku še ni določena, pravijo. Glede Spomenika revolucije pa z obrambnega ministrstva niti besedice. Naše vprašanje o tem so popolnoma ignorirali. Ko smo nato znova za pojasnilo prosili še vlado, je bil odziv z vlade: »Odgovor ste po naših informacijah prejeli od ministrstva za obrambo, v pristojnost katerega sodi vprašanje, ki ste ga poslali.«

»Kulturni spomenik državnega pomena«

A kot rečeno, obrambno ministrstvo na to konkretno vprašanje sploh ni odgovorilo. Prav tako smo ostali brez odgovora z ministrstva za kulturo, ki ga vodi ministrica Ignacija Fridl Jarc iz vrst SDS. Pred 12 leti je vlada Alenke Bratušek v Odloku o razglasitvi celotnega območja Trga republike za kulturni spomenik državnega pomena za takšnega razglasila tudi Spomenik revolucije.

Zanimalo nas je, ali bodo na ministrstvu za kulturo še pred (morebitno) odstranitvijo tega spomenika vladi predlagali, da se iz omenjenega odloka izbriše razglasitev, da gre za spomenik državnega pomena. Se bodo zavzeli, da se ga premesti v enega od muzejev (na prostem)? Brez odgovora.

Treba ga je premestiti v muzej

Zato pa je bila kristalno jasna zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar, med drugim avtorica priznane zgodovinske monografije Razdvojeni narod: Slovenija 1941–1945. »Nesprejemljivo je, da imamo še vedno Spomenik revolucije pred parlamentom.« Premestila bi ga v Park vojaške zgodovine v Pivki. Prav tako bi morali po njenih besedah iz središča Ljubljane v muzej premestiti kipa revolucionarjev Edvarda Kardelja in Borisa Kidriča. Pred slednjim se nekateri politiki celo še poklonijo. Enako mnenje ima o velikem Titovem spomeniku v Velenju. »Ne smemo pozabiti, da je komunistična partija zlorabila upor zoper okupatorja, da je lahko izvedla nasilno revolucijo in prevzela oblast.«

Po besedah zgodovinarke je bil upor proti okupatorju absolutno legitimen, vendar ne revolucija. Tudi zgodovinar dr. Jože Dežman, ki ga je sedanja vlada imenovala za v. d. direktorja Muzeja slovenske osamosvojitve, je za odstranitev spomenikov omenjenih revolucionarjev. Spomenika revolucije pa ne bi odstranil, ampak bi ga drugače osmislil. »Treba je razmisliti, kako ga koncipirati, da bo opomnik zoper revolucijo, hkrati pa bi predstavljal, kaj je bilo v tistem času pozitivnega narejenega za razvoj Slovenije.«

Dr. Tamara Griesser Pečar bi Spomenik revolucije premestila v Park vojaške zgodovine v Pivki. Prav tako bi morali po njenih besedah iz središča Ljubljane v muzej premestiti kipa revolucionarjev Edvarda Kardelja in Borisa Kidriča.

(D 277, 23-24)