Eva Grilc z NIJZ: Gre za resno bolezen, za katero ni zdravila, a tveganje je za zdaj nizko

Ocena tveganja za javno zdravje zaradi pojava hantavirusne okužbe je v Sloveniji zanemarljiva, je v izjavi za medije povedala epidemiologinja Eva Grilc z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Kljub temu pa na inštitutu spremljajo dogajanje v zvezi s tem virusom. »Vemo, da gre za resno bolezen, za katero ni zdravila,« je povedala. Slovenskih potnikov po besedah predstavnice NIJZ ni bilo na ladji Hondius, kjer je v minulih dneh prišlo do okužb, zaradi katerih so umrli trije potniki.

Andskega virusa, ki je povzročil smrtne primere, v Sloveniji ni, imamo pa po besedah Eve Grilc podobne viruse. »Virusa Puumala in Dobrava, ki povzročata drugačno klinično sliko, ki poenostavljeno spominja na gripi podobno bolezen, v nekaterih primerih pa pride tudi do začasne prizadetosti ledvic,« je pojasnila.

Prva smrt zaradi malarije po letu 1996

Ko gre za pripravljenost na morebitno novo pandemijo je Eva Grilc dejala, da »smo se ob zadnji pandemiji marsičesa naučili. Je pa res, da je vsak pojav nalezljive bolezni, ki je nenavaden ali množičen, lahko malce zgodba zase,« je povedala Grilčeva. Pojasnila je tudi, da gre za povsem drugačen virus od koronavirusa, ki je povzročil covid.

So pa v januarju po njenih besedah prvič po letu 1996 zabeležili smrtni primer zaradi malarije. Šlo je za potnika, ki je bil na potovanju v Afriki. Pozvala je, naj se tisti, ki potujejo na tvegana območja, oskrbijo z antimalariki.

Evakuacija in novi primeri okužb na križarki

S križarke, na kateri je izbruhnil hantavirus in je trenutno zasidrana na otoku Tenefife, so sicer že evakuirali 94 potnikov od skupno 147 potnikov in članov posadke. Na kopno so jih prepeljali z manjšimi čolni, nato pa z avtobusi na letališče.

Poleg sedmih okuženih, od katerih so umrli trije, so se simptomi okužbe med potjo v domovino dodatno pokazali še pri državljanu Francije. Še petim rojakom, s katerimi je potoval, so zato po poročanju BBC odredili strogo izolacijo. V karanteni bodo ostali 72 ur, nato jih čaka še 45 dni samoizolacije na domu.

Generalni sekretar WHO: Ne gre za covidu podobno bolezen

Pozitiven na testu je bil še eden od 17 ameriških državljanov, ki so jih evakuirali s križarke. Vse bodo po prihodu v ZDA odpeljali v specializirani center v Nevraski. Obvezno karanteno so odredili še 14 državljanom Španije in 20 državljanom Velike Britanije, ki so s Tenerifov potovali v Madrid oziroma Liverpool.

Na Tenerife je, da bi pomagal pri usklajevanju evakuacije, dopotoval tudi generalni sekretar Svetovne zdravstvene organizacije Tedros Adhanom Ghebreyesus. Na prebivalce Kanarskih otokov je naslovil pismo, v katerem je zagotovil, da razume njihovo zaskrbljenost. Poudaril pa je, da tveganje za javno zdravje trenutno ostaja nizko in da ne gre za covidu podobno bolezen.

Andski virus

Pri obolelih na križarki so potrdili hantavirusni pljučni sindrom (HPS), ki ga povzročajo določene vrste hantavirusov, med njimi tudi andski virus (ANDV). Ta oblika bolezni se začne z gripi podobnimi simptomi, kot so vročina, mrzlica, glavobol in slabo počutje, pojavijo pa se lahko tudi prebavne težave. Bolezen lahko nato napreduje v hudo prizadetost pljuč in srca, z nabiranjem tekočine v pljučih, dihalno stisko, srčnim popuščanjem in kardiogenim šokom. Smrtnost pri tej obliki okužbe je visoka in lahko dosega med 30 in 60 odstotkov, navajajo na NIJZ.

Dosedanje epidemiološke raziskave so sicer pokazale, da je bil za prenos hantavirusa ANDV potreben tesen in dolgotrajen stik z bolnikom v zgodnji fazi bolezni, predvsem znotraj gospodinjstev oziroma družin. Običajni, kratkotrajni stiki v dosedanjih primerih niso predstavljali tveganja. Prav tako ni dokazov, da bi se andski virus prenašal po zraku.

Mišja mrzlica

Pri nas se od vrst hantavirusa, kot rečeno, pojavljata se zlasti virusa Puumala in Dobrava, ki povzročata mišjo mrzlico, pri kateri pa je smrtnost pri mišji mrzlici bistveno nižja – okoli enoodstotna. Po podatkih NIJZ je bilo v letih 2025 in 2026 v Sloveniji prijavljenih po šest primerov mišje mrzlice, večjih izbruhov pa niso zabeležili. Je pa lahko v letih, ko pride do namnožitve glodavcev, število primerov tudi bistveno višje.

Hantavirus se sicer prenaša z vdihavanjem izločkov glodavcev, zato je za samozaščito pomembno zatiranje glodavcev oziroma deratizacija, poudarjajo na NIJZ. Po vsakem opravilu, pri katerem pridemo v stik z zemljo ali prahom, zlasti v naravi, je pomembno tudi umivanje rok. Pred čiščenjem prostorov, ki so bili dlje časa zaprti, zlasti če v njih opazimo sledi glodavcev, pa prostor najprej dobro prezračimo. Izogibati se je treba intenzivnemu prašenju, v nasprotnem primeru se lahko zaščitimo tudi z masko, še svetujejo na NIJZ.