[Duhovna misel] Vsak človek ima talent

dr. Ivan Štuhec

15. 11. 2026 ob 6:00
0 komentarjev

Kolumna

POSLUŠAJ ČLANEK

Duhovna misel za 33. nedeljo med letom

Prilika o talentih nas uči, da je vsak človek od Boga prejel posebne darove, ki jih je poklican odkrivati, razvijati in deliti z drugimi. Strah, nezaupanje vase in napačna podoba Boga lahko človeka ohromijo, da svojih sposobnosti ne uresniči. Starši in vzgojitelji imajo pomembno vlogo pri odkrivanju in spodbujanju talentov, pri čemer morajo paziti, da jih ne pod - ali precenjujejo. Prilika nas vabi, da premagujemo komplekse manj - in večvrednosti ter pogumno in odgovorno uporabljamo svoje darove. Pravo zadovoljstvo in srečo najdemo, ko svoje talente uresničujemo in z njimi služimo drugim, saj ima vsak človek svoje darove in posebno poslanstvo.

Prilika o talentih

Mt 24, 14–30

Tako bo namreč kakor s človekom, ki se je odpravljal na potovanje in sklical svoje služabnike ter jim izročil svoje premoženje. Enemu je dal pet talentov, drugemu dva in tretjemu enega, vsakemu po njegovi zmožnosti, in odpotoval. Ta, ki je prejel pet talentov, je šel takoj z njimi trgovat in je pridobil pet drugih. Prav tako je tisti, ki je prejel dva, pridobil dva druga. Oni pa, ki je prejel enega, je šel, skopal jamo in skril denar svojega gospodarja. Po dolgem času je prišel gospodar teh služabnikov in napravil z njimi obračun. Pristopil je tisti, ki je prejel pet talentov. Prinesel je pet drugih in rekel: ›Gospodar, pet talentov si mi izročil, glej, pet drugih sem pridobil.‹ Gospodar mu je rekel: ›Prav, dobri in zvesti služabnik! V malem si bil zvest, čez veliko te bom postavil. Vstopi v veselje svojega gospodarja!‹

Nato je pristopil tisti, ki je dobil dva talenta, in rekel: ›Gospodar, dva talenta si mi izročil, glej, dva druga sem pridobil.‹ Gospodar mu je rekel: ›Prav, dobri in zvesti služabnik! V malem si bil zvest, čez veliko te bom postavil. Vstopi v veselje svojega gospodarja!‹

Nazadnje je pristopil oni, ki je dobil en talent, in rekel: ›Gospodar, vedel sem, da si trd človek. Žanješ, kjer nisi sejal, in zbiraš, kjer nisi razsul. Zbal sem se in sem šel ter zakopal tvoj talent v zemljo. Glej, tu imaš, kar je tvojega!‹ Gospodar pa mu je odgovoril: ›Malopridni in leni služabnik! Vedel si, da žanjem, kjer nisem sejal, in zbiram, kjer nisem razsul? Zato bi moral dati moj denar menjalcem in ob vrnitvi bi jaz prejel svojo lastnino z obrestmi. Vzemite mu torej talent in ga dajte tistemu, ki jih ima deset; kajti vsakemu, ki ima, se bo dalo in bo imel obilo, tistemu pa, ki nima, se bo vzelo tudi to, kar ima. Neuporabnega služabnika pa vrzite ven v najzunanjejšo temo. Tam bo jok in škripanje z zobmi.«

Duhovni misli lahko tudi prisluhnete:

Komentar: Vsak človek ima talent

Ob današnjem evangeliju se gotovo vprašamo, zakaj je bil tisti, ki je prejel najmanj, na koncu kaznovan. Njegovo izhodišče je bilo najslabše in v strahu, da bi lahko izgubil še tisto malo, kar je imel, je svoj talent skril oziroma zakopal. Ni dovolj zaupal vase in v svoje sposobnosti, da bi iz malega lahko naredil nekaj velikega. Pri materialnih in duhovnih darovih, ki jih ljudje imamo, je vedno prisotno določeno tveganje, kadar z njimi trgujemo ali jih uporabljamo. Kdor ničesar ne tvega, ničesar ne dobi. Tveganje predpostavlja zaupanje in pogum. To ni hazardiranje, ni igra na srečo, ampak premišljeno tveganje, ki omogoča, da iz malega nastane nekaj več ali celo nekaj velikega.

Ob današnjem evangeliju se gotovo vprašamo, zakaj je bil tisti, ki je prejel najmanj, na koncu kaznovan.

V ozadju te prilike se razpira vprašanje podobe Boga. Služabnik, ki je dobil en talent, je bil prepričan, da je Bog trd in strog sodnik. Imel je napačno podobo o Bogu. Njegova podoba mu je vzbujala strah, ki ga je hromil, da ni mogel ustvariti ničesar novega. Tako podobo Boga je sooblikovalo ravnanje sodnikov, ki sodijo, kaznujejo in zaplenijo še tisto malo, kar je kaznovanemu ostalo. Iz strahu se ne rodi nič dobrega, ustvarjalnega in velikega. Zato je razumljivo, da je bil ta služabnik nazadnje kaznovan, saj je bilo to v skladu z njegovo podobo Boga.

Ta tretji služabnik je bil neke vrste »ziheraš«. Ker se je počutil manjvrednega in se je bal, da bi naredil kaj narobe, se je raje zatekel v svojo omejeno samopodobo, v kateri se je počutil varnega in prepričanega, da do gospodarjevega prihoda ne more narediti ničesar narobe.

Prilika o talentih je vsekakor povezana z našimi darovi, ki smo jih prejeli od Boga in s katerimi bomo v življenju kaj storili ali pa ne. Dejstvo je, da imamo ljudje različne darove, različne talente: eni več, drugi manj, eni so bolj vidni, drugi bolj skriti. Da bi lahko svoje talente razvijali, je pomembno, da nam jih drugi pomagajo odkrivati. K temu so posebej poklicani starši in vzgojitelji, ki pa znajo sprožiti cel plaz težavnih vprašanj. Npr.: kakšne predstave o svojem otroku imajo starši ter s kakšnimi metodami učitelji in vzgojitelji odkrivajo in podpirajo talente otrok.

Dejstvo je, da imamo ljudje različne darove, različne talente: eni več, drugi manj, eni so bolj vidni, drugi bolj skriti.

Marsikdo je že slišal stavek: »Pojdi študirat, da ti ne bo treba delati.« Spet drugi je slišal: »Saj nisi za drugo kot za pastirja ali hlapca.« Takšni in podobni stavki lahko v mladem človeku zatrejo pozitivno samopodobo. Lahko pa ga tudi postavijo v položaj, ko so njegovi talenti precenjeni – posledica je veliko razočaranje oziroma status večnega študenta. V tem vzgojnem smislu nas prilika o talentih najprej postavlja na realna tla glede različnih darov, ki jih imamo ljudje. V drugem koraku nas želi osvoboditi strahov ter kompleksov manjvrednosti ali večvrednosti. Končno nam želi povedati še, da ima vsak človek kakšen talent.

Bog je vsakega človeka z njegovim posebnim darom in poslanstvom poklical v življenje z namenom in razlogom. Od odkrivanja in uresničevanja darov oziroma talentov sta v veliki meri odvisna tudi zadovoljstvo in končno sreča v življenju. Ko lahko svoj talent uresničimo in ga delimo z drugimi, doživljamo zadovoljstvo, ki nas pomirja in nam potrjuje, da smo v Božjih očeh in očeh soljudi vredni že zato, ker smo, ker obstajamo.