V parlamentarni postopek je bil znova vložen predlog zakona o obveznem testiranju funkcionarjev na prepovedane droge. Tema, ki v slovenski politiki že več let sproža burne odzive, se vrača v času vse večjega nezaupanja javnosti v politiko in državne institucije. Predlagatelji menijo, da bi morali biti najvišji državni funkcionarji pri osebni odgovornosti in transparentnosti zgled državljanom.
Naključna testiranja in domneva pozitivnega rezultata
Predlog zakona zajema poslance, ministre, državne sekretarje, predsednika vlade in predsednika republike. Testiranja bi izvajali naključno, predvidoma enkrat letno, izvajal pa bi jih Inštitut za sodno medicino.
Posebno pozornost vzbuja določilo, da bi zavrnitev testiranja avtomatično pomenila domnevo pozitivnega rezultata. Predlagatelji poudarjajo, da imajo državljani pravico vedeti, ali ljudje, ki odločajo o državi, svoje delo opravljajo pod vplivom prepovedanih substanc.
Po mnenju predlagateljev testiranja uporaba drog ni le osebna odločitev posameznika, temveč je povezana tudi z organiziranim kriminalom, korupcijskimi tveganji in možnostjo vplivanja na nosilce oblasti.
V besedilu predloga je med drugim zapisano: »Prav tako bi zahtevali nenapovedane preizkuse alkoholiziranosti in testiranja poslancev na prisotnost prepovedanih drog v organizmu. Možna je tudi uporaba analize lasu, ki pokaže morebitno uporabo prepovedanih drog tudi za šest mesecev nazaj.«
Vir: Shutterstock
Predlog, ki se v parlament vrača že leta
Razprava o testiranju politikov sicer ni nova. SDS je podobne predloge vlagala že v letih 2011, 2017 in 2022, vendar doslej nobeden ni dobil zadostne podpore v državnem zboru.
Nasprotniki zakona so v preteklosti opozarjali predvsem na poseg v zasebnost funkcionarjev ter na vprašanje sorazmernosti takšnega ukrepa. Del političnega prostora je predloge označeval tudi za populistične poteze, namenjene predvsem ustvarjanju političnega pritiska in medijske pozornosti.
Tema je vsekakor zelo občutljiva, saj so slovensko javnost v zadnjih letih večkrat razburile govorice o domnevni uporabi kokaina med nekaterimi politiki, občasno pa so se pojavile tudi javne izjave posameznih funkcionarjev o uporabi drog. Prav zato zagovorniki predloga menijo, da bi morali politiki pristati na vsaj enake standarde, kot že veljajo za številne zaposlene v gospodarstvu, prometu ali varnostnih službah.
Posebna komisija in zaupnost rezultatov
Predlog zakona določa tudi posebno komisijo za nadzor postopkov testiranja. Poseben poudarek predlog namenja varovanju osebnih podatkov. Rezultati testiranj bi ostali zaupni in ne bi bili dostopni javnosti, uporabljali pa bi se izključno v okviru predvidenih nadzornih in disciplinskih postopkov. Ob vsakem testiranju bi se vzorec razdelil na osnovni in kontrolni del, funkcionar pa bi imel v primeru pozitivnega izvida pravico do ugovora ter dodatne potrditvene analize.
Financiranje rednih in morebitnih prostovoljnih testiranj bi bilo zagotovljeno iz proračunskih sredstev posameznih državnih organov, predlog pa predvideva tudi certificiranje sistema žreba pri Uradu Vlade RS za informacijsko varnost.
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.