Godec in Janša odgovorila RTV: »Poslanci se sami odločamo, ali bomo v oddajah sodelovali«

Očitek, da se predstavniki največje vladne stranke sistematično izogibajo RTV Slovenija, je sprožil oster odziv vodje poslanske skupine SDS Jelke Godec in predsednika vlade Janeza Janše. Godec je poudarila, da poslanci sami odločajo, v katerih oddajah bodo sodelovali, Janša pa je zatrdil, da predstavniki vlade dosledno odgovarjajo na vprašanja novinarjev. V ozadju je javni poziv skupine univerzitetnih strokovnjakov, ki od oblasti zahteva več sodelovanja z javno radiotelevizijo.

Razprava o odnosu politike do RTV Slovenija se je znova zaostrila. Skupina strokovnjakov s področja novinarstva, medijev in komuniciranja z ljubljanske, mariborske in primorske univerze je namreč v skupni izjavi opozorila na domnevno vse pogostejše zavračanje vabil RTV Slovenija s strani predstavnikov politične oblasti.

Strokovnjaki menijo, da naj bi šlo že za sistematično prakso. Ob tem so predstavnike oblasti pozvali, naj se prenehajo izogibati sodelovanju v programih javne radiotelevizije ter novinarjem RTV omogočijo postavljanje vprašanj. Toda v SDS so takšno razumevanje zavrnili.

Godec: O tem ne odločajo profesorji ali uredniki

Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec se je na poziv odzvala na družbenem omrežju X. Jasno je poudarila, da je odločitev o sodelovanju v televizijski oddaji stvar posameznega poslanca oziroma poslanske skupine.

»Spoštovana RTV Slovenija, poslanci se sami odločamo, ali bomo v oddajah sodelovali ali ne, in o tem ne odloča ne skupina profesorjev ne uredniki oddaj,« je zapisala. Ob tem je dodala, da poslanci niso dolžni pojasnjevati razlogov za svojo odločitev.

Dajte, no. Skupina profesorjev, ki ste jih našli na RTV, da pišejo v vašem imenu.
V prejšnjem tednu ste namreč od @PS_SDS zahtevali pisno pojasnilo, zakaj ne želimo sodelovati v določenih oddajah.

Spoštovana @rtvslo, poslanci se sami odločamo, ali bomo v oddajah sodelovali ali… https://t.co/rf39GVJupP

— Jelka Godec (@jelka_godec) September 14, 2026

Godec je bila kritična tudi do prakse, pri kateri naj bi se od poslanske skupine SDS zahtevalo pisno pojasnilo, zakaj njeni predstavniki ne želijo sodelovati v določenih oddajah. »Dajte, no. Skupina profesorjev, ki ste jih našli na RTV, da pišejo v vašem imenu,« je zapisala in spomnila, da je RTV od poslanske skupine SDS v preteklem tednu zahtevala pojasnilo glede nesodelovanja v nekaterih oddajah.

Po njenem mnenju je razlog za zavrnitev posameznega vabila lahko tudi sestava oddaje. Če je razmerje med sodelujočimi izrazito nagnjeno na eno politično stran, se je po njenem mnenju mogoče preprosto odločiti, da v oddaji ne bodo sodelovali.

»Se je pa zelo preprosto odločiti, da v oddaji ne sodelujemo, če je razmerje sodelujočih več kot očitno v korist nasprotnega političnega pola,« je pojasnila.

Pri tem je opozorila še na vlogo voditeljev. Po njenem mnenju se namreč tudi voditelj oddaje včasih znajde v kvoti politično nasprotnega pola.

SDS vendarle nastopa na RTV

Trditev, da se predstavniki SDS izogibajo RTV Slovenija na splošno, sicer ni povsem skladna z dejstvom, da so predstavniki stranke v nekaterih oddajah vendarle nastopali. Pred dnevi je bila tako v oddaji Tarča gostja ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj, ki je zastopala stališča SDS oziroma vlade.

Prav zato je bistvo spora očitno predvsem v vprašanju, v katerih oddajah in pod kakšnimi pogoji bodo predstavniki oblasti sodelovali, ne pa v popolnem bojkotu javne radiotelevizije.

SDS torej ne zavrača vseh povabil RTV, temveč očitno ocenjuje posamezne formate, goste in razmerje med sodelujočimi.

Janša: Na vprašanja novinarjev odgovarjamo

Na očitke se je odzval tudi predsednik vlade Janez Janša. Ta je zavrnil namig, da bi se predstavniki vlade izogibali odgovarjanju novinarjem. »Dosledno odgovarjamo na vsa vprašanja novinarjev,« je poudaril.

Janša se je odzval tudi na poročanje Mladine, ki je izpostavila del skupne izjave strokovnjakov. Ti so zapisali, da je odgovarjanje na novinarska vprašanja dolžnost predstavnikov oblasti in ne njihova izbira.

Premier je bil pri odzivu precej bolj neposreden. Ob omembi Mladine je zapisal, da je zadnji novinar David Tasić revijo zapustil že pred desetletji, ter dodal očitek o njenem kasnejšem lastništvu in vplivu nekdanjih struktur.

S tem je Janša razpravo iz aktualnega vprašanja sodelovanja z RTV razširil tudi na širši problem zgodovine slovenskega medijskega prostora in njegovega lastništva.

Drži. Dosledno odgovarjamo na vsa vprašanja novinarjev.

Žal je zadnji novinar (David Tasić) zapustil @SpletnaMladina že pred desetletji. Ko jo je polastninila udbomafija. Ki je nato prevzela še DNS in SNS. https://t.co/nfIt5WnKkI pic.twitter.com/6Pp3d7D9nb

— Janez Janša (@JJansaSDS) September 15, 2026

Strokovnjaki: oblast mora biti odgovorna javnosti

Skupina strokovnjakov je v svoji izjavi zavzela drugačno stališče. Po njihovem mnenju naj bi predstavniki politične oblasti v zadnjem obdobju vse pogosteje zavračali vabila v informativne oddaje RTV Slovenija, novinarjem ne dajali izjav ter jim na tiskovnih konferencah in drugih dogodkih omejevali možnost postavljanja vprašanj.

Ocenjujejo, da vedno več takšnih primerov kaže na sistematično izogibanje javnemu servisu. »Takšno ravnanje oblasti kaže ne zgolj na problematičen odnos do javne radiotelevizije, temveč tudi na širši problem demokratične vidnosti in odgovornosti oblasti,« so zapisali.

Predstavnike oblasti so zato pozvali, naj omogočijo novinarjem RTV Slovenija postavljanje ključnih vprašanj. Po njihovem mnenju lahko le tako javnost dobi dovolj informacij za presojo delovanja oblasti.

Kje se konča dolžnost in začne uredniška izbira

Spor odpira tudi širše vprašanje odnosa med politiko in mediji. Nedvomno je pomembno, da je oblast dostopna novinarjem in da javnost lahko dobi odgovore na vprašanja, povezana z njenim delom. Prav tako pa ostaja vprašanje, ali je mogoče od posameznega poslanca ali ministra zahtevati, da sprejme vsako povabilo v vsako oddajo.

Tu se odpira meja med odgovarjanjem na novinarska vprašanja in obveznim sodelovanjem v izbranem medijskem formatu. Prvo je pomemben del javne odgovornosti politike. Drugo pa je tudi stvar presoje posameznega politika oziroma politične skupine.

V SDS so očitno prepričani, da imajo pravico izbirati, kje bodo nastopali, še posebej kadar menijo, da je oddaja politično neuravnotežena. Na drugi strani strokovnjaki opozarjajo, da javni servis ni zasebni medij in da bi morali biti predstavniki oblasti do njega posebej dostopni.

Razprava tako ni več zgolj vprašanje, ali se je neki politik udeležil določene oddaje. V ospredju je vprašanje, kakšna naj bo vloga javne radiotelevizije, kakšna je odgovornost oblasti do javnosti in ali lahko RTV od politikov zahteva sodelovanje v svojih oddajah – oziroma ali je končna odločitev vendarle na strani politika.

Za zdaj je odgovor SDS jasen: na novinarska vprašanja bodo odgovarjali, o tem, v kateri oddaji bodo nastopili, pa želijo odločati sami.