Najprej zadržali nižji DDV, zdaj zbirajo podpise zanj: sindikalni obrat pod geslom »Hočemo nižje cene«
Konfederacija sindikatov javnega sektorja je včeraj začela zbiranje podpisov za znižanje DDV na hrano in energente. Ista konfederacija je sodelovala pri referendumski pobudi, ki je zadržala zakon z nižjim davkom na izbrana osnovna živila. Sindikati razliko pojasnjujejo z dodatnimi varovalkami za potrošnike, toda politične odgovornosti za odlog davčne razbremenitve s tem ne odpravijo.
»Hočemo nižje cene« je geslo, s katerim Konfederacija sindikatov javnega sektorja (KSJS) od 17. novembra nagovarja volivce k podpisu svojega zakonskega predloga. Za vložitev novele zakona o davku na dodano vrednost v parlamentarni postopek mora zbrati najmanj 5.000 podpisov. Rok se izteče 15. januarja 2027, podporo pa je mogoče oddati na upravni enoti ali elektronsko.
Za kupca, ki pri blagajni vsak teden plačuje osnovna živila, je obljuba privlačna. Toda sindikalna kampanja ima neprijetno ozadje: znižanje davka že vsebuje zakon, katerega uveljavitev so sindikati z referendumsko pobudo zadržali.
O zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije bodo volivci odločali 6. decembra. Ker glasujejo o celotnem zakonu, je skupaj z določbami, ki jim sindikati nasprotujejo, zadržana tudi nižja obdavčitev izbranih osnovnih živil.
KSJS ima pravico nasprotovati razvojnemu zakonu in predlagati svojo rešitev. Njeno vodstvo pa mora pojasniti tudi drugo plat svoje odločitve: davčna razbremenitev, za katero danes zbira podpise, je v delu že sprejeta, vendar zaradi referendumskega postopka še ne velja.
Petodstotni DDV je že v zakonu
Razvojni zakon med izdelke s petodstotno stopnjo DDV uvršča pšenično moko, kruh, testenine, nekatere vrste mesa, mleko, jogurt, določene sire, maslo, jajca, sveže sadje in zelenjavo, sončnično olje ter beli sladkor. Zajema tudi določena posebna živila za ljudi z zdravstvenimi potrebami.
Sindikalni predlog prav tako predvideva petodstotno obdavčitev osnovnih živil in kmetijskih proizvodov. Za elektriko, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo predlaga začasno 9,5-odstotno stopnjo.
Predloga se po obsegu in izvedbi razlikujeta, vendar je njuna skupna točka očitna: nižja davčna obremenitev nujnih nakupov. Zavajajoč bi bil zato vtis, da možnost davčne razbremenitve prinaša šele sindikalna pobuda.
Pri tem ni nepomembno, koliko lahko znižanje davka sploh pomeni za račun. Če izdelek danes stane 10,95 evra, od tega 10 evrov predstavlja cena brez davka in 95 centov DDV. Ob petodstotni stopnji in nespremenjeni ceni brez davka bi stal 10,50 evra.
Prihranek bi znašal 45 centov oziroma približno 4,1 odstotka sedanje končne cene. Razlika med davčnima stopnjama je 4,5 odstotne točke; končna cena se zaradi načina izračuna ne zniža za enak odstotek.
Varovalke so razlika, ne izgovor za zamolčanje odloga
Sindikati poudarjajo, da nasprotujejo drugim delom razvojnega zakona in da samo znižanje davka še ne zagotavlja cenejše hrane. Bojijo se, da bi trgovci razliko obdržali pri maržah.
Generalna sekretarka KSJS Martina Vuk med prednostmi njihovega predloga našteva 90-dnevne referenčne cene, nadzor tržnega inšpektorata, omejevanje neupravičenih podražitev in globe. Po sindikalnih pojasnilih bi bilo zvišanje cen ob dokazanem povečanju stroškov dovoljeno.
To je vsebinska razlika, o kateri se je smiselno pogovarjati. Davčna razbremenitev se ne prenese nujno v celoti na kupca. Toda sindikalna obljuba, da bodo njihove varovalke zagotovile pocenitev, je še vedno obljuba o prihodnjem učinku zakona. Njeno uresničitev bi bilo treba preverjati v trgovinah in pri nadzoru cen.
Prav tako je preširoka trditev, da razvojni zakon nima nobenih varovalk. Pri začasnem znižanju DDV za energente določa tudi regulacijo cen za tiste energente, pri katerih je regulacija ob začetku uporabe ukrepa že vzpostavljena in so zanjo izpolnjeni zakonski pogoji. To ni enako sindikalnemu sistemu nadzora cen hrane, vendar določbe ni mogoče prezreti.
Sindikalno vodstvo lahko zagovarja strožji nadzor. Težje pa se izogne odgovoru, zakaj je pri predstavitvi svoje pobude v ospredju obljuba razbremenitve, posledica njegove referendumske odločitve pa ostaja v ozadju.
Nov predlog še ne pomeni novega zakona
Razvojni zakon poleg DDV posega še v prispevke, pokojnine, zdravstvo in druge ureditve. Prav širina zakona je sindikatom dala razlog za nasprotovanje celotnemu svežnju, četudi posamezne ukrepe podpirajo.
Referendum je njihova demokratična pravica. Odgovornost za njegove posledice pa je del iste odločitve. Med njimi je tudi čakanje na nižjo davčno stopnjo za izbrana živila.
Zbiranje 5.000 podpisov tega še ne rešuje. Če jih bo KSJS zbrala, bo njen predlog šele vstopil v parlamentarni postopek. Poslanci ga bodo morali obravnavati, lahko ga bodo spreminjali ali zavrnili. Podpis podpore zato ni zagotovilo, da bo po novem letu davek res nižji.
Enoletna omejitev ostaja odprto vprašanje
Predsednik vlade Janez Janša je sindikalno pobudo označil za »smešno« in opozoril na posledice morebitne zavrnitve razvojnega zakona.
Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi določa, da državni zbor eno leto po razglasitvi referendumske odločitve ne sme sprejeti zakona, ki bi bil z njo vsebinsko v nasprotju.
Ali bi ta omejitev preprečila tudi sprejetje samostojne sindikalne novele o DDV, ni dokončno razjasnjeno. Ustavno sodišče je v odločbi U-I-106/26, s katero je omogočilo referendum, vprašanje obsega enoletne vezanosti pustilo odprto.
Zato ni podlage za kategorično trditev, da bo vsakršno znižanje DDV po morebitni zavrnitvi nujno prepovedano. Prav tako sindikati svojega predloga ne morejo predstavljati kot pravno in časovno zagotovljenega nadomestila za zavrnjeni zakon.
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.