Domovina št. 262: Pitna voda ali drekovod? Moč omrežja interesov

V 262. številki Domovine odpiramo vprašanja o aktualnih političnih in družbenih izzivih, od kanala C0 do kmetijstva, zdravstva in zaupanja v institucije. Ob tem prinašamo tudi zgodbe iz slovenske zgodovine in kulture, zanimive osebnosti ter vsebine za razvedrilo in sprostitev.

Luka Svetina piše o dogajanju v ozadju projekta kanala C0 in opisuje prizadevanja za odpravo zahteve po presoji vplivov na okolje. Opozarja na domnevne povezave med Mestno občino Ljubljana, državnim odvetništvom in Golobovo vlado.

Luka Svetina nadaljuje s pisanjem o zapletih okoli kanala C0 in možnosti, da nova vlada ustavi zahtevo za revizijo sodbe. Članek obravnava pravne možnosti ministrstva, očitke o konfliktu interesov državne odvetnice Mojce Kralj Pajek ter stališče ministrice Polone Rifelj, ki se zavzema za zakonit potek postopka.

Milan Krek, dr. med., piše o pomenu ne samo pitne vode, ampak tudi za namakanje rastlin. Tudi ta voda mora biti čista. Opozarja na vse večje težave slovenskega kmetijstva zaradi suše in pomanjkanja namakalnih sistemov. Pravi, da bi morala država vzpostaviti mrežo vodnih zajetij in pomagati pri zagotavljanju vode za pridelavo hrane, saj bodo podnebne spremembe brez pravočasnih ukrepov ogrozile samooskrbo.

Luka Svetina obravnava kazensko ovadbo ministra Toneta Kajzerja proti Tanji Fajon in Barbari Žvokelj zaradi sporne nominacije za posebno predstavnico EU za Sahel. Predstavi očitke o nepravilnem postopku, saj naj bi bila kandidatura izvedena brez odločitve vlade in mimo ustaljenih pravil.

Peter Avsenik analizira prihajajoče referendume, ki bodo zaznamovali politično jesen, od zakona o parlamentarni preiskavi do vprašanj RTV-prispevka, socialne pomoči in volilne pravice tujcev. V ospredje postavi spor med zagovorniki sprememb in tistimi, ki želijo ohraniti obstoječi sistem.

Valentina Podplatnik piše o odzivu UKC Maribor na očitke glede milijonskih nabav medicinskega materiala in ugotovljenih kršitev pravil javnega naročanja. Opiše razhajanje med pojasnili vodstva bolnišnice o nujnosti nakupov ter ugotovitvami sodišča o nepravilno izvedenih postopkih.

Aljuš Pertinač komentira primer poslanca Borisa Mijiča in vprašanje politične odgovornosti ter kadrovanja v državnem zboru. Ob njegovi zgodbi odpira razpravo o vstopu nepreverjenih posameznikov v politiko in vplivu takšnih afer na zaupanje v novo vlado.

Stanislav Jesenovec piše o pravilni uporabi državnih simbolov, predvsem slovenske zastave, ter opozarja na napake pri njenem izobešanju in poimenovanju in skrbi zanjo. Dotakne se tudi odnosa Slovencev do domovine in državnih simbolov.

Mitja Pucelj pojasni razliko med izobraževanjem in usposabljanjem. Pravi, da pridobljena izobrazba še ne pomeni usposobljenosti za delo. Znanje je treba skozi prakso in usposabljanje pretvoriti v dejanske kompetence.

Milena Miklavčič skozi zgodovino svetlobe in teme razmišlja o tem, kako sodobni človek kljub tehnološkemu napredku izgublja notranjo luč – sočutje, odgovornost in občutek za druge. Opozarja, da prava razsvetljenost ni le v umetni svetlobi, ampak v vrednotah in dejanjih.

Andraž Šest v četrtem delu analize vzpona Islamske države opisuje razmere pred ameriškim napadom na Irak leta 2003. Osredotoča se na Sadamovo islamizacijo režima, dileme ameriške administracije glede orožja za množično uničevanje ter nevarnosti sektaškega nasilja in širjenja iranskega vpliva.

Matej Leskovar v članku o Ljudski fronti analizira dialog med krščanstvom in marksizmom. Z analizo avtorjev, ki so odločilno vplivali na Revijo 2000 in njen dialog s krščanstvom, ugotovi, da je dialog pomenil uveljavitev marksizma v krščanski preobleki.

V članku o kolaboraciji in propagandi pa Matej Leskovar osvetli, zakaj so Sovjeti navzlic zadržkom v Teheranu podprli vojaško priznanje Titovih partizanov, in se ozre po naravi odnosa med Titom in Britanci.

Dr. Milko Mikola skozi primere povojnih sodnih procesov proti slovenskim podjetnikom prikazuje, kako je komunistična oblast leta 1946 uporabljala posebni senat Vrhovnega sodišča za obračun z zasebnim gospodarstvom in domnevnimi nasprotniki.

Ivan Sivec skozi humorno pripoved o gradnji hiš v preteklosti prikazuje, kako so Slovenci z veliko odrekanja, iznajdljivosti in pomoči drugih prišli do svojega doma. Kot pravi, je gradnja povezovala ljudi, v članku pa opiše tudi težave pomanjkanja materiala in težkega življenja.

Igor Gošte nam predstavi Jurklošter kot kraj z bogato zgodovino, povezan s kartuzijanskim samostanom, Veroniko Deseniško in celo Svetlano Makarovič. Opiše tudi Orionovo pot ter naravne znamenitosti, predvsem Gračniški in Počerenski slap, ki privabljata obiskovalce.

Ivan Čuk opiše prvo slovensko olimpijsko odličje. Leta 1912 je Rudolf Cvetko kot član avstrijske ekipe osvojil bron v sabljanju na olimpijskih igrah v Stockholmu. S tem je Slovence prvič postavil na olimpijski zemljevid in kasneje pomembno vplival na razvoj sabljanja v Sloveniji.

Marija Šega predstavi dojenje kot zahteven, a pomemben proces za mater in otroka. Opiše njegove dokazane zdravstvene koristi, hkrati pa opozori, da uspešno dojenje pogosto ni odvisno le od materine želje, temveč tudi od strokovne podpore, razumevanja okolice in časa, ki ga telo potrebuje.

Ivan Sivec opiše, kako je pevka Ivanka Kraševec z ansamblom Mihe Dovžana soustvarila nekatere največje uspešnice narodno-zabavne glasbe. Posebna omemba gre pesmi Srne, ki je zaradi svoje melodije, besedila in Ivankine interpretacije postala ena najbolj priljubljenih slovenskih skladb.

P. dr. Andraž Arko nam opiše, kako so filmski ustvarjalci sv. Frančiška Asiškega skozi čas prikazovali bodisi kot idealnega svetnika bodisi v sodobnejši, bolj umetniški luči. Kot pravi, ostaja sveti Frančišek eden najpogosteje upodobljenih svetnikov v zgodovini filma.

Poletje je čas zelenjave – in paradižnik je zagotovo ena od zvezd poletne kuhinje. Selma Bizjak nam tokrat predstavi recept za paradižnik z domačega vrta v objemu poletnih okusov. Kot pravi, lahko to jed uživamo samostojno, kot solato ali kot zelenjavno prilogo poletnim jedem. 

Na zadnjih straneh tednika pa vas tako kot vedno pričakajo uganke, vici in križanke za sproščen zaključek poletnega branja.

Postanite tudi vi naročnik Domovine. In povabite k naročilu še koga – da bo družina bralcev Domovine še večja.

_____________________________________________________

Priskrbite si svoj izvod tednika Domovina – z bogato vsebino in razvedrilom, ki vam lahko prinese tudi nagrado. Za vse nove naročnike pa je v dar pripravljena knjiga.