Napadena Francija: požari, spopadi s policijo in uničevanje javnih ustanov

Peter Avsenik
Vir: Posnetek zaslona Facebook @FRANCE 24 English
POSLUŠAJ ČLANEK

Francija gori. Pariz, Lyon in Marseille so danes spet zajeli nasilni izgredi. Gorijo avtomobili, vandali plenijo trgovine, zamaskirane skupine pa napadajo policiste in vdirajo v javne ustanove, poročajo francoski in drugi tuji mediji. Francosko notranje ministrstvo je do 15. ure poročalo o 272 aretacijah. To število je pozneje močno naraslo. Premier Sebastien Lecornu je za nasilje obtožil skrajne skupine in napovedal odločen odziv. K umiritvi razmer je pozval tudi predsednik Emmanuel Macron.

Francijo je zajel nov val množičnih protestov zaradi naraščajočih življenjskih stroškov, nižje kupne moči in težav v javnih storitvah. Demonstracije, na katerih naj bi se sprva zbirali delavci, študenti, sindikalisti in podporniki gibanja rumenih jopičev, so v več mestih prerasli v spopade s policijo, požare in uničevanje premoženja, ki jih po besedah premierja Lecorna spodbujajo radikalne levičarske skupine.

V Parizu so na trgu Place de la Republique zagoreli avtomobili in časopisni kiosk. Zamaskirani protestniki so na policiste metali pirotehnična sredstva in druge predmete, policija pa je odgovorila s solzivcem in vodnimi topovi. Zaradi varnostnih razmer so zaprli tudi več postaj podzemne železnice v bližini pomembnih državnih ustanov.

Požiganje, razbijanje, ropanje

Eden najresnejših incidentov se je zgodil v Lyonu, kjer so zamaskirani posamezniki razdejali in zažgali stavbo turističnega urada na trgu Bellecour. Požar je zajel objekt, nad trgom pa se je dvigal gost dim. Spopadi s policijo so otežili dostop gasilcev do prizorišča, nasilne skupine pa so poškodovale tudi bližnje trgovine.

V Marseillu so protestniki nasilno vstopili v avlo mestne hiše ter poškodovali notranje prostore in doprsni kip Marianne, simbola francoske republike. Poškodovane so bile tudi trgovine in postaja občinske policije. Župan Benoît Payan je dejanja ostro obsodil in opozoril na nedopustnost napadov na javne ustanove.

Tudi v Lillu so poročali o vdoru nasilnih protestnikov v mestno hišo in poškodovanju prostorov. V več mestih so bile tarče nasilja trgovine, javna infrastruktura in policijske enote. Dogodki so zahtevali okrepljeno posredovanje varnostnih sil.

Black Bloc

Nasilne napade so spodbudili nezadovoljstvo zaradi življenjskih stroškov, cen goriva, inflacije in vse večjih težav z dostopnostjo javnih storitev. K demonstracijam so se pridružili sindikati, med njimi CGT, delavci, študenti in podporniki gibanja rumenih jopičev, ki je Francijo pretresalo že leta 2018. Velik del protestnih pohodov je potekal mirno, vendar je divjanje v Parizu, Lyonu in Marseillu zasenčilo del zahtev protestnikov.

Premier Sebastien Lecornu je za del nasilja obtožil skrajne levičarske skupine in kriminalne posameznike, ki množične demonstracije izkoriščajo za napade na policijo in uničevanje premoženja. Med skupinami, ki se pojavljajo na nasilnih protestih v Franciji, so tudi pripadniki tako imenovanega Black Bloca, ki uporabljajo taktike skupinskega delovanja, zakrivanja identitete in neposrednih spopadov z varnostnimi silami. Na nasilnih, napadalnih in požigalskih pohodih je videti mnogo palestinskih zastav in slišati pozive k uničenju.

Ne gre samo za eno organizacijo, pač pa način protestnega delovanja, povezan predvsem z anarhističnimi in drugimi radikalnimi skupinami. Posamezniki, ki uporabljajo to taktiko, pogosto napadajo simbole oblasti, kapitalizma in policije. Francoske oblasti so napovedale ukrepanje proti nasilnežem. 

'Mladina' iz predmestij

Tem se pridružujejo tudi kriminalne tolpe ter mladina in odrasli iz zloglasnih predmestij. V Marseillu, Lyonu in Parizu so se po pisanju portala Le Parisien oblikovale skupine, ki sistematično plenijo trgovine z oblačili, zlatarne, trgovine z elektroniko in lokalne pekarne.

Kljub namigom, da naj bi nemire vodile tudi islamistične oziroma verske mreže, uradna poročila varnostnih služb tega za zdaj niso potrdila. Precejšen delež ljudi, ki sodelujejo v spopadih s policijo in ropanju trgovin, sicer prihaja iz družin priseljencev iz Severne in Podsaharske Afrike. Vendar pa po ugotovitvah policije ne gre v prvi vrsti za usmerjen islamistični projekt.

Ali so ugotovitve policije in varnostnih služb ter poročanje glavnine medijev v skladu z realnostjo, lahko močno dvomimo, saj posnetki, ki prihajajo v javnost, potrjujejo vpletenost islamističnih in komunističnih skupin, tudi Antife.

Macron pozval k umiritvi razmer

Nasilje povečuje pritisk na francosko politično vodstvo v obdobju pred predsedniškimi volitvami leta 2027. Vlada premierja Lecornuja se sooča z zahtevami po izboljšanju življenjskega standarda, hkrati pa mora zagotoviti varnost prebivalcev in preprečiti nadaljnje uničevanje javne in zasebne lastnine.

Predsednik Emmanuel Macron je pozval k umiritvi razmer in spoštovanju ljudi ter njihovega premoženja. Na družbenih omrežjih so se sicer širile tudi trditve o njegovem domnevnem izginotju oziroma umiku v zaklonišče, a uradno niso potrjene.

Nasilni protesti in napadi na ljudi in objekte so se danes dogajali tudi v nekaterih drugih mestih, na primer Milano, Amsterdam, Tirana. V nadaljevanju objavljamo še nekaj objav z omrežja X.

Izbrano za naročnike
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

macron2.jpg
Francoska dirka za vrh EU in vpliv na predsedniške volitve leta 2027
  • 03. 06. 2026
Vzhodna Evropa: val napadov z noži med mladimi
  • 12. 10. 2026
»Kultura in prosveta naša bo osveta« in kaj imajo pri tem slovenske univerze, akademije in muzeji
  • 11. 10. 2026

Ekskluzivno za naročnike

[Gledali smo] Liliana Cavani: Frančišek 1.0
17. 10. 2026 ob 19:00
Jesenska lazanja s pečeno bučo
17. 10. 2026 ob 12:00
Od Johance do Nike
17. 10. 2026 ob 6:00
Vse naročniške vsebine