Viktor Orbán kot generalni sekretar OZN: kaj poroča WSJ, kakšne so domneve in kako se je odzval svet

Nekdanji madžarski premier Viktor Orbán, ki je aprila po šestnajstih letih na oblasti izgubil volitve, na katerih ga je premagal Péter Magyar s stranko Tisza, bi lahko postal naslednik Antónia Guterresa na čelu Organizacije združenih narodov (OZN). Vsaj tako poroča ameriški časnik The Wall Street Journal (WSJ), ki je v nedeljo, 25. oktobra, objavil zgodbo, ki je v hipu obkrožila svet in ponekod dobila naslove, kot da je dogovor že sklenjen. Dogovor ni sklenjen, vendar zgodba ni izmišljena, zato si zasluži podrobnejši pogled na to, kar je zapisano, kdo to potrjuje, kdo opozarja na težave in kaj za zdaj ostaja samo domneva.

Kaj je objavil Wall Street Journal in na koga se sklicuje

WSJ, po spletnem naslovu sodeč v rubriki mnenj, piše, da potezo spodbujajo uradniki administracije predsednika Donalda Trumpa, ki naj bi v pogovorih o novem vodji OZN večkrat omenili nekoga, kakršen je Viktor Orbán. Ruski in kitajski sogovorniki naj bi se na to odzvali naklonjeno, zato naj bi Washington Orbána nagovoril neposredno in mu predstavil možnost skupnega kandidata treh velesil. Časnik se sklicuje na neimenovane vire v treh državah in navaja, da dokončne odločitve še ni. Zamisel ni brez notranje logike, saj je Orbán med vladanjem ohranjal tesne stike s Trumpom, ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in kitajskim predsednikom Ši Džinpingom, navaja Euronews.

Madžarska revija Hungarian Conservative, ki povzema WSJ, dodaja, da naj bi Orbán zanimanje pokazal, vendar v tekmo ne bi vstopil brez prepričanja o zmagi, podporo pa naj bi mu po pričakovanjih namenila predsednik Trump in podpredsednik J. D. Vance, objavo kandidature pa bi lahko preložili na čas po ameriških vmesnih volitvah novembra.

Neimenovani uradnik ameriškega zunanjega ministrstva naj bi ocenil, da bi Orbán v Varnostnem svetu OZN, petnajstčlanskem organu s petimi stalnimi članicami z vetom, brez težav zbral osem glasov, deset pa naj bi bilo v dosegu. Za priporočilo potrebuje najmanj devet od petnajstih glasov in ne sme naleteti na veto nobene od petih stalnih članic. To je ocena enega anonimnega vira in ne štetje glasov.

Moskva opozarja na nominacijo, Bela hiša in Peking potrditve nista podala

Po navedbah spletnega medija Euronews poročila nista potrdila ne Bela hiša ne Peking, Orbánov tiskovni predstavnik pa se na vprašanje o kandidaturi do objave ni odzval; avgusta je sicer podobna poročila o mestu namestnika generalnega sekretarja označil za lažne novice.

Ruski namestnik zunanjega ministra Aleksander Alimov je agenciji Interfax povedal, da Orbána ne bo predlagala nobena od treh držav, torej Rusija, Združene države Amerike (ZDA) ali Kitajska, ker stalne članice varnostnega sveta kandidatov za generalnega sekretarja ne predlagajo, in da bi morali zagovorniki ideje, če so poročila resnična, najti državo, ki bo kandidata nominirala. Izjava ne pove, ali bi Moskva kandidata podprla, temveč le kdo ga mora predlagati.

BREAKING | Sources from three countries confirm that the #Trump Administration has advocated Viktor #Orbán for the role of United Nations Secretary-General. The U.S. has encouraged the former Hungarian Prime Minister to enter the race, even bringing him the initial idea. The plan awaits a final decision. https://t.co/o656v1A1ZM

— The UN Times (@TheUNTimes) October 25, 2026

»Ne predvidevam, da bi Poljska podprla kandidaturo Viktorja Orbána za generalnega sekretarja OZN,« pa pravi Radosław Sikorski, poljski minister za zunanje zadeve.

Od diplomatske imunitete do mesta namestnika: zgodba se je začela že maja

Maja je preiskovalni bilten VSquare poročal, da v krogih gibanja MAGA (Make America Great Again, v prevodu Naredimo Ameriko spet veliko), ki podpira Trumpa, razpravljajo o visokem položaju v OZN za Orbána, med razlogi pa je omenil diplomatsko imuniteto, ki jo takšno mesto prinaša. Avgusta je madžarski preiskovalni novinar Szabolcs Panyi poročal, da Orbán razmišlja o mestu namestnika generalnega sekretarja ali o položaju pri mednarodni nogometni zvezi (FIFA). Namestnika imenuje generalni sekretar po posvetovanju z državami članicami, o tem bi torej odločal Guterresev naslednik.

Nekateri mediji to povezujejo s položajem, v katerem se je Orbán znašel doma. Po poročanju Hungarian Conservative nova ustavna določba retroaktivno omejuje premierje na osem let, zato se brez ustavne spremembe ne more vrniti na čelo vlade, dva nekdanja ministra in nekdanji guverner centralne banke pa so pridržani v ločenih preiskavah. Orbán ni obtožen, nobena od preiskav se po istem viru ne nanaša neposredno nanj, julija pa je v intervjuju dejal, da čas za upokojitev še ni prišel. Povezava med imuniteto in domačimi preiskavami je torej domneva, za katero v dostopnih virih ni dokazov.

Izbira poteka počasneje kot ob zadnjih dveh izborih, soglasnega kandidata še ni

Po 97. členu Ustanovne listine OZN generalnega sekretarja imenuje generalna skupščina na priporočilo varnostnega sveta. Svet izvaja neformalna preizkusna glasovanja, ki jih je od 30. julija opravil šestkrat, nazadnje 16. oktobra. Po poročanju neodvisne raziskovalne organizacije Security Council Report naj bi pri zadnjem prvič uporabili barvne glasovnice, rdeče za pet stalnih članic in bele za deset izvoljenih, z možnostmi 'spodbujam', 'odsvetujem' in 'brez mnenja'. Rdeči glas 'odsvetujem' namreč močno nakazuje morebitni veto, čeprav ga je mogoče pri naslednjem glasovanju spremeniti.

V tekmi je sedem uradno nominiranih kandidatov: Ivonne A-Baki in María Fernanda Espinosa Garcés iz Ekvadorja, Rafael Grossi iz Argentine, Rebeca Grynspan iz Kostarike, Olara Otunnu iz Ugande, Carolyn Rodrigues Birkett iz Gvajane in Macky Sall iz Senegala. Orbána med njimi ni. Po petem glasovanju ni noben kandidat zbral podpore, ki bi nakazovala soglasje, Grynspanova pa je vodila z devetimi glasovi 'spodbujam'.

Imenovanje bo najpoznejše od decembra 1996, ko je bil imenovan Kofi Annan, Skupnost latinskoameriških in karibskih držav pa je v pismu 13. oktobra poudarila, da je napočil čas za predstavnika njihove regije. Hungarian Conservative opozarja, da zastoj pušča prostor poznim kandidatom.

Varšava in Kijev odločno proti, stališča Budimpešte ni zaslediti, naslovi pa so se razlikovali

Poljski zunanji minister Radosław Sikorski je na omrežju X zapisal, da ne pričakuje podpore Poljske, ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha pa je ironično pripomnil, da bi Orbán kot generalni sekretar dobro izkoristil spretnosti pri vetu in izsiljevanju, ki jih je razvil pri zaviranju odločitev Evropske unije. Euronews navaja, da sta idejo javno zavrnili dve evropski vladi. Uradnega stališča sedanje madžarske vlade, ki jo vodi Magyar, v dostopnih virih ni zaslediti, kar odpira vprašanje, kdo bi Orbána sploh nominiral, saj kandidata predlaga država članica.

Mediji so poročilo prenesli različno: Euronews je zapisal, da Trump o Orbánu razmišlja, Hungarian Conservative pa, da ga Trump želi v skupni kandidaturi z Rusijo in Kitajsko. Naslova se razlikujeta po odločnosti, besedili pod njima pa enako poudarjata, da ni ne uradne potrditve ne uradne nominacije.

Kaj to pomeni za Slovenijo in kaj spremljati do konca leta

Slovenija v varnostnem svetu danes nima glasu, ker so nestalne članice izvoljene samo za dve leti: Generalna skupščina OZN jih izbere za mandat, ki ga država ne more takoj obnoviti, Slovenija pa je svoj drugi mandat opravljala v letih 2024 in 2025 ter ga je z iztekom leta 2025 zaključila. Na izbiro Orbána ali kateregakoli drugega kandidata zato nima neposrednega vpliva, saj ne sodeluje pri preizkusnih glasovanjih in v svetu ne more ne podpreti ne zavrniti kandidata. Sodeluje lahko samo pri končni potrditvi, ko generalna skupščina, v kateri ima vsaka od 193 držav članic po en glas, imenuje kandidata, ki ga je priporočil varnostni svet.

Če bi se uresničiile napovedi, da bo Viktor Orban postal novi generalni sekretar OZN, bi bil to prvi in hkrati najbolj pozitiven premik za to organizacijo v tretjem tisočletju! 🇸🇮 https://t.co/VJdl5uDoBJ

— Branko Grims (@BrankoGrimsX1) October 26, 2026

Bistveno več kot Slovenija lahko storita Francija in Združeno kraljestvo. Kot stalni članici sveta imata pravico do veta, to je možnost, da s samim glasom proti ustavita priporočilo, tudi če bi zanj glasovale vse druge članice. Orbánova kandidatura bi zato propadla, če bi katera od njiju glasovala proti, ne glede na podporo ZDA, Rusije in Kitajske.

Do konca leta velja spremljati, ali bo katera država Viktorja Orbána uradno nominirala, kdaj bo naslednje preizkusno glasovanje, kaj bosta odgovorili Francija in Združeno kraljestvo, kaj se bo zgodilo po vmesnih volitvah v ZDA in ali bodo vstopili še novi kandidati.

Vmesne volitve v ZDA bodo 3. novembra, torej na polovici predsednikovega mandata, ko volivci izberejo vseh 435 poslancev predstavniškega doma in približno tretjino ameriškega senata ter hkrati preizkusijo podporo predsedniku Trumpu. Po poročanju Hungarian Conservative bi po njih lahko morda objavili tudi Orbánovo kandidaturo. Zaenkrat poročilo ostaja resno, ampak za zdaj gre za zamisel in ne za dogovor.