[Video] Brif #6: Nika Kovač v prvo bojno linijo proti vladi poslala influencerje, sama pa igra žrtev (8. 10. 2026)
Tokratna, že šesta epizoda oddaje BRIF prihaja predčasno, saj se politično dogajanje pred nedeljskimi referendumi vse bolj zaostruje. Voditelja Zala Klopčič in Tim Rauter sta zato tokratno oddajo v celoti posvetila superreferendumskemu odločanju, aktualnim javnomnenjskim anketam in burnemu dogajanju v referendumski kampanji. Uvodoma sta se dotaknila tudi viralnega posnetka Svetlane Makarovič, ki je s svojim odnosom do novinarke Planet TV znova poskrbela za razburjenje v javnosti.
Makarovič proti Možini in novinarki
V petek je potekal narok tožbi, v kateri novinar dr. Jože Možina od pisateljice Svetlane Makarovič zaradi razžalitve zahteva opravičilo in odškodnino. Po obravnavi so ju pred sodiščem počakali novinarji, ki pa Makarovičevi niso bili po godu. Tim in Zala sta si ogledala zloglasen posnetek, ko Makarovičeva novinarki Planet TV-ja pove, da naj bo tiho, ker je neumna.
Kaj pravijo rezultati javnomnenjskih anket?
Po javnomnenjskih raziskavah Mediane so ta teden izšli rezultati anket Episcentra, opravljene za portal Info360. Za vse štiri referendume do sedaj kaže, da bodo prevladovali glasovi »za«, vendar pa bo borba izjemno napeta, z izjemo posvetovalnega referenduma o socialni pomoči in družbeno koristnem delu, kjer je skoraj tri četrtine anketirancev odgovorilo, da bi obkrožilo »za«.
Nasprotniki zakona trdijo, da želi s tem vlada vsiliti prisilno delo in dobiti delavce, ki bodo na koncu ostali brez pravic, ob tem pa sta se Zala in Tim dotaknila tudi vprašanja prejemnikov denarne socialne pomoči ter prikazala podatke o tem, kolikšen delež registriranih brezposelnih oseb jo dejansko prejema.
Na veliko bolj ločena mnenja naletimo pri posvetovalnem referendumu o obveznem plačevanju RTV prispevka, kjer voditelja zavrtita izviren posnetek slovenskega vplivneža Pera Martića, ki enostavno in neposredno izrazi svoja stališča do obveznega prispevka.
Tesno odločanje se obeta tudi pri posvetovalnem referendumu o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah, pri čemer javnomnenjske raziskave za zdaj kažejo rahlo prednost podpornikov predloga. Kljub temu po podatkih anket ostajajo mnenja volivcev precej razdeljena, zato bo končni izid odvisen predvsem od udeležbe in odločitev volivcev na referendumsko nedeljo.
Najpomembnejši pa je nedvomno referendum o zakonu o parlamentarni preiskavi, kjer je borba najbolj napeta, obe strani tudi največ truda vlagata v to kampanjo. Močan vpliv imajo tudi nevladne organizacije, denimo Inštitut 8. marec, kar se prav pri tem referendumu opazi glede na glasovanje po spolu; »za« bi glasovalo veliko več moških kot pa žensk.
Inštitut 8. marec vodi močno kampanjo, imeli so celo 12- urni YouTube prenos v živo, ko so ljudi prepričevali, naj glasujejo proti. Poleg njih ima močan vpliv tudi njihov podaljšek, profil Proti politični policiji.
Oglejte si celotno oddajo Brif in prisluhnite pogledu mladim.
2 komentarja
Sprehajalec
Nika Kovač želi biti kot Zdenka Kidrič. V medijski vojni in na ulicah pobijati ljudi zato, da bo lahko dobila družbeno stanovanje za zasluge za narod. Medtem pa s hudičevim denarjem madžarskega žida podpirati demonstracija za lažniva dejstva o Palestincih.
Prava promiskuiteta med teroristi, ki imajo na splošno težave s spoli, znajo pa posiljevati in pobijate ženske.
Morda pa si to tov. Nika Kovač celo želi?????
Igor Ferluga
Glede na to, da bom tule uvedel nek ugovor na mlada sogovornika, naj najprej zapišem, da sem v vseh 4ih rederendumskih vprasanjih povsem prepričano ZA.
Z mladima Zalo Klopčič in Timom Rauterjem se pa ne strinjam v odnosu do ASIMILACIJE. In bi jima svetoval, naj malo širše pogledata na vprašanje. Kaj asimilacija pomeni in ali je res neizogiben optimum, da smo v isti državi kulturno vsi enaki. Naj se recimo vprašata, kaj bi naredila, če bi se sama ali s svojo družino odselila iz Slovenije v neko drugo okolje. Bi tedaj res prisegala na 100% asimilacijo? Nehala biti Slovenca? Pozabila na slovensko kulturo, krščansko vero, domače navade, tradicije, folkloro? Ali bo morda vendarle skrbela, da vse to prenašata kot vrednoto na svoje otroke in morda kasneje otroke svojih otrok?
Občudujem in z mano mnogi drugi, predvsem na desni, argentinske Slovence, politicno emigracijo, ki to zavestno, s trudom in ljubeznijo skozi desetletja prenašajo iz generacije v generacijo. In se torej niso asimilirali zdaj že v četrti generaciji. Občudujem tisti del slovenskih zamejcev, poznam jih predvsem v Italiji in na Koroskem, ki so kulturno niso asimilirali in so ohranili slovensko zavest, kulturo, doma po moznosti govorijo slovensko in gojijo domače slovenske tradicije. In se za te vrednote trudijo, ker to zahteva napor, dodaten vložek proti toku. Najlažje se je asimilirati in pozabiti na domovino in domaci kraj in svojo kri.
Ergo, mlada influencerja, pomislita malo na to perspektivo asimilacije in priznajta, da dvojna merila niso intelektualno poštena. Asimilacija je opcija. Zahtevati jo od priseljencev, tudi priseljencev v Slovenijo, pa je neupraviceno in intelektualno nepošteno. Zahteva se lahko le spostovanje zakonov, predpisov, profesionalnih kodeksov, kodeksov javnega bontona, pristajanje na skupne izobrazevalne programe za otroke in mladino ipd. Posegati v dom drugih, tudi priseljenih prebivalcev države, njihovo kulturo, vero in domače navade, vrednote in tradicije pa je nedostojno vmešavanje.
Ergo, če se strinjamo
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.