Luka Mesec je lahko kupoval kokain le na črnem trgu, od mreže kriminalnih združb – kot minister?

Kokain je v Evropi najpogosteje uporabljeno prepovedano poživilo, ki sodi med prepovedane droge in ga je mogoče kupiti le na črnem trgu, kjer ga prodaja le organiziran kriminal. Ocenjuje se, da je kokain v svojem življenju poskusilo približno štirinajst milijonov odraslih v Evropski uniji v starosti od 15 do 64 let oziroma skoraj 5 % prebivalcev te starostne skupine. Med njimi je približno 3,5 milijona takšnih, ki so drogo uporabili v zadnjem letu. Podatki iz različnih virov kažejo, da se uporaba kokaina in z njo povezane škodljive posledice v Evropi povečujejo.

Podobno je tudi v Sloveniji, kjer se povpraševanje po kokainu povečuje, povečuje pa se tudi količina uporabljenega kokaina. V Sloveniji se po oceni NIJZ nahaja v populaciji 15–64 let okoli 41.200 prebivalcev, ki so kadarkoli v življenju uživali kokain.

V letu 2004 so v UKC Ljubljana obravnavali preko 90 oseb, hospitaliziranih zaradi zastrupitve s kokainom. V letih od 2018 do 2024 je v Sloveniji umrlo 175 oseb zaradi zastrupitve s kokainom. Z največjimi zdravstvenimi tveganji sta povezana injiciranje kokaina in uporaba kokaina v obliki »cracka«. Koncentracija metabolitov kokaina v odpadnih vodah Ljubljane je v porastu od leta 2020 do leta 2024. Ljubljana sodi med lokacije, kjer je veliko metabolitov kokaina v odpadnih vodah. Med sedmimi slovenskimi mesti je bila Ljubljana v letu 2025 med slovenskimi mesti najbolj obremenjena z odpadnimi metaboliti kokaina.

Ljubljana – kokainsko mesto

Kokain se iz držav proizvajalk v Južni Ameriki v Evropo tihotapi po zraku in morju z uporabo različnih metod in poti. Največje količine zaseženega kokaina se v Evropo tihotapi skritega v tovornih ladjah, predvsem v ladijskih zabojnikih. Kokain smo med tovorom odkrili tudi v Luki Koper.

Kriminalne združbe, vpletene v trgovino s kokainom, so izjemno odporne in prilagodljive, nekatere pa delujejo na več celinah in se poleg preprodaje drog ukvarjajo s številnimi drugimi kriminalnimi posli. Poleg tega so se kriminalne združbe iz EU ali njene soseščine uveljavile na ključnih lokacijah v Južni Ameriki oziroma vzdržujejo neposredne stike z dobavitelji. Za organizacijo in nadzor teh pošiljk so zadolženi zaupanja vredni člani kriminalnih združb.

Ilegalni veletrgovci s kokainom skrbijo za pridobivanje, skladiščenje in distribucijo kokaina na regionalne in lokalne trge, med drugim tudi s podmornicami. Za distribucijo na srednji ravni in prodajo na drobno nato običajno poskrbijo lokalne kriminalne združbe. Skratka kokain pride do uporabnika drog preko članov kriminalnih združb. Ta model vključuje financiranje, dostop do dobaviteljev v državah pridelave ali tranzita, prevoz, skladiščenje, distribucijo in pobiranje denarja.

Visoki dobički, povezani s trgovino s kokainom, so v to dejavnost pritegnili številne kriminalne združbe s sedežem v EU, ki delujejo vse od prihoda kokaina v EU do njegove prodaje uporabnikom kokaina. Kokaina se legalno ne da kupiti, uporabniki kokaina ga lahko kupijo le od struktur organiziranega kriminala. Vsak uporabnik kokaina je tako neposredno povezan s kriminalnimi družbami, ki ga v primeru, če jim to koristi, tudi izsiljujejo. Kriminalne združbe z območja Zahodnega Balkana so se v zadnjem desetletju uveljavile kot pomembni akterji na trgu kokaina v EU.

Vsak uporabnik kokaina je neposredno povezan s kriminalnimi družbami.

Prihodek od kokaina za korupcijo v politiki, stroki, financah, policiji in sodstvu

Sodelovanje v kriminalnih dejavnostih temelji na poslovni miselnosti, ki kriminalnim mrežam omogoča premagovanje finančnih bremen, širitev dejavnosti trgovine z ljudmi, dostop do strokovnega znanja in doseganje novih trgov. Gre za posel, od katerega se ne plačuje davkov, se pa velik del denarja nameni za korupcijo, saj brez nje ni mogoče poslovati s kokainom.

Preprodajalci kokaina uporabljajo strokovnjake s številnih področij, kot so odvetniki, bančni uslužbenci, računovodje, pralci denarja, IT-strokovnjaki, kemiki, mehaniki, preiskovalci in morilci. Na primer, cariniki, ki so se povezali s kriminalnimi združbami, zagotavljajo v pristaniščih edinstveno in bistveno kriminalno storitev na trgu kokaina različnim kriminalnim mrežam. Posrednik mora plačati visoke zneske za storitve sodelavcev, vmesnih posrednikov, organizatorjev, voznikov, pristaniških delavcev in podkupljenih pristaniških uradnikov, kar vse sodi v polje korupcije.

Preprodajalci kokaina uporabljajo strokovnjake s številnih področij, kot so odvetniki, bančni uslužbenci, računovodje, pralci denarja, IT-strokovnjaki, kemiki, mehaniki, preiskovalci in morilci. 

V zadnjem desetletju so kriminalne združbe, vpletene v trgovino s kokainom, povezovali z naraščajočim številom nasilnih incidentov, povezanih s trgi mamil v EU. Podatki Europola kažejo na spremembo narave nasilja, povezanega s trgi kokaina, saj vse več kriminalnih združb nasilje uporablja na bolj napadalen način kot v preteklosti. Kriminalne združbe so nasilne tudi do uporabnikov kokaina. Izsiljujejo jih, če so pomembni državni funkcionarji ali na kakšnem drugem pomembnem delovnem mestu, za pridobitev koristi za kriminalne združbe. Na splošno se zdi, da kriminalne mreže z Zahodnega Balkana nasilje uporabljajo na dokaj strateški in nadzorovan način, predvsem za ohranjanje svoje verodostojnosti kot grožnje, kar velja za ključno značilnost njihovega poslovnega modela pri trgovini s kokainom.

Ali je predsednik vlade Robert Golob vedel?

Ta uvod je bil nujno potreben, da boste lažje razumeli nadaljevanje tega zapisa. Že pred leti se je pojavila v medijih novica, da gospod Luka Mesec, minister in podpredsednik v vladi Roberta Goloba uporablja kanabis, ki ga je seveda tedaj kupoval na črnem trgu lahko le od mreže kriminalnih združb. Tedaj sem se tudi odzval s kolumno, tako kot se odzivam sedaj na trditve gospoda Dušana Smodeja, da Luka mesec uporablja kokain.

Kokain naj bi Luka Mesec po izjavi Dušana Smodeja uporabljal skupaj z gospodom Smodejem. Iz izjave Dušana Smodeja se celo da razumeti, da je bil Luka Mesec redni uporabnik kokaina, ko je bil minister in podpredsednik Vlade RS. To pa nakazuje, da je bil tedaj verjetno od kokaina odvisen, in Dušan Smodej trdi, da je to vedelo veliko ljudi; žal jih ne našteje. Mene zelo zanima, ali je to vedel tudi predsednik Vlade RS Robert Golob.

Zanimiva je tudi trditev Dušana Smodeja, da je bila kokainska odvisnica tudi zaposlena v kabinetu predsednika vlade Roberta Goloba. Če je nekdanja vlada to vedela in tolerirala, lahko tudi sumimo, da je bilo v vladi verjetno več uporabnikov kokaina, ki so skušali zakriti uporabo kokaina.

Uporaba kokaina je prekršek

Z vidika uporabe kokaina je jasno, da je uporaba, v kolikor jo policija ugotovi, običajno obravnavana kot prekršek. Sama oseba pa se izpostavlja razvoju odvisnosti in tudi nenadni smrti in potrebuje predvsem zdravljenje, ker gre za razvoj bolezni odvisnosti.

Toda uporaba droge, ki jo lahko dobi konkretna oseba le od organiziranih kriminalnih združb, skriva v sebi tudi drugo veliko nevarnost, še posebej če je uporabnik tega kokaina minister in podpredsednik Vlade RS. Namreč uporabnik kokaina potrebuje kokain, sicer ima krizo, zato ga tisti, ki mu prodajajo kokain, lahko izsiljujejo in mu ne prodajo kokaina, dokler dotični ne izvede naloge, ki mu jo je dalo kriminalno podzemlje.

Uporabnik kokaina potrebuje kokain, sicer ima krizo, zato ga tisti, ki mu prodajajo kokain, lahko izsiljujejo.

Odvisnik bi za dozo storil marsikaj

Ker odvisnik od kokaina le-tega nujno potrebuje, sicer ima krizo, je pripravljen za to, da bi dobil kokain, narediti marsikaj. Višje kot je uporabnik kokaina uvrščen na hierarhični lestvici v družbi – in ministri so rangirani visoko – bolj zahtevne naloge dobivajo od kriminalnega podzemlja. In ministri imajo dostop do pomembnih informacij, ki jih potrebuje kriminalno podzemlje ne samo za trgovino z drogo, ampak tudi za trgovino z orožjem ljudmi itd.

Uporabnik kokaina, še posebej tedaj, ko zboli za bolezen odvisnosti, postane ubogljiva oseba in sledi navodilom kriminalnega podzemlja. Če je v vladi samo ena taka oseba, bi od predsednika vlade pričakovali, da jo razreši. In če je bil jasno, da Luka uporablja konopljo, bi moralo priti do zamenjave ministra.

Odvisnik od kokaina postane ubogljiva oseba in sledi navodilom kriminalnega podzemlja.

Veliko vprašanje pri tem je, zakaj se predsednik vlade tedaj ni odločil za to. Med možnimi razlogi je lahko bil tudi ta, da je bil tudi sam ali kdo, ki je bil tako ali drugače tesno povezan z njim, tudi nabavljal kanabis v kriminalnem podzemlju. V takem primeru je bil predsednik vlade v kočljivi situaciji, kajti izsiljevali bi lahko tudi njega. Lahko da je na odločitev vplivala tudi politična usmeritev po legalizaciji konoplje.

Odvisnost je varnostno tveganje

Dodatno vprašanje se postavlja v primeru, da je Luka Mesec, kot pravi Dušan Smodej, daljši čas svojega ministrovanja uporabljal kokain; kako to, da predsednik vlade tega ni vedel? Glede na nevarnost, ki jo prinaša tako vedenje, bi to skoraj moral vedeti in bi mu morale varnostne službe to povedati, saj gre pri tem za pomembno varnostno tveganje.

Zato si je moč razlagati pojasnjevanje Dušana Smodeja, da so nanj tako iz kroga Luke Mesca kot iz vladnega kroga pritiskali, naj ne pove, kaj počne Luka Mesec. Ali je bil v to vmešan tudi vladni krog in morda tudi sam predsednik, ne moremo trditi, lahko pa postavimo hipotezo.

Kriminalna združba vplivala na vlado?

Vse to zahteva temeljito oceno Sove in policije, kaj se je tedaj dogajalo in ali se je res kaj dogajalo, kako globoko v vladno strukturo je morebiti uspela prodreti kriminalna združba in kako veliko škodo je utrpela sama vlada in z njo Slovenija, če je prišlo do odtekanja informacij.   

Kako veliko škodo je utrpela sama vlada in z njo Slovenija?

Vse skupaj pa nekaj pove o varovanju države; kdo varuje interes države, kako lahko minister in sedaj poslanec državnega zbora uporablja kokain in nihče ne ukrepa. Ali smo res izgubili vse osnovne varnostne mehanizme, ki bi morali varovati interes države in smo tako bosi in goli izpostavljeni vplivom različnih interesnih skupin, med katerimi so očitno tudi kriminalne združbe, saj le one prodajajo kokain? In nenavadno bi bilo, če ne bi bile, če so naši vodilni politiki tako slabo zaščiteni, da o tem spregovori šele Dušan Smodej. Najbolje bi bilo, da se Luka Mesec za nekaj časa, dokler ustrezne službe ne preiščejo ozadja dogodkov, umakne iz državnega zbora.

Sam sicer upam, da so varnostne službe budne in da spremljajo stvari in da bodo tudi ukrepale, ko bo potrebno, a vseeno me globoko v meni nekaj žre, da temu ni tako in tega se bojim.

Intervju Dušana Smodeja jemljem seveda z rezervo, a kljub vsemu kot hud alarm najvišje stopnje za državo in pričakujem, da bodo ustrezne službe po tem dogodku bolj pozorne na uporabo drog pri funkcionarjih.

Poslanki Janji Sluga pa predlagam, naj nemudoma skliče KNOVS in obravnava problematiko uporabe drog v politiki in vplivanje uporabe le-teh pri funkcionarjih in poslancih na varnost države.