Slovenske bolnišnice dobivajo sodobno medicinsko opremo, ki naj bi izboljšala zdravljenje in skrajšala čakalne dobe

V desetih slovenskih zdravstvenih zavodih posodabljajo diagnostično in operacijsko opremo. Naložba, vredna skoraj 34 milijonov evrov, naj bi pacientom omogočila lažji dostop do preiskav, natančnejšo diagnostiko in učinkovitejše zdravljenje.

Ministrstvo za zdravje je 28. oktobra v Slovenj Gradcu predstavilo napredek pri posodobitvi medicinske opreme, ki se je formalno začela junija lani. Projekt zajema 54 naprav, med njimi magnetne resonance, računalniške tomografe, mamografe in kirurške robote. Nekatere že uporabljajo, preostale naj bi bile dobavljene do konca leta. Nakup večinoma financirata Evropska unija in država, del stroškov pa krijejo zdravstveni zavodi. Ministrstvo pričakuje boljšo dostopnost zdravstvenih storitev, vendar vpliva novih naprav na čakalne dobe za zdaj še ni mogoče zanesljivo oceniti.

Velik del naložbe financira Evropa, del stroškov bodo krile bolnišnice same

Za nakup in dobavo medicinske opreme je po projektni dokumentaciji predvidenih 29.983.530 evrov. Evropski sklad za regionalni razvoj zagotavlja 25.486.000,50 evra, iz državnega proračuna pa prihaja še 4.497.529,50 evra. Evropska sredstva tako krijejo 85 odstotkov upravičenih stroškov nakupa in dobave, država pa preostalih 15 odstotkov. Bolnišnice bodo morale za projektiranje, strokovni nadzor in gradbeno-obrtniška dela zagotoviti 3.635.293,73 evra lastnih sredstev. Dodatnih 130.000 evrov prispeva Urad Republike Slovenije za investicije v zdravstvu. Skupna ocenjena vrednost projekta z DDV znaša 33.748.823,73 evra.

Med večjimi stroški je bila prilagoditev prostorov v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Direktor Vladimir Topler je za Večer povedal, da so za gradbeno-obrtniška dela in ureditev prostorov zagotovili približno 1,4 milijona evrov lastnih sredstev.

Pri vrednosti opreme se pojavljata dva različna zneska. Po projektnem načrtu je zanjo predvidenih slabih 30 milijonov evrov, ministrstvo pa je 28. oktobra sporočilo, da vrednost sklenjenih pogodb znaša približno 29,48 milijona evrov. Razlika je okoli pol milijona evrov, njen razlog pa iz objavljenih podatkov ni razviden.

Projekt vodi Urad Republike Slovenije za investicije v zdravstvu. Poleg Slovenj Gradca sodelujejo še bolnišnice v Brežicah, Celju, Trbovljah, Novem mestu, Murski Soboti in na Ptuju, UKC Maribor ter bolnišnici Topolšica in Postojna. Vse so vključene v projekt za kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija, kamor spada tudi primorsko-notranjska regija. Do konca prve polovice letošnjega leta je bilo dobavljenih 24 naprav. Ministrstvo zdaj navaja, da je večina opreme že predana zdravstvenim zavodom. Dobavo in montažo naj bi zaključili do 30. novembra, celoten projekt pa do konca decembra. Od naložbe naj bi imelo neposredno korist približno 217.200 pacientov.

V bolnišnicah že uporabljajo nove naprave za diagnostiko in zahtevnejše posege

V Brežicah so 6. oktobra predstavili štiri nove diagnostične naprave: ultrazvočni aparat, računalniški tomograf, magnetno resonanco in mamograf. Vrednost njihove nabave znaša 2,78 milijona evrov. Magnetnoresonančnih preiskav v bolnišnici prej niso izvajali, zato so morali pacienti potovati drugam. Po poročanju Večera so od maja do sredine oktobra z novo napravo opravili približno 1.500 preiskav.

Predstavnik bolnišnice Aleš Kukovič je ob predstavitvi opozoril, da so bile poti naporne tudi za svojce, ki so morali organizirati prevoze in prilagajati službene obveznosti. Za izvajanje preiskav so morali usposobiti tudi zdravstveno osebje. V Murski Soboti so 7. januarja uradno odprli nov mamograf. Tamkajšnji presejalni center programa DORA deluje od leta 2017. Lani so na pregled povabili 8.502 ženski, od katerih se jih je do konca leta odzvalo 6.612 oziroma 77,8 odstotka.

Vodja programa DORA Katja Kovše je ob predaji naprave poudarila pomen zgodnjega odkrivanja raka dojk, saj je zdravljenje v začetni fazi bolezni praviloma uspešnejše in manj obsežno.

Marca so v murskosoboški bolnišnici predstavili še nov politravmatski rentgenski aparat, katerega ocenjena vrednost znaša 756.000 evrov z DDV, vključno s šestletnim pogarancijskim vzdrževanjem. Bolnišnica v okviru projekta pridobiva še magnetno resonanco, angiograf in računalniški tomograf s fotonskim štetjem. Skupno vrednost vseh petih naprav ocenjuje na približno 5,7 milijona evrov. V Trbovljah so konec avgusta predstavili novo magnetno resonanco. Pred tem so dobili mamograf in ultrazvočni aparat, po takratnih načrtih pa naj bi sledila še dobava kirurškega stolpa. Vrednost vseh štirih naprav presega dva milijona evrov.

Bolnišnica se ob tem spoprijema s kadrovskimi težavami. Direktor Marjan Podgoršek je avgusta pojasnil, da so ob uvajanju magnetne resonance sprva predvideli delo v eni izmeni, pozneje pa povečanje obsega preiskav. Ali jim je do oktobra uspelo preiti na dvoizmensko delo, iz razpoložljivih podatkov ni bilo mogoče potrditi.

V Topolšici so februarja predstavili stacionarni in mobilni rentgenski aparat, rentgenski aparat s C-lokom ter endoskopsko opremo. Ob isti priložnosti so predstavili tudi prenovljena bolnišnična dvigala, vendar je šlo za ločeno naložbo.

V Slovenj Gradcu so dobili dva rentgenska aparata, ultrazvok in novo magnetno resonanco. Staro so obdržali, zato imajo zdaj dve. Med pomembnimi pridobitvami je tudi kirurški robot da Vinci. Prvo robotsko operacijo je 10. februarja opravil urolog Zoran Krstanoski. Šest dni pozneje sta kirurga Gregor Kunst in Jure Myint izvedla še prve robotsko asistirane operacije dimeljskih kil. Robot pri takšnih posegih ne deluje samostojno, temveč ga upravlja kirurg.

Nakup kirurškega robota še ne zagotavlja plačila vseh operacij

Ob uvajanju robotske kirurgije se je pojavilo tudi vprašanje financiranja posegov. Kirurg Gregor Kunst je na oktobrski predstavitvi po poročanju Koroških novic opozoril, da bolnišnica od zdravstvene zavarovalnice še ne dobi plačanih vseh operacij z robotom.

Uredba o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja za leto 2026 sicer predvideva programe za uporabo nove medicinske opreme, vendar iz javno dostopnih podatkov ni mogoče ugotoviti, katere robotske posege in v kakšnem obsegu ZZZS financira slovenjgraški bolnišnici. Direktor Vladimir Topler pričakuje, da bi se naložba lahko obrestovala zaradi krajšega bolnišničnega zdravljenja po nekaterih operacijah. Gregor Kunst je poudaril prednosti robotske kirurgije za paciente, pa tudi za kirurge, ki jim naprava omogoča natančnejše in telesno manj naporno delo.

Po poročanju Koroških novic je vodstvo slovenjgraške bolnišnice na septembrski seji sveta zavoda navedlo približno 2.500 evrov stroškov na posamezen robotski poseg.

Bolnišnica se sicer spoprijema z resnimi finančnimi težavami. Svet zavoda se je 19. oktobra seznanil s poslovanjem v prvih osmih mesecih letošnjega leta, ko je izguba dosegla 5,14 milijona evrov. Kumulativna izguba je narasla na približno 22,3 milijona evrov. Po pojasnilih pomočnika direktorja Ksandija Javornika so se odhodki povečevali hitreje od prihodkov. Med večjimi obremenitvami so stroški dela, zdravil in zdravstvenega materiala. Bolnišnica je imela konec avgusta tudi za 9,59 milijona evrov zapadlih obveznosti do dobaviteljev.

Vodstvo je že septembra med razlogi za povečano porabo materiala omenilo robotske operacije. Iz predstavljenih podatkov pa ni mogoče ugotoviti, kolikšen delež skupne izgube je povezan z njihovim izvajanjem.

Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Simon Novak je ob oktobrski predstavitvi poudaril, da se bo uspeh naložbe pokazal predvsem pri pacientih, v kakovosti njihove obravnave in boljših zdravstvenih izidih. Državni sekretar na ministrstvu za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Ivan Meglič pa je opozoril na pomen učinkovite uporabe nove opreme. Za presojo dejanskih učinkov bodo pomembni primerljivi podatki o številu opravljenih preiskav, operativnih posegov in čakalnih dobah pred uvedbo naprav in po njej. Ministrstvo takšnih rezultatov v sporočilu 28. oktobra ni predstavilo.

Dolgoročno delovanje bo zahtevalo tudi redno vzdrževanje

Po zaključku projekta bodo morale bolnišnice skrbeti za servisiranje, tehnično podporo in odpravljanje okvar. Stroški vzdrževanja so lahko pri posameznih napravah že vključeni v nabavno pogodbo, kot kaže primer murskosoboškega rentgenskega aparata. Podrobnejši pregled pogojev vzdrževanja celotne opreme ni javno objavljen.

Pomembno bo tudi nadaljnje usposabljanje zdravstvenih delavcev. Dolgoročna učinkovitost naložbe bo tako odvisna od razpoložljivega osebja, organizacije dela in sredstev, ki jih bodo zdravstveni zavodi namenjali nemoteni uporabi ter posodabljanju opreme.