Srebrna nit: dolgotrajno oskrbo je treba uvajati hitreje

3. 9. 2026 ob 15:48
0 komentarjev

Slovenija

POSLUŠAJ ČLANEK

V Srebrni niti so prepričani, da je treba sistem kakovostne in vsem enako dostopne dolgotrajne oskrbe krepiti in spreminjati, da bo hitreje dosegla uporabnike in bodo izvajalci razbremenjeni nepotrebnega podvajanja papirologije, ki ne služi nikomur. Pozdravljajo rešitve, ki jih je na novinarski konferenci predstavila ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve. Obenem pozivajo k socialnemu dialogu za hitrejše vzpostavljanje sistema dolgotrajne oskrbe.

»Prvi korak Ministrstva za demografijo, družino in socialne zadeve gre v pričakovani smeri in upošteva nekatera nujna opozorila, ki smo jih v preteklosti tako izvajalci kot civilna družba večkrat naslovili na Ministrstvo za solidarno prihodnost. Zato pozdravljamo rešitve, ki so bile predstavljene javnosti na novinarski konferenci ministrice Mateje Ribič,« so zapisali v Srebrni niti.

V Srebrni niti so opozorili na kratek rok za odziv na predlog zakona o začasnih ukrepih za učinkovitejše izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe, ki je bil objavljen 27. avgusta. Čeprav razumejo, da zaradi predvidenega hitrega sprejemanja javnost ni bila vključena že v pripravo predloga, menijo, da štirje dnevi za pripravo pripomb ne omogočajo dovolj časa za vsebinsko tehten odziv. »Pričakujemo tudi več informacij in konkretnih podatkov, kako poteka vzpostavljanje sistema dolgotrajne oskrbe na vseh področjih, ki jih zajema novi sistem, in to v vseh občinah v Sloveniji,« so zapisali.

Spomnimo. Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve je 27. avgusta objavilo predlog Zakona o začasnih ukrepih za učinkovitejše izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe. Z njim želijo odstopiti od nekaterih določb Zakona o dolgotrajni oskrbi ter povečati dostopnost storitev, zmanjšati administrativna bremena in odpraviti posledice zamud pri odločanju o pravicah. Med drugim predlog predvideva 300 evrov bruto mesečnega dodatka za zaposlene pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe, začasno izenačitev plačil uporabnikov institucionalnega varstva z uporabniki dolgotrajne oskrbe, poračune za prehodno obdobje, možnost vključevanja samostojnih podjetnikov v izvajanje storitev ter poenostavitev nekaterih postopkov ponovne ocene upravičenosti. Na ministrstvu si prizadevajo, da bi bil zakon sprejet pred 1. oktobrom, ko naj bi se uveljavil minutni sistem obračunavanja storitev – v interventnih spremembah zakona je namreč tudi podaljšanje prehodnega obdobja za prehod na minutni način obračunavanja storitev dolgotrajne oskrbe. »Menimo, da trenutni sistem še ni pripravljen na minutno obračunavanje storitev,« je dejala ministrica.

Po oceni Srebrne niti je nujno treba povečati obseg informacij o pravicah z naslova dolgotrajne oskrbe. Potrebni so točni podatki o uživalcih te pravice in o tem, koliko starejših v Sloveniji že lahko koristi dolgotrajno pomoč na domu v obsegu, kot jim po ocenjevanju pripada. V Srebrni niti pozivajo k temu, da bi vsa gospodinjstva prejela letake z nujnimi osnovnimi informacijami in kontakti – da bi se več starejših, ki pomoč potrebujejo, odločilo za vključitev.

V vsakodnevnih stikih s starejšimi namreč ugotavljajo, da ti še veliko premalo poznajo svoje pravice in možnosti iz novega sistema dolgotrajne oskrbe. Po njihovih podatkih se veliko starejših odloči za denarni prejemek predvsem zato, ker jim izvajalci zaradi pomanjkanja kadra pomoči na domu ne morejo zagotoviti. Premalo pa so seznanjeni s pravico do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti (SKOS), ki jo lahko brez doplačil koristijo ob denarnem prejemku in je zato uporabnikov zelo malo. Tisti posamezniki, ki SKOS uporabljajo, imajo zelo dobre izkušnje. »Znano nam je tudi, da prihaja do težav pri uveljavljanju storitve do e-oskrbe, kar je povezano z nejasnostmi v zvezi s plačevanjem in nepotrebnimi zapleti,« so opozorili in pojasnili, da mora uporabnik odločbo o pravici do e-oskrbe sam posredovati Telekomu, ki je zaenkrat edini izvajalec. »Resno nas skrbi, da tisti, ki koristijo e-oskrbo z naslova pilotnih projektov in tudi drugi, ki se bojijo dodatnih stroškov, ne bodo pravočasno pridobili odločb iz naslova dolgotrajne oskrbe in bodo januarja 2027 soočeni s plačevanjem storitve,« so izpostavili in dodali, da je po nekaterih informacijah pri uporabnikih okoli 2.000 nevrnjenih odločb.

SKOS (storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti) so dodatna pravica v sistemu dolgotrajne oskrbe. Vključujejo denimo vaje za ohranjanje gibljivosti, moči in ravnotežja ter preprečevanje padcev, pomoč pri ohranjanju kognitivnih sposobnosti, učenje uporabe medicinskih pripomočkov, psihosocialno podporo, podporo osebam z demenco ter svetovanje glede prilagoditve bivalnega okolja. Izvajajo jih med drugim fizioterapevti, delovni terapevti, socialni delavci, kineziologi in socialni gerontologi. Obseg je odvisen od kategorije dolgotrajne oskrbe: upravičencem pripada od12 do največ 48 ur na leto.

V Srebrni niti predlagajo, da pristojno ministrstvo vzpostavi socialni dialog in stike z nevladnimi organizacijami, ki so zagovorniki starejših. »Da skupaj prispevamo k hitrejšemu vzpostavljanju dobro zastavljenega sistema dolgotrajne oskrbe,« so pojasnili. Po njihovih besedah je enako pomembno, da ministrstvo skupaj z izvajalci poišče rešitve za skrajšanje čakalnih dob v postopku obravnave vlog za dolgotrajno oskrbo. »Naša ocena, pridobljena s pomočjo stikov s starejšimi, je, da so v osrednjeslovenski regiji za MOL čakalne dobe izjemno dolge in bi očitno vstopna točka in CSD Ljubljana potrebovala več pomoči in ne samo več dela,« so zatrdili.

V Srebrni niti so ponovno opozorili na kadrovsko stisko in podhranjenost plačnega sistema za to skupino. Ob tem so pozdravili začasni dodatek k plači – čeprav hkrati menijo, da taka rešitev dolgoročno ne bo dovolj za zagotovitev potrebnega skrbstvenega kadra. »Zato predlagamo, da preučite vse dobronamerne predloge, posredovane ministrstvu tako od Društva Srebrna nit kot drugih deležnikov,« so zapisali.