Šolniki kritični do reforme – kaj jim je napisal minister?

Napoved celovite reforme slovenskega šolstva, predvsem odprava devetletke in prehod na tako imenovano sodobno osemletno osnovno šolo, je sprožila številne kritične odzive šolnikov in pedagoške stroke. Minister za izobraževanje Borut Rončević je zdaj ravnateljem in učiteljem zagotovil, da jih ne vidi kot problem, temveč kot ključne partnerje pri pripravi sprememb. Kritike pa so letele tudi širše – glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj je premierjeve izjave označil za poskus diskreditacije slovenskega učiteljstva.

Kot smo poročali, je minister Borut Rončević reformo napovedal ob objavi rezultatov raziskave PISA 2025. Slovenski 15-letniki so pri bralni, matematični in naravoslovni pismenosti dosegli najslabše rezultate, odkar Slovenija sodeluje v raziskavi. Rončević je med drugim napovedal prenovo učnih načrtov, spremembe ocenjevanja, nacionalnega preverjanja znanja in mature, krepitev avtoritete učiteljev ter prehod na osemletno osnovno šolo. Po predstavljenih načrtih bi sedanji prvi razred postal leto obveznega vrtca, v katerem bi imel primarno vlogo vzgojitelj.

Nova ureditev naj bi se začela uvajati v šolskem letu 2028/29. »Ne bomo izvedli še ene kozmetične prenove. Prenovili bomo cilje, vsebino, organizacijo in institucionalno podlago sistema,« je napovedal minister, ki je izpostavil tudi jasnejše standarde znanja, zgodnejše opismenjevanje in nadgradnjo učnih načrtov.

Štrukelj: Impulzivna reakcija

V Svizu so opozorili, da rezultatov PISA ni mogoče obravnavati ločeno od kadrovskih in drugih razmer v šolah. Pristojne so pozvali k sistemskemu reševanju pomanjkanja zaposlenih ter posvarili pred poenostavljenimi razlagami rezultatov in rokohitrskimi rešitvami. Še ostrejši je bil glavni tajnik sindikata Branimir Štrukelj. Ministrovo napoved je v odzivu za STA označil za impulzivno in opozoril, da morajo spremembe tako kompleksnega sistema temeljiti na analizah in premišljenih odločitvah. »Izobraževanje ni piškot, ki ga dvakrat obrneš in je pečen,« je dejal. Kritičen je bil tudi do alternativne poti v učiteljski poklic, institucionalnega združevanja več javnih zavodov ter ustanovitve učiteljske zbornice. Po njegovi oceni naj bi bila slednja namenjena omejevanju vpliva Sviza. Pozdravil pa je napoved večje podpore nadarjenim učencem in ocenil, da bi bila lahko dobrodošla tudi razbremenitev učnih načrtov.

Mojca Mihelič iz Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije je za N1 opozorila, da napovedani prehod na osemletko v resnici ne pomeni krajšega obveznega izobraževanja. Otroci bi se še vedno izobraževali devet let, le da bi prvo leto potekalo v tako imenovani mali šoli, preostalih osem pa v osnovni šoli. Zato po njeni oceni ne gre za ukinitev devetletke, temveč zgolj za preimenovanje. Miheličeva je komentirala slabe rezultate PISA – ocenila je, da se o razlogih zanje govori že več kot desetletje, težavo pa vidi tudi v prepričanju, da otrokom ni treba vlagati truda, ker bodo delo namesto njih opravili starši in učitelji. Brez lastnega dela po njenih besedah ne morejo občutiti uspeha niti pokazati znanja.

Predsednik Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije Saša Božič je rezultate PISA označil za alarm ter se strinjal, da zgolj manjši popravki sistema ne bodo zadostovali. Podprl je predvsem vrnitev znanja v središče šole ter večjo avtonomijo učiteljev in šol. Prehod na osemletko je ravnatelje presenetil. Božič je opozoril, da bi takšna sprememba zahtevala temeljit premislek in sodelovanje strokovnjakov, začetek izvajanja že v šolskem letu 2028/29 pa ocenil kot težko izvedljiv.

Kritična je bila tudi predsednica Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije Daniela Makovec Radovan. Ocenila je, da deset kratkih napovedi samo po sebi ne bo obrnilo negativnega trenda, ministrove besede o »pedagoškem establišmentu« pa je razumela kot napad na stroko in javne izobraževalne ustanove.

Minister šolnikom zagotovil, da bodo vključeni v pripravo konkretnih rešitev

Po burnih odzivih na napovedano reformo se je Rončević dan pozneje na ravnateljice in ravnatelje obrnil z dopisom, v katerem je poudaril, da učitelji in ravnatelji niso problem, temveč ključni partnerji pri pripravi in izvedbi sprememb. »Reforme ne želimo pripravljati samo na ministrstvu. Želimo jo oblikovati skupaj z vami, z ljudmi, ki slovensko šolo živite in soustvarjate vsak dan,« je zapisal. Napovedal je strokovna srečanja z ravnatelji, učitelji in drugimi predstavniki vzgoje in izobraževanja, na katerih naj bi razpravljali o posameznih delih reforme, izmenjali izkušnje ter skupaj oblikovali konkretne ukrepe.

Ponovil je tudi glavne napovedane spremembe, med njimi prehod na osemletno osnovno šolo, prenovo nacionalnega preverjanja znanja ter krepitev zgodnjega opismenjevanja, digitalnih znanj in pomoči učencem, ki zaostajajo. Poseben del reforme naj bi namenili položaju učiteljev in ravnateljev: učiteljem naj bi vrnili avtoriteto, šolam avtonomijo, ravnateljem pa poleg odgovornosti zagotovili tudi več zaupanja in pristojnosti. Napovedal je še pregled evidenc, poročil, soglasij in drugih administrativnih obveznosti ter odpravo podvajanj po načelu »več časa za učence, manj časa za obrazce«.

Otroci naj bi se predvidoma opismenili že v prvem letu šolanja, v naslednjih letih pa naj bi branje, razumevanje, pisno izražanje in pravopis utrjevali in nadgrajevali. Ob tradicionalnih temeljnih znanjih naj bi krepili tudi znanja za prihodnost – računalništvo in informatiko, algoritmično mišljenje, umetno inteligenco, podatkovno, medijsko in finančno pismenost, kibernetsko varnost, podjetnost, ustvarjalnost in inovativnost. Po ministrovih besedah je znanje treba ponovno postaviti v središče šole in vsakemu otroku omogočiti, da razvije svoje sposobnosti ter doseže največ, kar zmore.

Štrukelj Janši očita diskreditacijo učiteljev

Medtem se je očitno odprl še spor med Svizom in predsednikom vlade Janezom Janšo. Premier je ob predstavitvi prvih sto dni vlade navedel, da se je med šolskima letoma 2002/03 in 2025/26 število osnovnošolcev povečalo za sedem odstotkov, število učiteljev pa za 42 odstotkov. Razmerje se je tako znižalo z 12,8 na 9,6 učenca na učitelja, rezultati PISA pa so bili po njegovih besedah ob manjšem številu učiteljev boljši. Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj je Janševe izjave označil za poskus diskreditacije slovenskega učiteljstva. Povečanje števila učiteljev je pripisal uvedbi devetletke, širitvi jutranjega varstva in podaljšanega bivanja ter ohranjanju majhnih podružničnih šol na podeželju.

Izrazit padec dosežkov je povezal predvsem z obdobjem po pandemiji covida-19 in spomnil, da so bile slovenske šole v času tretje Janševe vlade zaprte med najdlje v Evropi. Dolgotrajno izobraževanje na daljavo je po njegovih besedah najbolj prizadelo učence iz socialno šibkejših okolij, čeprav tudi sam ne trdi, da je to edini razlog za slabše rezultate.

Janša sicer ni neposredno trdil, da je povečanje števila učiteljev povzročilo padec znanja, temveč da več zaposlenih samo po sebi še ne zagotavlja boljših rezultatov. Štrukelj pa v njegovih besedah vidi namigovanje, da odgovornost za padec nosijo učitelji, in opozarja na razkorak z ministrom Rončevićem, ki je šolnikom sporočil, da učitelji in ravnatelji niso problem.

Ob tem tudi povsem ne drži Štrukljeva trditev za STA, da so bili rezultati PISA od leta 2002 do 2022 nadpovprečni. Slovenija v PISI sodeluje šele od leta 2006, pri branju pa je bila pod povprečjem OECD že v letih 2009 in 2012. Tudi naravoslovni rezultat se je zniževal že pred pandemijo: s 513 točk leta 2015 na 507 leta 2018 in 500 leta 2022. Zato ne drži povsem, da se je trend obrnil šele po covidu.