Ob Janševem obisku IJS in reaktorja TRIGA: kako uspešni smo pri črpanju evropskega denarja

Predsednik vlade Janez Janša je danes obiskal Institut Jožef Stefan (IJS), največjo slovensko znanstvenoraziskovalno ustanovo. Z direktorjem inštituta prof. dr. Leonom Cizljem je govoril o vlogi znanosti pri razvoju države, pomenu dolgoročnih vlaganj v raziskovalno infrastrukturo ter možnostih za tesnejše sodelovanje med državo in inštitutom. Janša si je ob obisku ogledal tudi raziskovalni reaktor TRIGA, edini tovrstni objekt v Sloveniji, ki letos praznuje 60 let delovanja.

Cizelj je vodstvu vlade predstavil dosežke na ključnih raziskovalnih področjih, od jedrske fizike in reaktorske tehnike do elektronike, informacijskih tehnologij, kemije, biokemije, materialov in okolja. Posebno pozornost je namenil viziji novega raziskovalnega reaktorja, ki naj bi izobraževal nove generacije jedrskih strokovnjakov, podpiral projekt drugega bloka Jedrske elektrarne Krško (JEK 2) in obstoječo elektrarno, poleg tega pa naj bi omogočal raziskave materialov ter proizvodnjo radioizotopov.

»Vrhunska znanost in raziskovanje ustvarjata največjo vrednost takrat, ko ju uspešno povezujemo s potrebami družbe in gospodarstva,« je na srečanju povedal Cizelj in dodal, da inštitut za to potrebuje dolgoročno razvojno vizijo ter stabilno podporo raziskavam, državi in gospodarstvu. Janša je zagotovil, da vlada podpira prizadevanja inštituta pri načrtovanju vlaganj v strateško raziskovalno infrastrukturo, saj po njegovih besedah brez IJS ne bi bilo slovenske znanosti.

Obisk je priložnost za širši pogled na stanje slovenske znanosti. Koliko denarja država dejansko namenja raziskavam in kako uspešna je Slovenija pri pridobivanju evropskih sredstev?

Institut Jožef Stefan v številkah

Po uradnih podatkih je imel IJS konec leta 2025 1.306 zaposlenih, med njimi 906 raziskovalk in raziskovalcev, lani pa je ustvaril 96 milijonov evrov prihodkov.

V letu 2025 je bilo na inštitutu v teku 705 projektov in 46 raziskovalnih programov, objavljenih je bilo 1.234 znanstvenih člankov, ki so zbrali 66.404 citate.

Od leta 2012, ko je Evropski raziskovalni svet (ERC) začel podeljevati sredstva za najbolj ambiciozne temeljne raziskave v Evropi, so raziskovalci IJS pridobili 15 projektov ERC. Od leta 2000 je inštitut usposobil 877 mladih raziskovalcev in vložil 336 patentnih prijav.

Koliko Slovenija vlaga v znanost

Slovenija je v letu 2024 za raziskave in razvoj skupno namenila 1,44 milijarde evrov oziroma 2,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), pri čemer je bilo 21 odstotkov tega zneska financiranega iz tujine. Delež ostaja pod povprečjem Evropske unije, ki je leta 2024 znašal 2,24 odstotka, in precej pod šesterico vodilnih držav, ki edine presegajo dolgoletni cilj EU treh odstotkov BDP: Švedsko (3,57 odstotka), Belgijo (3,36), Avstrijo (3,26), Finsko (3,22), Nemčijo (3,13) in Dansko (3,01 odstotka).

Neposredno iz državnega proračuna je bilo za znanstvenoraziskovalno dejavnost lani namenjenih 674 milijonov evrov, letos pa naj bi vsota presegla 700 milijonov evrov. Vlada je hkrati potrdila predlog novele zakona, ki delež javnih vlaganj v znanost in inovacije dviguje z enega na 1,25 odstotka BDP do leta 2030. Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS (ARIS) je lani za stabilno financiranje raziskovalnih organizacij namenila 365,25 milijona evrov, kar je 5,4 odstotka več kot leto prej. Prihodki samega IJS, torej 96 milijonov evrov, tako ustrezajo dobri četrtini celotnega proračuna ARIS, kar potrjuje vlogo inštituta kot osrednjega stebra slovenske znanosti.

Evropski denar: uspeh kljub majhnosti

Slovenski raziskovalci v okvirnem programu Evropske unije za raziskave in inovacije Obzorje Evropa v zadnjih letih dosegajo nadpovprečno uspešnost prijav, med 18 in 20 odstotkov, medtem ko evropsko povprečje znaša okoli 17 odstotkov. Napredek je viden tudi pri prestižnih projektih ERC, kjer je Slovenija delež uspešnih prijav med sedmim okvirnim programom in programom Obzorje 2020 povečala z enega na tri odstotke, kar je eden največjih napredkov med državami članicami EU.

Kljub temu Slovenija zaradi majhnosti gospodarstva in omejenega nacionalnega proračuna za raziskave težje zagotavlja predhodno sofinanciranje za skupne evropske partnerske programe. Analitiki opozarjajo tudi, da kakovostni projekti, ki jih odobrijo evropski ocenjevalci, v Sloveniji pogosto ne zaživijo v celoti, ker sofinanciranje iz proračuna prihaja z zamudo, manjše raziskovalne organizacije in podjetja pa si predhodnega financiranja aktivnosti pogosto ne morejo privoščiti.

Kdo dejansko dodeljuje evropski denar

Del evropskega denarja institucije pridobijo povsem samostojno. Obzorje Evropa, petina proračuna EU 2021–2027, upravlja neposredno Evropska komisija: raziskovalci se prijavijo neposredno, brez nacionalne kvote. Najčistejši primer so projekti ERC, ki jih je IJS od leta 2012 15 pridobil izključno na podlagi znanstvene odličnosti.

Lani je inštitut prek MSCA COFUND za projekt kvantne znanosti od Evropske komisije prejel 5,7 milijona evrov, ministrstvo pa je le dodatno prispevalo preostanek do 12 milijonov.

Nasprotno je okoli 80 odstotkov proračuna EU razdeljenega v deljenem upravljanju: gre za vnaprej dodeljena nacionalna sredstva, o porabi katerih odloča država prek javnih razpisov. Sem spadata kohezijska politika (3,26 milijarde evrov za Slovenijo 2021–2027, od tega 727 milijonov za raziskave) in mehanizem za okrevanje (do 2,5 milijarde evrov). Brez ukrepanja ministrstva inštituti do tega denarja ne dostopajo.

Primerjava: manj denarja, primerljivi rezultati

Za grobo mednarodno primerjavo lahko IJS postavimo ob bok švicarskemu Inštitutu Paula Scherrerja (PSI), največjemu raziskovalnemu inštitutu v Švici, ki ima okoli 2.300 zaposlenih in letni proračun približno 450 milijonov evrov, v pretežni meri financiran neposredno iz švicarske državne blagajne. IJS torej z manj kot četrtino proračuna PSI in polovico njegovega števila zaposlenih dosega primerljivo število mednarodnih projektov in objav, kar kaže na visoko produktivnost slovenske znanosti glede na razpoložljiva sredstva, hkrati pa razkriva razliko v vlaganjih med Slovenijo in razvitejšimi evropskimi znanstvenimi sistemi.

IJS uspešno zbira sredstva EU, a doma upa na povišanje vlaganja države

Podatki kažejo, da Institut Jožef Stefan z razmeroma omejenimi sredstvi dosega rezultate, ki so glede na velikost slovenskega gospodarstva nadpovprečni predvsem pri pridobivanju evropskih sredstev. Dolgoročna konkurenčnost inštituta in slovenske znanosti pa bo odvisna predvsem od tega, ali bo napovedano zvišanje javnih vlaganj na 1,25 odstotka BDP do leta 2030 dejansko izvedeno in ali bo država odpravila sistemske ovire pri sofinanciranju evropskih projektov.