Ameriški ekonomski pritisk proti Iranu deluje, pridružila se je EU

V tem trenutku je najučinkovitejše ameriško orožje proti Iranu ekonomski pritisk, ki iranskemu režimu povzroča vedno več preglavic. Dolge vrste pred bencinskimi črpalkami, pomanjkanje bencina, visoka inflacija, zmanjšanje izvoza in druge težave ustvarjajo pritisk prebivalstva na vlado, da končno konča vojno in se vrne za pogajalsko mizo.

Operacija Ekonomski izobčenec oziroma 'ekonomski dan D'

Ameriški minister za finance Scott Bessent je avgusta zagnal kampanjo, ki naj bi Iran dokončno spravila na kolena in ga prisilila k pogajanjem. Operacija je razdeljena na dva sklopa, eden se dotika razširitve že obstoječih sankcij in uvedbe novih, drugi sklop pa je uvedel prekinitev življenjsko pomembnih denarnih tokov ali pod nadzorom oseb ali podjetij.

Kot navaja spletna stran finančnega ministrstva, se je operacija usmerila na digitalno premoženje, kot na primer kriptovalute, ki so predvsem eden glavnih načinov financiranja iranske Islamske revolucionarne garde (IRGC). Potem gre še za prekinitev dostopa do novih tehnologij, ki bi jih Iran lahko vključil v lastne tehnološke rešitve. Tretji način je omejitev dostopa do zlata, ki ga režim uporablja za stabilizacijo iranskega riala. Omejitev uporabe letal in letalske tehnologije, torej tudi civilne, ki je del iranskega transportnega sistema tudi v okviru vojske in IRGC. Zaustavitev oziroma omejitev iranskih pomorskih transportnih linij, vključno z uporabo ladij in ladijskih nadomestnih delov.

Operacija je razdeljena na dva sklopa, eden se dotika razširitve že obstoječih sankcij in uvedbe novih, drugi sklop pa je uvedel prekinitev življenjsko pomembnih denarnih tokov ali pod nadzorom oseb ali podjetij.

Tako je takoj po začetku operacije Ekonomski izobčenec na črno listo prišlo več kot 60 podjetij z vsega sveta, vključno s tistimi, ki sicer uvažajo in prodajajo produkte v ZDA in Evropo. Dodatno je pod sankcijo še okoli 20 posameznikov in podjetij, ki se ukvarjajo s tehnologijo, ki se lahko uporabi v namene izgradnje vojaškega in civilnega jedrskega programa in balističnih raket.

Med temi so tudi podjetja, ki so v preteklosti sodelovala z ZDA, Združenimi narodi in evropskimi državami. Potem so tu še sankcije proti podjetjem in posameznikom, ki so del transportnih podjetij, kibernetskega kriminala, finančnih institucij itd. Kaže, da se bo na seznamih našlo na stotine podjetij in posameznikov, ki sicer zakonito poslujejo s celotnim Zahodom. Če podjetje iz Hong Konga na primer dobavlja opremo slovenskemu podjetju, ki sicer izvaža v ZDA, potem bosta na seznamu sankcij obe podjetji.

Operaciji se pridružijo EU, Kanada, Južna Koreja, Japonska in Združeni arabski emirati

Predstavnica Evropske komisije za odnose z javnostmi Paula Pinho je že na vrhu zasedanja držav G20 sporočila, da Komisija operacijo Ekonomski izobčenec pozdravlja. Pravi, da je EU večkrat pozvala Iran, naj omeji svoj jedrski program, destabilizacijske aktivnosti in preneha dobavljati orožje Rusiji, ki ga ta uporablja v vojni proti Ukrajini. Operacija je potrebna za zajezitev iranske izrabe globalnega gospodarstva in finančnega sistema, ki vzdržuje sovražna dejanja Irana in ogroža mednarodno varnost.

Operaciji se je pridružilo več držav, vključno s Kanado, ki je dolgo časa nasprotovala vpletanju v ameriško vojno z Iranom. Na srečanju G20 sta podporo izrazili še Japonska in Južna Koreja, kar pomeni, da bo pritisk na entitete, ki omogočajo finančne transakcije Iranu, izjemno velik. Pridružili sta se še dve zalivski državi. Združeni arabski emirati, ki so sicer že pred ameriško operacijo zamrznili več iranskih podjetij in transakcijskih računov, vključno s povezanimi entitetami. Potem se je pridružil še Bahrajn, kar je sporočil njihov finančni minister šejk Salman bin Halifa al-Hailfa.

Kanadska afera in sin iranskega podpredsednika

Kanada se medtem sooča z afero velikih razsežnosti, saj je Mohamed Reza Gafouri Fard, sin nekdanjega iranskega podpredsednika, dobil več pogodb na javnih razpisih v znesku več kot dva milijona ameriških dolarjev. Za nameček je njegov oče Hasan Ghafouri Fard vpleten v razvoj iranskega orožja, vključno z balističnimi raketami, medtem ko je Mohameda preiskovala celo kanadska obveščevalna agencija CSIS.

Največjo težavo zdaj predstavljajo kanadski varnostni organi, saj je bil Ghafouri že od leta 2017 označen za varnostno grožnjo. Zakaj kanadski varnostni organi tega niso upoštevali in kako mu je na razpisih uspelo pridobiti celo več kot dva milijona dolarjev, bo pokazala preiskava.

Kanada je ravno danes sporočila, da se pridružuje operaciji, in pozvala Iran, da takoj preneha destabilizacijske aktivnosti v regiji, ki škodujejo celotnemu svetu.

Kanada je ravno danes sporočila, da se pridružuje operaciji, in pozvala Iran, da takoj preneha destabilizacijske aktivnosti v regiji, ki škodujejo celotnemu svetu, je sporočila zunanja ministrica Anita Anand. Finančni minister François-Philippe Champagne je povedal, da gre za koordinirano akcijo zaveznic znotraj držav članic G7, ki je namenjena zmanjšanju nezakonitega iranskega financiranja. Sankcije proti Iranu je uvedla že v petek, Champagne pa je povedal, da je Kanada od leta 2010 uvedla sankcije proti 492 Irancem in iranskim podjetjem, ta seznam pa se bo še povečal.

Hud padec riala in izvoza nafte – ameriška blokada deluje

Ne glede na javne izjave iranskih voditeljev in predstavnikov pa se država sooča z izjemno težko situacijo. Politična elita dnevno grozi tako ZDA kot državam v regiji, vendar kaže, da je Iran svoje možnosti več ali manj izkoristil. Manko orožja in raket se kaže v sporadičnih napadih na ameriške cilje in sosednje države, blokada Hormuške ožine pa ni prinesla želenih učinkov, torej globalne ekonomske krize. Zaradi izgube mornarice ni zmožen uveljaviti odločilnega nadzora v ožini, zato si je s tem verjetno zapravil prednost, ki jo je imel ob začetku pogajanj z ZDA.

Iranski rial je formalno padel na 1,596 milijona za en evro, toda na črnem trgu je cena za evro 2,229 milijona riala. Iranci lahko valuto kupujejo le na črnem trgu, več dobrin pa se danes prodaja izključno s tujimi valutami. Izvoz nafte je padel s približno 1,7 milijona sodčkov na dan avgusta 2025 na približno 208.000 sodčkov na dan v septembru 2026.

Napovedi pred vojno so bile, da bo Iran v letu 2026 izvozil za 2,6 milijona sodčkov na dan, v letu 2027 pa 3,8 milijona. Iran je načrtoval proračun države in ekonomske načrte glede na prihodke iz nafte, zmanjšanje za več kot 80 odstotkov pa zanj predstavlja katastrofo. Po besedah Bessenta: Kitajska plača Iranu le, če ta dostavi nafto, sicer denarja ne dobi.

Največ težav imajo seveda Iranci, ki se soočajo z rastočimi cenami hrane, goriva in zdravil. Zima se bliža, ogrevanje je postalo izjemno drago, goriva pa marsikje celo primanjkuje, ker ga je IRGC rezervirala za izvoz. Iranci, ki so podvrženi nasilju režima in lahko opazujejo obešene rojake po uličnih žerjavih, se verjetno sprašujejo, kako trden je dejansko režim.

Ta je investiral ogromno denarja v orožje namesto v civilno infrastrukturo, zanesenjaških in religioznih govorov prenajedeno ljudstvo pa se lahko sprašuje, kje sta tisti obljubljeni raketna moč in premoč zaradi blokade ožine.

Celo iranski predsednik parlamenta Ghalibaf je med zasedanjem izjavil, da ne glede na to, koliko vojaške moči ima Iran, so ljudje vendar lačni; brez denarja v obtoku, ekonomske rasti in proizvodnje Iran ne bo mogel preživeti. Povedal je, da se vojna enkrat mora končati. To je bila neposredna klofuta IRGC in konzervativcem.

Izguba zaveznic

Največjo težavo ima Iran z zaveznicami, ki so mu že začele obračati hrbet. Hezbolah je obupano prosil za pomoč v orožju in denarju ter nadaljevanje iranskih raketnih napadov na Izrael v zadnjih treh mesecih. Toda doživel je hladen tuš in zato prekinil obsežne operacije proti Izraelu, z izjemo manjših napadov. Kot šok za vodstvo Libanona in tudi Irana je raje predal podzemne predore pod Tirom kar zapriseženemu sovražniku Izraelu, ki jih je z veseljem miniral.

Največjo težavo ima Iran z zaveznicami, ki so mu že začele obračati hrbet.

Podobno imajo hutijevci bistveno manj zagona za boj proti Savdijcem, zadnji spopad, ki so ga začeli proti Savdski Arabiji, pa ni prinesel iranske pomoči, ampak napredovanje jemenskih vladnih sil. Libanonski predsednik Amoun je javno povedal Iranu, naj se preneha vmešavati v libanonske zadeve ter komunicira le z izvoljenimi predstavniki Libanona, ne pa s posamičnimi libanonskimi sektami. Katar še vedno ni vrnil iranskih pilotov, ki jih ima v ujetništvu, zato so morali iranski predstavniki danes celo z letalom v Doho. Sirski predsednik Šara je jasno zažugal Iranu, naj se ne vpleta v njihove notranje zadeve, sicer bo občutil posledice.

Toda Iran ni izgubil le tradicionalnih regionalnih zaveznic, ampak mu je na zasedanju s prstom požugala tudi Kitajska. Med srečanjem v Biškeku je kitajski predsednik Xi na hitro odpravil iranskega predsednika Pezeškiana, kar je nemudoma sprožilo ugibanja ne le po svetu, ampak tudi v Iranu.

V Iranu so bile debate med višjimi predstavniki režima, ki so užaljeno ugotavljali razloge za izjemno hladen sprejem zaveznice s strani Kitajske. Več politikov v Iranu je užaljeno ugotavljalo, da je bil Iran dober za Kitajsko, ko je imela ta korist, potem pa ga je hitro pozabila. Prvič se je zgodilo, da se je iranska parlamentarna in visoka politika začela spraševati o politiki obračanja na Vzhod.

Sankcije kot veliki udarec

Člani iranskega režima so po začetku vojne iz Irana spravili med 40 in 50 milijard ameriških dolarjev. Operacija Ekonomski izobčenec ne bo udarila le podjetij, ki za Iran perejo in prenakazujejo sredstva, ampak tudi člane režima, ki so se elegantno preselili v svetovne prestolnice in se jim dnevno ni treba soočati s katastrofalnimi posledicami lastnih odločitev v Iranu.

Člani iranskega režima so po začetku vojne iz Irana spravili med 40 in 50 milijard ameriških dolarjev.

Denar se premika preko podjetij davčnih oazah, v zlatu in kriptovalutah, preko fiktivnih poslov, potem pa se vrača v Švico, Šanghaj, Dubaj, London, Španijo, Berlin itd. v obliki luksuznih stanovanj, avtomobilov, zemljišč in opranih legalnih investicij.

Na udaru so že velike banke, kot sta egiptovska Banque Misr v Dubaju in turška Golden Global Bank. To je že peta banka na udaru ameriških sankcij, sledile pa bodo še sankcije drugih evropskih držav. Če bodo te banke želele še naprej poslovati z Zahodom, bodo morale prekiniti delovanje z iranskimi entitetami.

Operacija je že uspešno zagrizla v banke in finančne institucije – od Evrope, ZAE, Egipta, Turčije, ZDA, Kanade in do mnogo več drugih držav. Do danes se je ameriška blokada Hormuške ožine v kombinaciji s sankcijami in operacijo Ekonomski izobčenec izkazala za najučinkovitejše orožje ZDA.