Si želimo Slovenske vojske ali bi namesto nje raje imeli novodobne tabornike?
Uredništvo
- 3. 9. 2020 ob 19:10
- 8 komentarjev
Pestra razprava na današnji seji odbora za obrambo se je zapletla že na svojem začetku, velik del začetne razprave, ki je bila deloma že vsebinska, so zaznamovali postopkovni zapleti. Po skoraj treh urah razprave pa so člani odbora s sedmimi glasovi za in desetimi proti zavrnili predlog, da se o zakonskem predlogu opravi javna predstavitev mnenj.
V prvem delu zasedanja odbora je opozicija – najglasnejša je bila Levica – govorila o hitenju pri sprejemanju zakona, o tem, da zakon ne bo uresničljiv, ker za prihodnje leto še ni proračuna, na obrambnega ministra Mateja Tonina pa so leteli očitki, da si javne razprave ne želi, da gre za financiranje tujega orožja ipd..
Tonin je očitke zavrnil in dejal, da so javni razpravi naklonjeni. Poudaril je, da je zakon napovedal že pred tremi meseci, vlada ga je potrdila konec junija, bil pa je tudi medresorsko usklajen.
V drugem delu vsebinske razprave je Tonin opozoril, da ne gre za vprašanje, ali bo ta vlada vlagala v varnost ali v zdravje, saj bo vlagala v oboje. Poudaril je, da je, da je zakon eksistencialnega pomena za Slovensko vojsko. "Mi odločamo o tem, ali si vojske še želimo, ali ne," je dejal. Poudaril je, da zakon le sledi temu, kar so pred njim načrtovali njegovi predhodniki in navajal resolucijo in belo knjigo, ki predvideva pripravo zakonske rešitve ključnih projektov opremljanja Slovenske vojske.
Izpostavil je, da je ob gospodarski krizi leta 2008 največje reze doživel prav obrambni resor, saj se mu je vzelo polovico sredstev, še danes pa raven financiranja ni na ravni izpred desetletja. "Če bi želeli, da bi se uresničilo vse tisto, kar so sprejele vlade pred name, je generalštab SV izračunal, da bi bilo potrebno cca. 3 milijarde evrov," je navedel Tonin, ki je dejal, da je svežega denarja za obrambni resor le 300 milijonov evrov. Poudaril je, da je Slovenija soodgovorna, da z različnimi operacijami prispeva k miru na svetu in naši bližnji soseščini, da mora svojim vojakom, ki jih pošlje v tujino, zagotoviti tudi varnost ter da bo oprema uporabljena tudi za namene zaščite in reševanja.
"Vojsko razvijamo v smeri, da bo varnost zagotovila doma, da bo ustrezno usmerjena in da bo varna, kamorkoli pošljemo naše fante in dekleta," je dejal Tonin in dodal, da naj tisti, ki bi želeli našo vojsko spreminjati v novodobne tabornike,najprej spremenijo resolucije. "Osnovno vprašanje je, ali si želimo Slovenske vojske," je izpostavil obrambni minister in povedal tudi, da tri četrtine slovenskih vojakov (77%) deluje izven slovenskih meja, na območju Balkana.
Na dejstvo, da Slovenska vojska že več kot desetletje ni bila deležna večjih investicij, je opozoril tudi njen načelnik, brigadir Robert Glavaš. Opozoril je, da ni bilo ne investicij v opremo, kot tudi ne v infrastrukturo ali kader, država pa ima 1300 vojakov manj, kot je bilo predvideno.
Dejal je, da mu je v interesu, da vojska dobi boljšo opremo, urejene vojašnice, primerne bivanju sodobnega vojaka in da vse to skupaj integrira skupaj z ljudmi. V nasprotnem primeru namreč ne more ustrezno zagotavljati nalog iz resolucije, zakona in ustave.
Državni svetnik Rajko Fajt je v imenu komisije državnega sveta zopet izpostavil, da je slovenski obrambni sistem že nekaj let finančno podhranjen, ima težave s pridobivanjem kadra in izpolnjevanju zahtev do zavezništva Nato. Opozoril je tudi na pomen povezovanja SV in slovenske industrije ter dejal, da je … veliko opreme vojske hkrati za na voljo za uporabo za civilne namene; helikopterji, transportno letalo, predvsem v primeru elementarnih nesreč, pa tudi pri reševanju v gorah, prevozih v bolnišnice … in zato investicije v obrambno področje koristijo tudi civilni sferi.
Zakonu pa so najbolj najglasneje nasprotovali v Levici. "Slovenija je dejansko ogrožena. Slovenske bolnišnice ogroža podhranjeno financiranje, ki ga vlada ne odpravlja. Starejše ogroža manjko 10.000 postelj v domovih za starejše, mlade pa manjko stanovanj. Kako se vlada sooča s temi izzivi? Tako da kupuje orožje, oklepnike in topove,” je dejal poslanec Miha Kordiš. Povedal je, da Slovenija oklepnikov ne kupuje zase in svojo obrambo, temveč za delovanje izven meja države. Po njegovih besedah so imperialni interesi tisti, ki so “razsuli” regijo med Marokom in Iranom. “Problem, ki ga je naredilo orožje, naj bi rešilo še več orožja, namenjenega za okupacije teh območij, ki so krizna žarišča zaradi orožja?” je vprašal Kordiš.
V koaliciji, posebej v NSi so (svojega) ministra vzeli v bran in opozarjali, da sredstva vojski ne bodo šla le za nakup orožja, temveč tudi za večnamensko opremo, osebno opremo vojakov in obrambno infrastrukturo. Poudarjali so, da bodo prav tako financirani tudi drugi resorji ter da bo zakon vojsko končno postavil na mesto, ki bi ga morala zasedati že dolgo.
V prvem delu zasedanja odbora je opozicija – najglasnejša je bila Levica – govorila o hitenju pri sprejemanju zakona, o tem, da zakon ne bo uresničljiv, ker za prihodnje leto še ni proračuna, na obrambnega ministra Mateja Tonina pa so leteli očitki, da si javne razprave ne želi, da gre za financiranje tujega orožja ipd..
Tonin je očitke zavrnil in dejal, da so javni razpravi naklonjeni. Poudaril je, da je zakon napovedal že pred tremi meseci, vlada ga je potrdila konec junija, bil pa je tudi medresorsko usklajen.
V drugem delu vsebinske razprave je Tonin opozoril, da ne gre za vprašanje, ali bo ta vlada vlagala v varnost ali v zdravje, saj bo vlagala v oboje. Poudaril je, da je, da je zakon eksistencialnega pomena za Slovensko vojsko. "Mi odločamo o tem, ali si vojske še želimo, ali ne," je dejal. Poudaril je, da zakon le sledi temu, kar so pred njim načrtovali njegovi predhodniki in navajal resolucijo in belo knjigo, ki predvideva pripravo zakonske rešitve ključnih projektov opremljanja Slovenske vojske.
Izpostavil je, da je ob gospodarski krizi leta 2008 največje reze doživel prav obrambni resor, saj se mu je vzelo polovico sredstev, še danes pa raven financiranja ni na ravni izpred desetletja. "Če bi želeli, da bi se uresničilo vse tisto, kar so sprejele vlade pred name, je generalštab SV izračunal, da bi bilo potrebno cca. 3 milijarde evrov," je navedel Tonin, ki je dejal, da je svežega denarja za obrambni resor le 300 milijonov evrov. Poudaril je, da je Slovenija soodgovorna, da z različnimi operacijami prispeva k miru na svetu in naši bližnji soseščini, da mora svojim vojakom, ki jih pošlje v tujino, zagotoviti tudi varnost ter da bo oprema uporabljena tudi za namene zaščite in reševanja.
"Vojsko razvijamo v smeri, da bo varnost zagotovila doma, da bo ustrezno usmerjena in da bo varna, kamorkoli pošljemo naše fante in dekleta," je dejal Tonin in dodal, da naj tisti, ki bi želeli našo vojsko spreminjati v novodobne tabornike,najprej spremenijo resolucije. "Osnovno vprašanje je, ali si želimo Slovenske vojske," je izpostavil obrambni minister in povedal tudi, da tri četrtine slovenskih vojakov (77%) deluje izven slovenskih meja, na območju Balkana.
Brez investicij že desetletje
Na dejstvo, da Slovenska vojska že več kot desetletje ni bila deležna večjih investicij, je opozoril tudi njen načelnik, brigadir Robert Glavaš. Opozoril je, da ni bilo ne investicij v opremo, kot tudi ne v infrastrukturo ali kader, država pa ima 1300 vojakov manj, kot je bilo predvideno.
Dejal je, da mu je v interesu, da vojska dobi boljšo opremo, urejene vojašnice, primerne bivanju sodobnega vojaka in da vse to skupaj integrira skupaj z ljudmi. V nasprotnem primeru namreč ne more ustrezno zagotavljati nalog iz resolucije, zakona in ustave.
Državni svetnik Rajko Fajt je v imenu komisije državnega sveta zopet izpostavil, da je slovenski obrambni sistem že nekaj let finančno podhranjen, ima težave s pridobivanjem kadra in izpolnjevanju zahtev do zavezništva Nato. Opozoril je tudi na pomen povezovanja SV in slovenske industrije ter dejal, da je … veliko opreme vojske hkrati za na voljo za uporabo za civilne namene; helikopterji, transportno letalo, predvsem v primeru elementarnih nesreč, pa tudi pri reševanju v gorah, prevozih v bolnišnice … in zato investicije v obrambno področje koristijo tudi civilni sferi.
Načrtovani nakupi:
50 oklepnih transportnih vozil 8X8, cca. 50 vozil 4X4,
2 transportna helikopterja
1 transportno letalo
Osebna oprema vojakov
izgradnja oz. obnova infrastrukture (vojašnice)
komunikacijski in informacijski sistemi ter kibernetska obramba
50 oklepnih transportnih vozil 8X8, cca. 50 vozil 4X4,
2 transportna helikopterja
1 transportno letalo
Osebna oprema vojakov
izgradnja oz. obnova infrastrukture (vojašnice)
komunikacijski in informacijski sistemi ter kibernetska obramba
Levica: Slovenija je ogrožena drugače
Zakonu pa so najbolj najglasneje nasprotovali v Levici. "Slovenija je dejansko ogrožena. Slovenske bolnišnice ogroža podhranjeno financiranje, ki ga vlada ne odpravlja. Starejše ogroža manjko 10.000 postelj v domovih za starejše, mlade pa manjko stanovanj. Kako se vlada sooča s temi izzivi? Tako da kupuje orožje, oklepnike in topove,” je dejal poslanec Miha Kordiš. Povedal je, da Slovenija oklepnikov ne kupuje zase in svojo obrambo, temveč za delovanje izven meja države. Po njegovih besedah so imperialni interesi tisti, ki so “razsuli” regijo med Marokom in Iranom. “Problem, ki ga je naredilo orožje, naj bi rešilo še več orožja, namenjenega za okupacije teh območij, ki so krizna žarišča zaradi orožja?” je vprašal Kordiš.
V koaliciji, posebej v NSi so (svojega) ministra vzeli v bran in opozarjali, da sredstva vojski ne bodo šla le za nakup orožja, temveč tudi za večnamensko opremo, osebno opremo vojakov in obrambno infrastrukturo. Poudarjali so, da bodo prav tako financirani tudi drugi resorji ter da bo zakon vojsko končno postavil na mesto, ki bi ga morala zasedati že dolgo.
Zadnje objave
1944: »Zavezniško« sejanje množične smrti pri Gorici (10. del)
15. 3. 2025 ob 19:10
[Gledali smo] Sprememba spola, duše, družbe?
15. 3. 2025 ob 17:00
Čokoladni kolač s hruškami
15. 3. 2025 ob 11:58
Katin kot simbol okrutnosti in zlaganosti komunističnega režima
15. 3. 2025 ob 9:00
Floskule
15. 3. 2025 ob 6:00
Ali za dr. Jožetom Možino vohunijo zaposleni na RTV?
15. 3. 2025 ob 0:31
Ekskluzivno za naročnike
[Gledali smo] Sprememba spola, duše, družbe?
15. 3. 2025 ob 17:00
Čokoladni kolač s hruškami
15. 3. 2025 ob 11:58
Floskule
15. 3. 2025 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
MAR
16
MAR
20
MAR
21
Mednarodni festival Čili in čokolada
10:00 - 21:00
MAR
28
Na romanje z Družino na Hrvaško in v Bosno
05:00 - 18:00
Video objave
[VIDEO] Dr. Ernest Petrič: "Če pade Ukrajina, pade sodobni mednarodni red"
11. 3. 2025 ob 13:18
[Video Odmev tedna] Milena Miklavčič: Tretja svetovna vojna že traja
7. 3. 2025 ob 17:12
Izbor urednika
Katin kot simbol okrutnosti in zlaganosti komunističnega režima
15. 3. 2025 ob 9:00
Ali za dr. Jožetom Možino vohunijo zaposleni na RTV?
15. 3. 2025 ob 0:31
Že je zunaj 191. številka tednika Domovina
12. 3. 2025 ob 6:10
[VIDEO] Dr. Ernest Petrič: "Če pade Ukrajina, pade sodobni mednarodni red"
11. 3. 2025 ob 13:18
8 komentarjev
Alojzij Pezdir
Infantilnost "mesečnikov" Levice bi bila v vsaki resni demokratični državi sprejeta kot bizarna eksotika demokratično dopustnega in legitimnega političnega oz. ideološkega obrobja, ki pa ne more zaslepiti ali lažno prekriti prednostnih dolgoročnih strateških varnostnih in obrambnih interesov demokratično izražene večine slovenskega naroda in državljanov RS, ki so s svojo svobodno in prostovoljno ter veljavno referendumsko odločitvijo samostojno in neodvisno RS vključili med polnopravne članice evro-atlantskega obrambnega zavezništva Nato.
Slovenija se je z referendumsko odločitvijo najvišjega suverena, ljudstva, po veljavni ustavi in veljavnih mednarodnih sporazumih prostovoljno zavezala za dejavno in polnopravno članstvo v mednarodni obrambni organizaciji, ki s svojimi skupnimi obrambnimi zmogljivostmi pomembno razbremenjuje potencialno varnostno in obrambno ogroženost RS kot članice Nata, a ki po drugi strani RS tudi zavezuje k prostovoljno sprejetim finančnim, kadrovskim, infrastrukturnim in tehničnim sorazmernim prispevkom k skupnim obrambnim strateškim ciljem in taktičnim ukrepom.
Nobenega dvoma ni, da bi RS morala za obrambo lastne ozemeljske nedotakljivosti in suverenosti izven vsakega meddržavnega obrambnega zavezništva zagotoviti bistveno višji delež namenskih proračunskih sredstev, pri čemer bi bila brez zaveznikov njena potencialna ozemeljska in varnostna ogroženost bistveno večja. Kar bi brez dvoma pomembno poslabšalo tudi gospodarske in socialne razmere v RS ter njeno gospodarsko in socialno konkurenčnost v mednarodnem okolju.
Ko infantilni sovražniki kapitalizma, Nata in tradicionalnega tipa zahodne večstrankarske in pluralne politične demokracije iz ekstremistične in populistične Levice v slogu stare in prežvečene populistične alternative "topovi : maslu" zdaj ponujajo "šakom i kapom" naivnim volivcem nove bolnišnice in domove za ostarele namesto oklepnikov in zračnih plovil, bi jih veljalo vprašati, zakaj za bolnišnice in domove za ostarele s svojimi opozicijskimi/koalicijskimi partnerji niso otipljivo in preverljivo poskrbeli že v zadnjem desetletju, ko je obrambni proračun padel pod vsako znosno mero (pod odstotek BDP namesto načrtovanih in obljubljenih dveh odstotkov BDP) in je posledično obrambna usposobljenost Slovenske vojske zaporedoma pridobivala sramotne in zaskrbljujoče negativne ocene za ne-ustrezno pripravljenost na morebitne razmere vojne nevarnosti ali vojne.
APMMB2
Država ima nekaj obveznih atributov: ozemlje, državljane, ustavo, zastavo, himno in vojsko.
Države ne more biti brez vojske, saj je vojska garant za obrambo državnega ozemlja.
Če namreč nekdo vdre na ozemmlje države, je voska tista, ki mora ozemlje braniti. Zaradi različno velikih držav in različno močnih vojsk, je seveda vojska pogosto je simbolna obrammba, saj se majhna država z majhno vojska ne more upirati večji.
Pa vseeno velja, da je vojska tista, ki brani državo.
Kljub temu, da večina držav ni sposobna vzdrževati vojsko, ki bi se upirala velesilam, je njihova vojska vsaj simbol, ki zagotavlja varnost.
V svetu obstajajo tudi pakti, ko se države združujejo in sklepajo skupno obrambo.
Slovenija se je tako včlanila v NATO pakt, vojaško zvezo, ki ščiti skupnost držav.
Obramba NATO pakta ne zajema samo ozemlja Slovenije, temveč ozemlja vseh članic.
Da je obramba učinkovita so strategi NATO pakta pripravili strategijo tako, da vsaka članica prispeva del obrambe tako, da se posamezne vojaške kapacitete združijo v skupno obrambno moč.
Na vsako članico odpade del te moči. Pred vsem majhne države, kot je Slovenija participirajo le z delčkom vojaške moči, ki pa pa kot pucle tvori celotno obrambo.
Ob vstopu v NATO, ki smo ga podprli z referendumom, se je Slovenija pod vlado LDS z Antonom Ropom na čelu obvezala, da bo v skupno obrambno moč prispevala dva oklepna bataljona. Kljub temu, da ima NATO v svoji sestavi latalstvo, pomorstvo in kopensko vojsko se je Slovenija zavezala, da bo v skupne vojaške sile pripsavala le enote kopenske vojske. Za kompletno obrambo Slovenija potrebuje tudi pomorske sile in zračne sile. Teh kapacitet nima, vsaj niso dovoljšnje,zato na primer slovenski zračni prostor branijo sile NATA drugih članic.
Z vstopom Slovenije v NATO je Slovenija del obrambne suverenosti predala NATU, s svojimi silami pa dopolnila vojaško moč s svojima oklepnima enotama kopenske vojske.
To obvezo je Slovenija sprejla pred 17. leti in je do danes še ni izpolnila.
Recimo, da Slovenijo primerjamo z družinami, ki se podajo na piknik in vsaka se zaveže, da bo prispevala del hrane: ena kruh, druga pijačo, tretja meso za raženj, četrta sladice in druge vse, kar je potrebno za veselo druženje. Ena od teh družin je Slovenija, ki že sedmnajst let obiskuje piknike in ne prispeva nič oziroma skoraj nič.
Nisem prepričan, da bi lahko to počela na piknikih, NATO pa je dovolj toleranten, da to dopušča, vendar prihaja čas, ko bo obljubo potrebno izpolniti.
Ali se Levica tega zaveda? Ne! Ali je moralno obiskovati piknike in nič prispevati?
Levica se ne zaveda, ali noče vedeti, da slovenska vojska v članstvu NATA ne brani le meje Slovenije, temveč so se s članstvom meje pomaknila ne rob ozemlja mejnih članic NATO pakta.Meje so tako daleč od meja Slovenije.
Očitno pa poslancem Levice gre pred vsem zato, da Slovenija izstopi iz NATO pakta. S tem je ogroženo tudi članstvo v EU.
To pa je popolna destrukcija in zavrnitev želja Slovencev, da postane Slovenija članica demokratične Evrope.
Ali lahko Levica zagotovi prosperiteto Sloveniji brez članstva v EU in NATU?
Je skupina infantilnežev res v stanju to storiti?
Kraševka
Levica ne pozna DOMOLJUBJA, zato tudi blati Slovensko vojsko, ne spoštuje naše zastava in niti naše ljube domovine Slovenije. Lahko mirno režemo, da delajo Levičarji PROTI Sloveniji. To se pokaže tudi v PARLAMENTU, kjer ne podprejo nobenega zakona, ki bi bil koristen za našo državo. Mislim, da smo edina država v Evropi, ki imamo v PARLAMENTU tako ekstremno Leve stranke, ki so v bistvu zelo RAZDIRALNE do svoje države. Evropa bo kmalu spoznala, da ekstremna Levica, posledično ŠKODUJE tudi Evropi in celemu Svetu.
slovenc sm
Poslance levice bi vprašal, da je zanimivo, ker jih skrbi denar za našo vojsko in kje vse bi ga bolj koristno uporabili. Namreč, ko je SD porabil v prejšnji vladi 65 MIO EUR za svoje študije (beri polnenje privat žepov) namesto da bi zgradili domove za upokojence. Enako so bili tiho, ko so se razkrile korupcije v zdravstvu v vrednosti 400 MIO EUR. Da ne govorimo, koliko denarja je šlo za razne nevladne organizacije in njihove študije, ki so namenjene samemu sebi. Beri skupaj več kot 100 MIO letno. In kot to seštejemo, lahko brez problema sfinanciramo vojsko in še kaj.
Kraševka
Vaš tukajšnji komentar, bi morali imeti na TRANSPARENTIH, ob petkovih protestih, da bi "kolesarji" spoznali RESNICO. Ker oni pravzaprav, dejansko podpirajo vse "kraje" Levih vlad.
piklo
Bog nas varuj vzpona Levice! Ti so res mesečniki! Popolna neodgovornost in politika visoko nad oblaki! Ne upam si pomisliti, da bi vodili državo. Bog nas varuj!
helena_3
http://novice.najdi.si/predogled/novica/c943a60b7598e570c2d34ff939b03297/Utrip-Ljubljane/Osrednja-Slovenija/Kaj-vse-so-še-pripravljeni-storiti-Fajon-Joveva-in-ostali-proti-izpogajanemu-denarju
V dolgoletni vladavini levičarskih vlad niso nič naredili za zdravstvo* in ostarele. Tudi zdaj jih ti problemi ne skrbijo, radi bi samo nazaj h koritu.
*Mi zna kdo našteti, kaj se je pod taktirko zdravstvene ministrice (!) Milojke Kolar dobrega naredilo za zdravstvo?
Kraševka
Dobro vprašanje. Spomnim se Milojke Kolar, kako je hodila z direktorjem SCT - Zidarjem, po Kliničnem centru. Mislim, da so v tej kombinaciji nastale tudi neke dvomljive INVESTICIJE. Če slučajno spada pod naložbe v ZDRAVSTVO tudi zdravniška ZBORNICA ne vem. Vem pa, da pri gradnji te STAVBE - Zdravniške Zbornice, je pri zasteklitvah, ker so vse stene steklene na aluminijastih okvirjih, sodeloval, kot podizvajalec, tudi "ALUMINIJ" Komen iz Krasa. "Aluminij" Komen ni dobil plačila, ne za delo in ne za material. Dogajala se je podobna PRAKSA, kot za marsikoga, ki je bil podizvajalec v Stožicah. Ker takratna Leva VLADA, ni poskrbela , da bi podizvajalci dobili plačilo, je marsikatero podjetje šlo v STEČAJ. Jankoviču so odpisali dolgove, toda Kraški zidar Sežana in Aluminij Komen, sta šla v STEČAJ. Kaj je naredila LEVICA in Sindikat, da se to ne bi zgodilo? Kje je bila takrat Levica, ki se "usti", da se bori za pravico in za delavca. Toda Levičarji še vedo ne, kaj pomeni delo, niti to ne, da je treba stvari pošteno plačati. Sami Levičarji niso ustvarili skoraj NIČ. Od Desne vlade, pa zahtevajo, da v par mesecih zgradi vse tiso, kar so oni zanemarili. Poleg vsega, Levica ZANEMARJA tudi VAROVANJE naše države in SLOVENSKO vojsko celo zmerja. Je pa Levica mojster "metanja polen pod noge", temu, ki se trudi, da Slovenijo brani in skrbi za dobrobit VSEH državljanov ! Prav vojska zagotavlja naši domovini VARNOST, kar je ena izmed največjih vrednot.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.