Sestra Emanuela Žerdin o beguncih: "V teh ljudeh je veliko božjega, izkazati jim moramo ljubezen" (video, 1. del)

Val beguncev, ki prihajajo v Evropo, se ne bo kar tako ustavil.  Evropska unija tako načrtuje solidarnostno prerazporejanje beguncev po državah.

V sklopu tega je Slovenija (ob obstoječih prosilcih za azil) že obljubila sprejem 567 prebežnikov, prvih 50 iz Eritreje, Sirije in Afganistana naj bi prišlo v prihodnjih dneh. Realno je pričakovati, da jih bomo v prihodnje solidarnostno sprejeli še več. 

Politiki so negotovi, med ljudmi se širi strah, dobrosrčna slovenska nuna, ki ima za seboj veliko izkušenj z begunci pa govori o dobroti, sprejemanju in pomoči beguncem. 

Sestra Emanuela Žerdin je živahna in nasmejana gospa, vedno pripravljena pomagati ljudem v stiski. Svoj čas, dobro voljo in veselje je namenila tudi prebežnikom, ki so prihajali v Slovenijo. Pomagala je predvsem v sprejemnem centru Brežice.

Za seboj ima že več izkušenj z begunci. Že mlada je sredi komunističnega režima, ko so slovenski redovi delovali le v tajnosti, začutila klic v redovništvo. Z enosmerno vozovnico se je odpravila v Črno goro, kjer se je pridružila skupnosti sester frančiškank brezmadežnega spočetja.

"V naše samostane so hodili ateisti, partizani, komunisti"

Odprtosti za ljudi se je v vojnah na Balkanu naučila v Črni gori: "V naše samostane so hodili ljudje, ki so bili ateisti, partizani, komunisti. Me smo jih sprejele, saj so vsi v bistvu božji otroci," pravi sestra Emanuela, ki v Ljubhospicu vodi oskrbo umirajočih.

Sestre so v mednarodnem redu jugoslovansko vojno doživljale za vsako državo posebej. Tudi v samostan so sestre sprejele begunce iz Bosne. Kasneje, ko je delovala v Beogradu so s sestrami obiskale begunce iz Srbije, ki so leta 1999 zbežali iz Kosova ter nato dolgo bivali pod Avalo.

Nanje so jo spominjali tudi begunci, ki jih je srečala v Rigoncih lani oktobra. Ko je šla oktobra prvič pomagat beguncem, ni mogla prenehati prihajati v Brežice in v Dobovo.

Bi Jezus v beguncih videl božje otroke?

Sprašuje se, kaj bi danes storil Jezus, bi videl v njih Božje otroke? Pravi, da bi tudi slovenska cerkev ljudi lahko sprejela. Jasno pove, da prostor za nastanitev ljudi je, a je tudi strah.

Strah pred tujo vero in kulturi ter obramba pred sočlovekom pa po njenem mnenju niso prava pot za rešitev begunske krize: "Mislim, da če ne bomo vere samo branili, ampak jo bomo živeli - potem jo bomo ubranili. Krščanska vera je nekaj tako lepega, mi pa smo jo naredili žalostno, rigorozno, omejeno ... da ne vem, če begunci, ki pridejo k nam, vidijo lepoto krščanske vere in duhovnosti..." Sestra kaže na zgled pomoči, posebno še v letu usmiljenja, ki ga najdemo v evangeliju.

Begunci so zaradi teroristov najbolj kaznovani

Sestra se zaveda, da bo politika delala po svoje, tako leva kot desna, mediji pišejo po svoje. K pomoči beguncem je pozvala tudi poslance: "Poslanci državnega zbora, levi, desni, srednji, kje ste? Pridite, naredite eno akcijo in pridite pogledat!."

Hkrati je prepričana, da je potrebno iti med ljudi in jim pomagati, hkrati pa ceniti lastno vero in kulturo: "Mi imamo svojo domovino in vero. Če ti vrednoti cenimo, ju ne bomo izgubili. Zgubili ju bomo, če ju bomo samo v strahu branili in ne videli potreb teh ljudi".

"V teh ljudeh je veliko božjega, četudi so med njimi teroristi. Države se bodo vedno borile proti terorizmu. A prav begunci so po teroristih najbolj kaznovani, ker jih nočemo sprejeti prav zaradi terorizma", pravi sestra Emanuela, ki trdi, da je treba človeku pomagati v situaciji, v kateri se znajde.

Ne boj se, pomagaj!

Za zaščito pred begunci države gradijo ograje, kar je na eni strani razumljivo, meni sestra, hkrati pa jo ograje spominjajo na berlinski zid, ki je žalostno delil narode, družine in svet.

Razume, da je bila Evropa nepripravljena na prihod beguncev, a da smo tako nizko padli, da ljudi usmerjamo z ograjami, ji je hudo. S tem ljudje na koncu pristanejo v morju zato, ker se Evropa ni zmožna dogovoriti, kam bi jih nastanila.

In čeprav se Emanuela Žerdin boji, da bodo ograje še dolgo med nami, ljudi poziva k pomoči beguncem, k drži, ki je najprej človeška in humana. Da bi človek znal pomagati človeku.