Še en neslavni rekord Slovenije, tokrat na področju prometa

Slovenija je bila lani na Evropskem sodišču za človekove pravice prva po številu pritožb na prebivalca. Prvo mesto je decembra lani dosegla tudi v presežni umrljivosti v Evropski uniji. Med »rekorderji« pa smo tudi v uporabi potniških vlakov.

Višje hitrosti, krajši potovalni časi. Iz potovalne hitrosti konjske vprege bomo vstopili v sodobni potovalni svet – a za to je menda treba počakati le še kakšnih 15 let in po napovedih ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek ob predstavitvi železniških projektov pravočasno pripraviti načrte in zbrati najmanj 15 milijard evrov.

V Sloveniji imamo 1207 kilometrov železniških prog, od tega 607 mednarodnih in 600 kilometrov regionalnih. Slovenija je po uporabi potniških vlakov na samem dnu Evrope. Če je leta 2022 v Sloveniji delež železniškega potniškega prevoza predstavljal 2,4 % vsega kopenskega potniškega prevoza, je bil ta na ravni EU skoraj štirikrat višji, navaja SURS.

Medtem ko se je v EU delež železniškega prometa v skupnem potniškem kopenskem prevozu v desetih letih povečal za 0,4 odstotne točke, je v Sloveniji ostal približno enak.

Na ministrstvu za okolje na vprašanje, kako bodo ob prizadevanjih za zeleni prehod povečali delež ljudi, ki bi potovali z vlaki, odgovarjajo: »Na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo bdimo nad javnim potniškim prometom (JPP), trajnostno mobilnostjo in prometno politiko, kar je ključno za uresničevanje zaveze zelenega prehoda. V ta namen smo med drugim ustanovili Družbo za upravljanje javnega potniškega prometa (DUJPP), ki skrbi za razvoj in boljše upravljanje JPP.«

DUJPP po besedah ministrstva spodbuja uporabo javnega potniškega prometa, med drugim prek vzpostavljanja potniku prijaznejših storitev. Sklenili pa so tudi nove koncesijske pogodbe za izvajanje medkrajevnega avtobusnega prevoza, da bi zagotovili boljše upravljanje in dostopnost javnega potniškega prometa za 20 %.

Uvedli so tudi enotno vozovnico »Slovenija«, ki omogoča neomejeno uporabo avtobusov in vlakov po vsej državi. Vzpostavili so še podlage za razvoj infrastrukture za alternativna goriva in začeli pripravo celostne državne prometne strategije. »Nazadnje pa se na ministrstvu letos pripravlja prenova informacijskega sistema integriranega JPP, ki bo uporabnikom prijaznejši,« so našteli.

This map shows how far you can travel from each station in Europe in less than 5 hours!

👉🏼 https://t.co/QLO21YSVsR
pic.twitter.com/nWqFQW2QXu

— Xavi Ruiz (@xruiztru) November 3, 2022

Boljši celo v Maroku

Slovenski potniški vlaki so tudi relativno počasni. Glede na podatke na spletni strani Slovenskih železnic bi za potovanje od Ljubljane do Murske Sobote potrebovali tri ure in 39 minut ali tri ure in 45 minut.

Od Ljubljane do Kopra bi potrebovali od dveh ur in 22 minut do dveh ur in 45 minut. Če upoštevamo 153-kilometrsko razdaljo, je potovalna hitrost vlaka 55,6 oziroma 64,7 kilometrov na uro.

Kot je zapisal profesor dr. Vlado Malačič s Fakultete za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani v Dnevniku, v povprečju vlak torej vozi s hitrostjo, ki so jo nekoč dosegale ali celo presegale konjske vprege.

Povprečna hitrost slovenskega vlaka je 55 kilometrov na uro. Še vlaki v Maroku, na primer, so točni, ne zamujajo in so hitri vse do 320 kilometrov na uro in na večini odsekov presegajo 100 kilometrov na uro.

V Avstriji 200 kilometrov na uro za potniški vlak ni nič nenavadnega. Kot so pisali v Delu, lahko okoli 300 kilometrov od Dunaja do Salzburga prepeljemo v približno dveh urah in pol, medtem pa bi se v Sloveniji z vlakom najvišjega ranga v tem času pripeljali od Ljubljane do Maribora, to je okoli 160 kilometrov.

Švicarska turistična atrakcija Glacier Express in najpočasnejši vlak v Evropi, za primerjavo, pelje v hitrosti 36 kilometrov na uro. A Švica se ob tem ponaša s svojimi točnimi vlaki in druga stvar, ki utegne odvrniti potencialne potnike, je prav zamujanje.

Slovenski vlaki veliko zamujajo

Po deležu točnih vlakov je po podatkih Statiste Slovenija med slabšimi v Evropi.

Podobno ugotavlja analiza Evropske potniške federacije na podlagi podatkov Evropske komisije za leta 2014, 2015 in 2016.

Najbolj točne vlake na daljše razdalje je imela Litva. Če je bilo vlakov, ki so zamudili največ pet minut, v Litvi 98,9 %, je Slovenija s 72,2 % peta najslabša. Avstrija Slovenijo s 87,2 % krepko prekaša in je šesta na vrhu, nekoliko boljše od Slovenije se je odrezala Hrvaška. Drugi dve sosedi sta tik pod Slovenijo.

Slovenija se je po deležu potniških vlakov za krajše in srednje razdalje z največ 5-minutno zamudo znašla na tretjem najslabšem mestu. V Estoniji, ki se je odrezala najbolje, je bilo takšnih 99,4 % vlakov, v Sloveniji pa 81,1 %.

Pri tem gre omeniti, da je v Sloveniji letos med januarjem in julijem kar 12,4 % vlakov zamudilo 15 minut ali več.

Velikokrat so za zamude kriva prav infrastrukturna dela, ki naj bi dolgoročno prispevala k napovedanem izboljšanju železniškega potniškega prometa.

V Sloveniji je letos med januarjem in julijem kar 12,4 % vlakov zamudilo 15 minut ali več.