Še do danes niste okrasili smrečice in postavili jaslic? Kaj vendar čakate?

Kaj čakamo? Božič vendar!

Včasih, ko še nismo praznovali veselega decembra, ampak advent, je bila priprava na božič v znamenju posta in skromnosti. Za božični večer se je postavilo božično drevesce in jaslice ter okrasilo hišo. Drevesce je v sobi stalo, dokler se ni osulo, jaslice pa do svečnice, torej 2. februarja. Ljudje so si kakšen priboljšek ali novo figuro za jaslice kupili na Miklavževem sejmu, kjer je otroke najbolj razveselil turški med, odrasle pa vroča medica.

Ko je na trg začelo prihajati vse več izdelkov, povezanih s prazniki, so trgovci ugotovili, da se jim s prazničnim obdobjem splača začeti čim bolj zgodaj. Prej ko začneš, več prodaš. »Božično« obdobje se je razširilo do te mere, da so veleblagovnice že konec oktobra polne smrečic in božične glasbe. Mesta se v lučke odenejo konec novembra, ko se tudi uradno začne predpraznično veseljačenje. Zanimivo je, da zelo kmalu po novem letu, običajno že pred praznikom svetih treh kraljev, lučke in okraski izginejo. Božično obdobje, v katerem se je tradicionalno uživalo januarja, se je preselilo na december.

Kakšen je krščanski pomen okraševanja?

V adventu na venčku vsak teden prižgemo novo svečko. Na tak način so naši domovi vsak teden bolj polni luči, dokler se za božič ne rodi resnična Luč – Jezus. Takrat svet zasije v vsem svojem blišču. Postavljanje jaslic in smrečice na božični večer naredi praznik zares poseben. Sam obred postavljanja jaslic, obešanja okraskov in prižiganja lučk je tako močan, da ne potrebujemo razkošnih daril ali posebnega programa, zato da je večer čaroben. Polnočnica zadostuje!

Prav je, da si simboliko luči, okrašenih domov in Jezuščka v jaslicah osmislimo. Z vsem tem praznujemo rojstvo Boga. Seveda bomo ob tem slišali, da so zimski sončev obrat praznovali že v predkrščanskih časih in da smo ga kristjani zgolj prevzeli. Toda kristjani vemo, da so ljudstva že pred Kristusovim prihodom hrepenela po resnični Luči. Ta se je na svet razlila z Jezusovim rojstvom ter dopolnila in osmislila predkrščansko zavedanje presežnega.

Kaj pa takrat, ko z okraševanjem ne moremo čakati?

Včasih je z okraševanjem težko čakati. Morda smo navajeni smrečico postaviti že v tednih pred božičem in se temu težko odpovemo. Morda imamo z okraševanjem doma in okolice velikopotezne načrte, ki jih ne moremo uresničiti v enem samem dnevu. Morda se nam megleni december preveč vleče in si ga želimo popestriti. Ali pa postavljamo umetelne jaslice, ki zahtevajo svoj čas.

Tudi v tem primeru lahko okraševanje osmislimo. Lučke lahko na primer prižigamo postopoma, tako kot na adventnem venčku. Morda lahko domove okrasimo na praznik sv. Lucije, ki je znanilka božične luči. Ali na začetku božične devetdnevnice. Z okrasitvijo domov, tako zunanjo kot notranjo, pričujmo o svoji veri. Na primer tako, da namesto jelenčkov in Božičkov izberemo motive zvezd in angelov.

Možnosti je veliko. Ne glede na to, kakšne navade imamo pri okraševanju, pa je pomembno, da v središče postavimo prihajajoče Jezusovo rojstvo. Če že postavljamo jaslice pred božičnim večerom, potem počakajmo vsaj s figuro Jezuščka. Naj nas prazne jasli spominjajo, koga pričakujemo skupaj z Marijo, Jožefom, pastirji in vsemi ljudmi dobre volje.