Največja opozicijska stranka SDS ima še do te srede čas, da zbere ustrezno število podpisov za tri referendumske pobude. Gre za Zakon o vladi, Zakon o RTV Slovenija in Zakon o dolgotrajni oskrbi. Za vsako referendumsko pobudo morajo zbrati vsaj 40.000 podpisov volivk in volivcev, ki morajo biti overjeni na upravni enoti ali elektronsko prek e-uprave.
O konkretnih številkah pri SDS molčijo, so pa tik pred tem, da jih zberejo, kar bi se utegnilo zgoditi že danes, vendar bodo z zbiranjem vztrajali do konca, saj njihov cilj je, da zberejo čim več podpisov.
Če jim bo uspelo in bo dovolj overjenih podpisov potrdila pristojna služba državnega zbora, bomo imeli referendumski dan, na katerem bomo odločali o vseh treh vprašanjih. Je pa predsednik vlade Robert Golob že pred časom povedal, da bodo poskrbeli, da le-ta ne bo sovpadal s katerimi od rednih volitev.
Še pred poletjem je Slovenska demokratska stranka v Državni zbor vložila potrebne podpise za začetek zbiranja overjenih podpisov za razpis referenduma. Ker pa bi 35-dnevni rok tedaj padel v čas poletnih počitnic se je zbiranje overjenih podpisov začelo 1. septembra in traja največ do 5. oktobra.
Za začetek postopka, ki pripelje do naknadnega zakonodajnega referenduma, mora pobudnik najprej predložiti vsaj 2.500 podpisov volivk in volivcev – za te ni potrebno, da so overjeni. Državni zbor nato pobudniku določi 35-dnevni rok za zbiranje 40.000 overjenih podpisov volivk in volivcev. Kdor želi podpreti referendumsko pobudo lahko ustrezen obrazec izpolni in podpiše na upravni enoti ali krajevnem uradu, uslužbenec pa nato s podpisom in žigom potrdi istovetnost volivca, ki daje podporo. Podpisan in overjen obrazec mora volivec nato dostaviti do pobudnika referenduma, da ga ta lahko nato vloži v Državni zbor. Volivec lahko podpis pod referendumsko pobudo odda tudi prek e-uprave.
Podpise nameravajo zbirati vse do konca
V SDS priznavajo, da jim je nemalo težav pri zbiranju podpisov v zadnjih tednih povzročalo deževno vreme, pa tudi vse težja dostopnost krajevnih uradov zaradi zaprtij in skrajšanja delovnikov v nekaterih krajih. O točnih številkah v stranki molčijo, iz virov blizu stranke pa smo izvedeli, da jih je bilo v začetku prejšnjega tedna zbranih približno 33.000 in da so v zadnjem tednu okrepili prizadevanja ter zbrali več tisoč podpisov, že danes pa bi utegnili zbrati zadostno količino podpisov.
Kljub temu z zbiranjem ne bodo zaključili in bodo vztrajali do konca, torej do srede, ko se izteče rok za zbiranje, saj želijo zbrati čim večje število podpisov. Zato vse, ki svojega podpisa še niso oddali, v tej stranki še vedno vabijo, naj to storijo.
Izkušnje preteklih referendumov namreč kažejo, da je za zagotovljen razpis referenduma potrebno zbrati več kot 40.000 podpisov, saj utegne Državni zbor podpise volivcev, kjer je prišlo do napak v črkovanju ali morebitnih odstopanj med imenom na obrazcu in imenom na osebnem dokumentu, izločiti, kljub temu da so podpise overili na Upravni enoti.
Zakon o vladi in prve razpoke v koaliciji glede Meščevega ministrstva
Podpise zbirajo za tri referendume. Prvi je Zakon o spremembah zakona o vladi. Med spornejša določila spada povečanje števila ministrstev s 17 na 20, po prepričanju SDS pa tudi razdelitve področij po ministrstvih ni smiselna.
V povečevanju števila ministrstev v SDS vidijo predvsem zagotavljanje dobro plačanih mest politikom, ki jih državljani niso izvolili v Državni zbor. Poseben primer mešanja področij v posameznih ministrstvih je ustvarjanje ministrstva za solidarno prihodnost, ki ga je vlada Roberta Goloba ustanovila posebej za koordinatorja Levice Luko Mesca.
A pred tedni je Mesec celo razkril, da tega ministrstva noče več in da namerava ostati minister za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti, področja, ki naj bi jih pokrivalo njegovo novonastalo ministrstvo, pa naj bi prenesli kar pod njegovo trenutno ministrstvo. Tako bi bila ne glede na izid referenduma potrebna še ena sprememba Zakona o vladi, da bi to lahko uresničili.
S tem pa se ne strinja premier Golob, ki je napovedal, da po referendumu rekonstrukcija vlade bo in »Ko bo zakon stopil v veljavo, bomo morali imenovati ministra, pika.« Mesec sicer trdi, da imata z Golobom sklenjen ustni dogovor, da ministrstva za solidarno prihodnost ne bo. Pri tem vprašanju bi lahko nastopile prve razpoke v koaliciji.
Zakon za obglavljenje vodstva RTV SLO
Po nujnem postopku je 14. julija letos Državni zbor sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija. Po navedbah predlagateljev gre za zakon, ki naj bi depolitiziral RTV Slovenija. Ker je bil zakon obravnavan po nujnem postopku, je bila javna razprava o njem s strani civilne družbe onemogočena. Vladi naklonjene organizacije, ki so zakon pomagale pripravljati, sicer ocenjujejo, da je bila javna razprava o njem narejena že pred volitvami.
Če ni bila mogoča prej, pa javna razprava o prihodnosti RTV Slovenija prav na TV Slovenija poteka te dni. Vendar pa sodelovanje v oddajah sistematično odklanjajo tako predstavniki leve politike kot tudi njim naklonjene civilne družbe.
Osrednje spremembe se nanašajo na vodstvene strukture. Po mnenju mnogih analitikov je sicer glavni namen zakona čimprejšnja zamenjava vodstva javne radiotelevizije, ki ima sicer pred sabo še večino 4-letnega mandata, in podreditev javnega medija aktualni vladni politiki pred novo sestavljenega sveta zavoda, v katerem bi imeli večino izbrane nevladne organizacije in zaposleni na RTVS.
V Novi Sloveniji se SDS-u sicer niso pridružili pri zbiranju podpisov za referendum. So pa v stranki pozvali svoje članstvo, da prispevajo podpise za dva od treh referendumov, in sicer o Zakonu o RTV Slovenija in Zakonu o dolgotrajni oskrbi. Podpise zanju sta oddala tudi predsednik Matej Tonin in kandidat za predsednika republike Janez Cigler Kralj.
Čeprav so v parlamentu glasovali proti Zakonu o vladi, pa referenduma o tem ne podpirajo, saj menijo, da naj se vsakokratna vlada organizira tako, kot ji najbolj ustreza, so v NSi odgovorili na vprašanja Domovine.
Referendum za ohranitev dolgotrajne oskrbe, kot jo je začrtala prejšnja vlada
Tretji referendum – o dolgotrajni oskrbi – skuša doseči, da ne bi bile sprejete spremembe, ki jih je na Zakon o dolgotrajni oskrbi sprejela aktualna koalicija. Spremembe rešitve iz zakona o dolgotrajni oskrbi premikajo v prihodnost, v SDS pa se bojijo, da bi to lahko pomenilo tudi ukinitev poglavitnih rešitev.
Novi zakon po njihovem mnenju ogroža tudi izplačilo 1,5 milijarde evrov nepovratnih sredstev iz sklada za okrevanje, odpravlja pa tudi mnoge, prepotrebne rešitve, so še prepričani.
Če se je sprva zdelo, da je referendum glede zakona o vladi bolj nagajanje SDS novi koaliciji, je jasno, da že koalicija sama počasi spoznava, da je ustvarjanje Ministrstva za solidarno prihodnost vsaj nepotrebna, če že ne povsem nesmiselna.
Preostala dva referenduma pa sta bistveno bolj vsebinska in prav tako usmerjena v odpravo morebitne škode, ki jo ustvarja vlada Roberta Goloba s tem, ko rine z glavo skozi zid in za vsako ceno odpravlja vse, kar je storila prejšnja. Pri tem gre v veliki meri tudi v škodo državljanov.
Vsakdo, ki te dni spremlja RTV Slovenija, se lahko smeje očitkom, da je to medij, kjer vlada Janez Janša, četudi je nekaj ljudi v vrhu te institucije svoje mandate nastopilo v času njegove vlade. Zakon o RTV Slovenija je eklatanten primer vmešavanja politike v medije in zagotavljanje, da bo RTV Slovenija vedno v rokah struktur tranzicijskih in posttranzicijskih omrežij.
Referendumi, če uspejo zbrati podpise zanje, pa bodo dober pokazatelj stanja slovenske družbe. Ali Slovenci še naivno plešejo (kot so to počeli aprila) kot jim žvižgajo mediji, ki so v poslovnih ali sorodstvenih relacijah z vladajočimi, ali pa so nas draginja in ekscesi, ki jih spremljamo na vsakem koraku delovanja te vlade, že dovolj streznili po spomladanskem “rajanju”.
Znova napaka že kar na začetku koluimne.
SDS ni le največja opozicijska stranak, ampak tudi edina opozicijska stranka.
So v NSi proti referendumu o povečanju števila ministrstev in povečevanju administracije, ker jim je obljubljeno kakšno od teh odvečnih minitrstev?
Tu se pa malo motite.
Veliko članov NSi, je oddalo podpis za vse TRI referendume.
Tonin in Cigler sta oddala za 2, kot pravita.
Golobova vlada vleče tako katastrofalne poteze za državo, da ji moramo to povedati in pokazati STOP.
Vsak, ki še okleva za oddajo PODPISA, ima še danes, jutri in v sredo čas, da odda podpis pred občinsko stavbo, za prepotrebne vse 3 referendume.
Brez komentarja:
“Janez Pogorelec
@JanezPogorelec
Replying to
@Johanca_4me
,
@ZJurij46
and
@BraneDobnikar
Čisto narobe me razumeš. Ni izgovora, sami smo odgovorni za to,da nagovorimo volilce.
To pa lahko po mojem prepričanju storimo le tako,da izstopimo izpod (kapi) vašega dežnika na svojo lastno pot.
Morda to pomeni tudi,da moramo jasno povedati, da JJ z našimi glasovi več ne bo PV.”
Prav bi bilo, da NSi pomaga preprečiti kopičenje ministrstev. Zakaj bi imeli vlado z 20 ministri, ko pa drugod po Evropi vlade štejejo med 7 (v Švici) in le izjemno redko nad 16 ministrov. Če bodo komunisti, ali Svobodnjakikar je enako, kdaj NSi potrebovali ji bodo tudi v 16, ali 17 članski vladi že našli kak ministrski fotelj. Pogorevc je komunistični krt znotraj NSi, njegova preokupacija je vsestransko napadanje JJ, pri čemer sta si enaka z Novakovo.
Ne, omega. Se ne strinjam.
Dva referenduma sta nujna, da se prepreči očitna škoda. Tako za starejše, kot za pluralnost RTV .
Pri abotnih fikus-ministrstvih je pa stvar malce drugačna:
-kakorkoli pogledaš, dobili so mandat in legalno možnost imajo, da jih čarajo.
-itak je jasno, da ministrstvo za mešanje megle ne more niti najti tople vode, niti bankrotirali države.
-kdor se zaletava v vsako bedakovo neumnost, mu počasi postaja podoben.
-le, če bomo dopustili, da bodo svobodno kozle streljali, se bodo osmešili. Le tako bo vidna razlika med nami in njimi.
-če jim bomo preprečili, da bi svobodno delali neumnosti, jih pač ne bodo. In jim bomo tako sami pomagali, da bodo dalj vladali.
…
Nisem prepričan, da Rafkotova logika, kako je bolje, da ob bedarijah, ki jih ta vlada načrtuje, molčimo – češ, naj jih stori, pa se bo sama kompromitirala!
Kdor ob bedarijah molči, se z njimi prejkone strinja, torej?
Ministrstva “koštajo”, plačujemo pa davkoplačevalci. Zato sem PROTI, da se povečuje njih število – sploh za neke brezvezne stvari, kot je “ministrstvo za solidarno prihodnost”. Pa kaj je to za ena “žival”? Aja, udoben fotelj za nekega Lukca, ki v življenju ni še nič ustvaril. In za njegove – sicer nezaposljive – frende.
Slovenci znamo biti solidarni, to smo večkrat dokazali. Da pa se z mojim davkoplačevalskim denarjem “solidarno” podpira brezposelne luzerje in lenuhe, se pa ne strinjam. Zato jaz podpiram tudi ta referendum.
Ne, kdorkoli. Ne molčati.
Le dopustiti, da delajo. Torej da delajo tud kozlostrelstvo.
Potem pa zelo jasno in zelo glasno opozoriti na kozlovanja.
Nikakor, molčati nikoli!!
Bravo omega! Že od nekdaj Pogorevcu ne zaupam. Res dela znotraj stranke ” krtine”, ki pa jih ne opazijo. Novakova pravzaprav tudi, vse v želji, da premaga svojo večjo pomladno sestro. To pa je zame problem. Razočarani smo vsi, ki smo se rodili v pomlad ob na#i osamosvojitvi in smo verjeli, da bomo skupaj rasli. Sodelovati bi morali ti dve stranki in se spodbujati, podpirati vzajemno vse dobre predloge za državljane. NSi koketira s komunisti in neučakano misli, da jo bodo dpustili zraven. Bodo ja, le ko bo šlo za nohte!
Janša pa pelje že ves čas jasno politiko in dobiva vedno večjo podporo, ker hoče sanirati to izropano državo. Mi ” fašisti” mu pač zaupamo, ker je 1) vedno povabil stranke k sodelovanju na projektih in 2)ker nam nikoli ni veliko obljubljal, ko pa je na oblasti čutimo, da čuti z državljani.
Antijanša refleks so lansirali komunajzarski požrešneži in bolj kot ga žalijo, bolj raste njegova cena v naših očeh.
Vsi govoričijo o povezovanju, sodelovanju, v praksi pa poglejte sliko! Beda!
Ostaja upanje, da nekoč dozorimo kot demokrati. Seveda, upamo za naše vnuke. Za našo generacijo je stvar izgubljena in tudi vem, kdo nosi odgovornost.