Scenariji ekonomskih posledic pandemije: nas čaka konec evra?

Image by Gerd Altmann from Pixabay
Kašelj, ki ga koronavirus povzroča evropskemu gospodarstvu, bo vse prej kot mačji, opozarja Markus Krall. Nemški ekonomist, o katerem smo na Domovini že pisali, je v svojem nedavnem intervjuju za nemško časopisno hišo Compact razkril svoje poglede na srednje- in dolgoročne posledice pandemije, v vrtincu katere se je znašla stara celina.

Zaskrbljeni riziko-menedžer in izvedenec za monetarno politiko je sicer kritičen do, kot pravi, pretiranih varnostnih ukrepov, ki bodo škodovali gospodarstvu. Vendar v isti sapi pove, da koronavirus nikakor ni vzrok za porajajoče se težave evropskega gospodarstva, temveč zgolj povod zanje.


Posnetek komentarja dr. Vanje Kočevarja je na voljo na koncu prispevka.




Kot prve žrtve pandemije Krall vidi delnice bank, ki so najbolj na udaru. Vrednostni papirji nemške Deutsche Bank tako trenutno doživljajo svoj all time low. Vendar naj bi se prave težave šele začenjale.

Za močan vpliv pandemije na ekonomijo naj bi bili po Krallovem mnenju krivi zlasti trije razlogi, in sicer: 1) zgrešena monetarna politika, 2) »zombifikacija gospodarstva«, ki jo je povzročila politika ničnih obrestnih mer, in se v praksi odraža v subvencioniranju nerentabilnih podjetji, ki bi v realnih tržnih razmerah morala propasti, ter 3) preveliko državno poseganje v gospodarstvo.

Državne intervencije v gospodarstvo tako v Nemčiji kot marsikje drugje v Evropi naj bi spodbujalo zmotno prepričanje, da lahko birokracija z nadzorom povpraševanja uspešno obvladuje razmere na tržišču.

Vpliv koronavirosa na evropsko gospodarstvo nemški ekonomist zato primerja s pojavom bolezni COVID-19 pri ljudeh. Tovrstno virusno obolenje je namreč lahko usodno zlasti, če napade človeka, ki je že sicer šibkega zdravja in boleha za drugimi boleznimi.
Vpliv koronavirosa na evropsko gospodarstvo nemški ekonomist  primerja s pojavom bolezni COVID-19 pri ljudeh. Tovrstno virusno obolenje je namreč lahko usodno zlasti, če napade človeka, ki je že sicer šibkega zdravja in boleha za drugimi boleznimi.

Naša skupna ekonomija naj bi po njegovem mnenju predstavljala prav takega bolehnega pacienta. Čeprav so recesije sestavni del ekonomskega cikla, je trenutni evropski sistem po Krallovem mnenju tako nestabilen, da ne bo več zdržal šoka v obliki konjunkturnega zastoja, ki ga sproža pandemija.

Na vprašanje, ali je Evropska centralna banka (ECB) evro skvarila, ali pa je evro kot skupna valuta nevzdržen sistem, Krall odgovarja (intervju 9:42–14:00), da drži oboje. Po eni strani naj bi bil evro že v osnovi zgrešena konstrukcija, po drugi strani pa naj bi skupno evropsko valuto v zadnjem času hromila še nekompetentnost vodstva ECB.

K težavam pa naj bi pomembno doprineslo tudi dejstvo, da je svet ECB sestavljen iz predstavnikov posameznih držav članic monetarne unije, ki tam zastopajo politične interese svojih držav, ne pa interese skupne valute. Ko bi želeli rešiti ta problem, bi moral biti svet ECB sestavljen iz strokovnjakov, ki ne bi smeli prihajati iz držav članic, še dodaja ekonomist.

Glede ekonomskih posledic pandemije koronavirusa Krall ocenjuje, da bodo vlade potrebovale od tri do štiri mesece, da se privadijo na delovanje v novih razmerah, v tem času pa se svetovna ekonomija lahko skrči tudi za deset odstotkov.

Domneva, da bo Evropska unija nastale razmere, v katerih bo mnogim bankam in podjetjem grozil bankrot, verjetno reševala z neposrednimi subvencijami, za kar bo denar potrebno natisniti. Gromozanske vsote, ki bodo na ta način dotekale v gospodarstvo, pa ne dobo več dovolile, da bi se lahko izognili inflaciji.

Krall tozadevno postavlja dve hipotezi. Po prvi bomo najprej priča deflacijski fazi krize, v kateri bo nastopilo veliko bankrotov v gospodarstvu in bančništvu, čemur bo sledilo reševanje bank z novo natisnjenim denarjem, kar bo deflacijo prevrnilo v inflacijo.

Po drugem scenariju bo politika še prej kot banke s tiskanjem denarja pred bankrotom začela reševati gospodarstvo, kar pa naj bi terjalo tako velike vsote, da bomo preskočili fazo deflacije in se že kmalu soočili z visoko inflacijo.

Da bo nemško gospodarsko kmalu potrebovalo pomoč države, pa kaže dejstvo, da je zaradi pandemije prodaja avtomobilov na Kitajskem, ki predstavlja največji trg za nemško avtomobilsko industrijo, upadla za 95 odstotkov.

Razpad evro območja bi po Krallovem mnenju lahko sledil morebitni zmagi evroskeptičnih sil na naslednjih volitvah v Italiji, kar bi po njegovem mnenju sprožilo domino efekt.

Svoje upanje pa strokovnjak polaga v dejstvo, da najpomembnejše države v Evropi: Velika Britanija, Francija, Nemčija, Italija, Španija, Nizozemska in Avstrija razpolagajo z zadovoljivimi zlatimi rezervami. Te bi lahko po njegovem mnenju predstavljale solidne osnove za nove nacionalne valute.

Odpoved


Vzporednice napovedim Markusa Kralla o grozečem razpadu evro območja se kažejo tudi na nekaterih drugih področjih delovanja Evropske unije. Nemčija kot glavna gospodarska lokomotiva sedemindvajseterice kljub počasnemu odzivu kanclerke Angele Merkel, ki je od nedavnega v samo-karanteni, kljub širjenju pandemije trenutno ohranja nižje število smrtnih žrtev, saj Nemčija razpolaga z večjim številom bolniških postelj in respiratorjev kot mnoge druge zahodne države.

Po drugi strani pa tudi Nemčija ni več sposobna pomagati Italiji, ki se je za pomoč morala obrniti na Kitajsko in Rusijo. Zlasti ruska pomoč najbolj prizadetim regijam Italije kaže na korenite geopolitične spremembe, saj se tretja največja ekonomija znotraj EU po pomoč ne more več obrniti na svoje partnerke, temveč na državo, ki jo Bruselj sicer smatra za eno svojih glavnih nasprotnic.

Evropski birokratski aparat je v boju z epidemijo koronavirusa očitno odpovedal in pričakovati je, da bo tako tudi, ko se bo moral soočiti z njenimi ekonomskimi posledicami.

Bralci portala Domovina.je si intervju, ki ga je z Markusom Krallom opravil novinar Compact.tv Martin Müller-Mertens lahko ogledajo tukaj:







Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike