Scenariji ekonomskih posledic pandemije: nas čaka konec evra?
Kašelj, ki ga koronavirus povzroča evropskemu gospodarstvu, bo vse prej kot mačji, opozarja Markus Krall. Nemški ekonomist, o katerem smo na Domovini že pisali, je v svojem nedavnem intervjuju za nemško časopisno hišo Compact razkril svoje poglede na srednje- in dolgoročne posledice pandemije, v vrtincu katere se je znašla stara celina.
Zaskrbljeni riziko-menedžer in izvedenec za monetarno politiko je sicer kritičen do, kot pravi, pretiranih varnostnih ukrepov, ki bodo škodovali gospodarstvu. Vendar v isti sapi pove, da koronavirus nikakor ni vzrok za porajajoče se težave evropskega gospodarstva, temveč zgolj povod zanje.
Kot prve žrtve pandemije Krall vidi delnice bank, ki so najbolj na udaru. Vrednostni papirji nemške Deutsche Bank tako trenutno doživljajo svoj all time low. Vendar naj bi se prave težave šele začenjale.
Za močan vpliv pandemije na ekonomijo naj bi bili po Krallovem mnenju krivi zlasti trije razlogi, in sicer: 1) zgrešena monetarna politika, 2) »zombifikacija gospodarstva«, ki jo je povzročila politika ničnih obrestnih mer, in se v praksi odraža v subvencioniranju nerentabilnih podjetji, ki bi v realnih tržnih razmerah morala propasti, ter 3) preveliko državno poseganje v gospodarstvo.
Državne intervencije v gospodarstvo tako v Nemčiji kot marsikje drugje v Evropi naj bi spodbujalo zmotno prepričanje, da lahko birokracija z nadzorom povpraševanja uspešno obvladuje razmere na tržišču.
Vpliv koronavirosa na evropsko gospodarstvo nemški ekonomist zato primerja s pojavom bolezni COVID-19 pri ljudeh. Tovrstno virusno obolenje je namreč lahko usodno zlasti, če napade človeka, ki je že sicer šibkega zdravja in boleha za drugimi boleznimi.
Naša skupna ekonomija naj bi po njegovem mnenju predstavljala prav takega bolehnega pacienta. Čeprav so recesije sestavni del ekonomskega cikla, je trenutni evropski sistem po Krallovem mnenju tako nestabilen, da ne bo več zdržal šoka v obliki konjunkturnega zastoja, ki ga sproža pandemija.
Na vprašanje, ali je Evropska centralna banka (ECB) evro skvarila, ali pa je evro kot skupna valuta nevzdržen sistem, Krall odgovarja (intervju 9:42–14:00), da drži oboje. Po eni strani naj bi bil evro že v osnovi zgrešena konstrukcija, po drugi strani pa naj bi skupno evropsko valuto v zadnjem času hromila še nekompetentnost vodstva ECB.
K težavam pa naj bi pomembno doprineslo tudi dejstvo, da je svet ECB sestavljen iz predstavnikov posameznih držav članic monetarne unije, ki tam zastopajo politične interese svojih držav, ne pa interese skupne valute. Ko bi želeli rešiti ta problem, bi moral biti svet ECB sestavljen iz strokovnjakov, ki ne bi smeli prihajati iz držav članic, še dodaja ekonomist.
Glede ekonomskih posledic pandemije koronavirusa Krall ocenjuje, da bodo vlade potrebovale od tri do štiri mesece, da se privadijo na delovanje v novih razmerah, v tem času pa se svetovna ekonomija lahko skrči tudi za deset odstotkov.
Domneva, da bo Evropska unija nastale razmere, v katerih bo mnogim bankam in podjetjem grozil bankrot, verjetno reševala z neposrednimi subvencijami, za kar bo denar potrebno natisniti. Gromozanske vsote, ki bodo na ta način dotekale v gospodarstvo, pa ne dobo več dovolile, da bi se lahko izognili inflaciji.
Krall tozadevno postavlja dve hipotezi. Po prvi bomo najprej priča deflacijski fazi krize, v kateri bo nastopilo veliko bankrotov v gospodarstvu in bančništvu, čemur bo sledilo reševanje bank z novo natisnjenim denarjem, kar bo deflacijo prevrnilo v inflacijo.
Po drugem scenariju bo politika še prej kot banke s tiskanjem denarja pred bankrotom začela reševati gospodarstvo, kar pa naj bi terjalo tako velike vsote, da bomo preskočili fazo deflacije in se že kmalu soočili z visoko inflacijo.
Da bo nemško gospodarsko kmalu potrebovalo pomoč države, pa kaže dejstvo, da je zaradi pandemije prodaja avtomobilov na Kitajskem, ki predstavlja največji trg za nemško avtomobilsko industrijo, upadla za 95 odstotkov.
Razpad evro območja bi po Krallovem mnenju lahko sledil morebitni zmagi evroskeptičnih sil na naslednjih volitvah v Italiji, kar bi po njegovem mnenju sprožilo domino efekt.
Svoje upanje pa strokovnjak polaga v dejstvo, da najpomembnejše države v Evropi: Velika Britanija, Francija, Nemčija, Italija, Španija, Nizozemska in Avstrija razpolagajo z zadovoljivimi zlatimi rezervami. Te bi lahko po njegovem mnenju predstavljale solidne osnove za nove nacionalne valute.
Vzporednice napovedim Markusa Kralla o grozečem razpadu evro območja se kažejo tudi na nekaterih drugih področjih delovanja Evropske unije. Nemčija kot glavna gospodarska lokomotiva sedemindvajseterice kljub počasnemu odzivu kanclerke Angele Merkel, ki je od nedavnega v samo-karanteni, kljub širjenju pandemije trenutno ohranja nižje število smrtnih žrtev, saj Nemčija razpolaga z večjim številom bolniških postelj in respiratorjev kot mnoge druge zahodne države.
Po drugi strani pa tudi Nemčija ni več sposobna pomagati Italiji, ki se je za pomoč morala obrniti na Kitajsko in Rusijo. Zlasti ruska pomoč najbolj prizadetim regijam Italije kaže na korenite geopolitične spremembe, saj se tretja največja ekonomija znotraj EU po pomoč ne more več obrniti na svoje partnerke, temveč na državo, ki jo Bruselj sicer smatra za eno svojih glavnih nasprotnic.
Evropski birokratski aparat je v boju z epidemijo koronavirusa očitno odpovedal in pričakovati je, da bo tako tudi, ko se bo moral soočiti z njenimi ekonomskimi posledicami.
Zaskrbljeni riziko-menedžer in izvedenec za monetarno politiko je sicer kritičen do, kot pravi, pretiranih varnostnih ukrepov, ki bodo škodovali gospodarstvu. Vendar v isti sapi pove, da koronavirus nikakor ni vzrok za porajajoče se težave evropskega gospodarstva, temveč zgolj povod zanje.
Posnetek komentarja dr. Vanje Kočevarja je na voljo na koncu prispevka.
Kot prve žrtve pandemije Krall vidi delnice bank, ki so najbolj na udaru. Vrednostni papirji nemške Deutsche Bank tako trenutno doživljajo svoj all time low. Vendar naj bi se prave težave šele začenjale.
Za močan vpliv pandemije na ekonomijo naj bi bili po Krallovem mnenju krivi zlasti trije razlogi, in sicer: 1) zgrešena monetarna politika, 2) »zombifikacija gospodarstva«, ki jo je povzročila politika ničnih obrestnih mer, in se v praksi odraža v subvencioniranju nerentabilnih podjetji, ki bi v realnih tržnih razmerah morala propasti, ter 3) preveliko državno poseganje v gospodarstvo.
Državne intervencije v gospodarstvo tako v Nemčiji kot marsikje drugje v Evropi naj bi spodbujalo zmotno prepričanje, da lahko birokracija z nadzorom povpraševanja uspešno obvladuje razmere na tržišču.
Vpliv koronavirosa na evropsko gospodarstvo nemški ekonomist zato primerja s pojavom bolezni COVID-19 pri ljudeh. Tovrstno virusno obolenje je namreč lahko usodno zlasti, če napade človeka, ki je že sicer šibkega zdravja in boleha za drugimi boleznimi.
Vpliv koronavirosa na evropsko gospodarstvo nemški ekonomist primerja s pojavom bolezni COVID-19 pri ljudeh. Tovrstno virusno obolenje je namreč lahko usodno zlasti, če napade človeka, ki je že sicer šibkega zdravja in boleha za drugimi boleznimi.
Naša skupna ekonomija naj bi po njegovem mnenju predstavljala prav takega bolehnega pacienta. Čeprav so recesije sestavni del ekonomskega cikla, je trenutni evropski sistem po Krallovem mnenju tako nestabilen, da ne bo več zdržal šoka v obliki konjunkturnega zastoja, ki ga sproža pandemija.
Na vprašanje, ali je Evropska centralna banka (ECB) evro skvarila, ali pa je evro kot skupna valuta nevzdržen sistem, Krall odgovarja (intervju 9:42–14:00), da drži oboje. Po eni strani naj bi bil evro že v osnovi zgrešena konstrukcija, po drugi strani pa naj bi skupno evropsko valuto v zadnjem času hromila še nekompetentnost vodstva ECB.
K težavam pa naj bi pomembno doprineslo tudi dejstvo, da je svet ECB sestavljen iz predstavnikov posameznih držav članic monetarne unije, ki tam zastopajo politične interese svojih držav, ne pa interese skupne valute. Ko bi želeli rešiti ta problem, bi moral biti svet ECB sestavljen iz strokovnjakov, ki ne bi smeli prihajati iz držav članic, še dodaja ekonomist.
Glede ekonomskih posledic pandemije koronavirusa Krall ocenjuje, da bodo vlade potrebovale od tri do štiri mesece, da se privadijo na delovanje v novih razmerah, v tem času pa se svetovna ekonomija lahko skrči tudi za deset odstotkov.
Domneva, da bo Evropska unija nastale razmere, v katerih bo mnogim bankam in podjetjem grozil bankrot, verjetno reševala z neposrednimi subvencijami, za kar bo denar potrebno natisniti. Gromozanske vsote, ki bodo na ta način dotekale v gospodarstvo, pa ne dobo več dovolile, da bi se lahko izognili inflaciji.
Krall tozadevno postavlja dve hipotezi. Po prvi bomo najprej priča deflacijski fazi krize, v kateri bo nastopilo veliko bankrotov v gospodarstvu in bančništvu, čemur bo sledilo reševanje bank z novo natisnjenim denarjem, kar bo deflacijo prevrnilo v inflacijo.
Po drugem scenariju bo politika še prej kot banke s tiskanjem denarja pred bankrotom začela reševati gospodarstvo, kar pa naj bi terjalo tako velike vsote, da bomo preskočili fazo deflacije in se že kmalu soočili z visoko inflacijo.
Da bo nemško gospodarsko kmalu potrebovalo pomoč države, pa kaže dejstvo, da je zaradi pandemije prodaja avtomobilov na Kitajskem, ki predstavlja največji trg za nemško avtomobilsko industrijo, upadla za 95 odstotkov.
Razpad evro območja bi po Krallovem mnenju lahko sledil morebitni zmagi evroskeptičnih sil na naslednjih volitvah v Italiji, kar bi po njegovem mnenju sprožilo domino efekt.
Svoje upanje pa strokovnjak polaga v dejstvo, da najpomembnejše države v Evropi: Velika Britanija, Francija, Nemčija, Italija, Španija, Nizozemska in Avstrija razpolagajo z zadovoljivimi zlatimi rezervami. Te bi lahko po njegovem mnenju predstavljale solidne osnove za nove nacionalne valute.
Odpoved
Vzporednice napovedim Markusa Kralla o grozečem razpadu evro območja se kažejo tudi na nekaterih drugih področjih delovanja Evropske unije. Nemčija kot glavna gospodarska lokomotiva sedemindvajseterice kljub počasnemu odzivu kanclerke Angele Merkel, ki je od nedavnega v samo-karanteni, kljub širjenju pandemije trenutno ohranja nižje število smrtnih žrtev, saj Nemčija razpolaga z večjim številom bolniških postelj in respiratorjev kot mnoge druge zahodne države.
Po drugi strani pa tudi Nemčija ni več sposobna pomagati Italiji, ki se je za pomoč morala obrniti na Kitajsko in Rusijo. Zlasti ruska pomoč najbolj prizadetim regijam Italije kaže na korenite geopolitične spremembe, saj se tretja največja ekonomija znotraj EU po pomoč ne more več obrniti na svoje partnerke, temveč na državo, ki jo Bruselj sicer smatra za eno svojih glavnih nasprotnic.
Evropski birokratski aparat je v boju z epidemijo koronavirusa očitno odpovedal in pričakovati je, da bo tako tudi, ko se bo moral soočiti z njenimi ekonomskimi posledicami.
Bralci portala Domovina.je si intervju, ki ga je z Markusom Krallom opravil novinar Compact.tv Martin Müller-Mertens lahko ogledajo tukaj:
Povezani članki
Zadnje objave
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Golob zavrnil ponudbo evropskih naprednjakov, da postane njihov spitzenkandidat
18. 3. 2024 ob 6:31
Lažnivi svet »sončnega kralja« Roberta Goloba
17. 3. 2024 ob 16:30
Politični razkol
17. 3. 2024 ob 9:30
Ekskluzivno za naročnike
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Domovina 139: Laži socialista Goloba
13. 3. 2024 ob 9:00
Franc Bole: »oče urednik«, pionir in velikan katoliške medijske scene
11. 3. 2024 ob 16:11
Prihajajoči dogodki
MAR
19
Predstavitev knjige o Virgilu Ščeku
11:00 - 12:00
MAR
19
Slovesne večernice
18:00 - 19:00
MAR
19
MAR
20
Video objave
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
Odmev tedna: "svobodni" odhodi in pripravljenost strank na evropske volitve
8. 3. 2024 ob 22:07
Vroča tema: RTVS je prevzela trda levica
6. 3. 2024 ob 20:31
19 komentarjev
MEFISTO
Nimam rad, če malo znani strokovnjaki z navajanjem mnenj Slovencem še manj znanih imen med tujimi ekononomisti šrijo malodušje.
helena_3
Jaz tudi ne. Upajmo, da bo Evropa (in njeni državljani) iz te krize izšla treznejša in bolj povezana. Da bo novo skupno vodstvo uspešnejše od "ishias" variante ...
APMMB2
Kriza korona virusa je prilžnost za najrazličnejš eksibicionste, ki nastavljajo svoje piskrčke in ponujajo rešitve, ali pa katastrofe epskih razsežnosti in s tem vzbujajo pozornost.
Potrebno je na zadevo gledati trezno, brez panike. Kriza bo povzročila pol letni izpad, se pravi da se bo BDP zmanjšal za polovico. No, vse ob še tako rigoroznih ukrepih ne stoji, zato se BDP ne bo zmanjšal na pol, ampak za 20%. Pa še to ne povsod.
Prihrankov za prebroditev krize je vsaj 10%. 10% znaša kreditni potencial in krizo smo prebrodili. Vsak mehanizem dela tudi izgubo. Tudi če je še tako naoljen, je tukaj trenje, ki mehanizem zavira. Prav gotovo ne bo šlo gladko, zato bo padec standarda prisoten. Seveda pa bo kriza vzposdbudila hitrejšo rast in izguba bo kmalu pozabljena. Olimpijske igre bodo prestavljene.Smučarija ža ne, ker pač poleti ne moremo smučati. Tudi dopustov ne bo, saj sezone ne mremo ponoviti, takokot ne nakup novega avtomobila. Poraba toaletnega papirja bo ustaljena, le dinamika nakupa je nekoliko pokvarjena.
Vse bo pod kontrolo.Bati seje le vojnih dobičkarjev. Ti so nenasitni in lahko doprinesejo tudi do 10 % večjim stroškom. Tukaj ne gre za izgubljeni kapital, ampak smo prelivanje in bogatenje nesramnežev, ki jih stiske navdnih smrtnikov ne skrbijo.
Končno pa, saj že sedaj šparamo.Ne hodimo v lokale, ne zapravljamo na zabavah, ne obiskujemo kulturnih in nekulturnih prireditev. Trošimo manj za obleke, kozmetiko, frizerje in še kaj. Tudi jemo manj in ceneje.
Nič se bati, vse bo v redu.
Najrazličnejši preroki pa bodo doživljali svetle trenutke, ampak bodo hitro šli v pozabo. Čez leto se tud Šarca skorajda ne bomo spominjali. Cerarja pa celo ne.
Upajmo, da bo edine spremembe prinesla nova vlada. Kot da jo je prienesla virusna gripa.
Vsem skupaj pa: Na zdravje!!!, če so lokali zarti pa spijte kupico doma. Bo zaleglo.
pozdrav
Virus nas opominja, da bomo morali na različnih področjih upoštevati in negovati veščine preventive.
Konec je sloganu: Kdor razkira, ta profitira.
Tudi zdravniki bodo morali osvojiti preventivno delovanje pri nastajanju bolezni.
Če bi to upoštevali, ne bi imeli danes toliko težav pri zajezitvi virusa:
- v Metliki in Mariboru se je začelo pri zdravnikih
- preventivni ukrepi so bili spočetka napačni in nepopolni, pa čeprav so znani, če aktiviramo zdravo pamet. ( ustavitev potovanj, samoizolacija, varnostna razdalja, zaščitna oprema...) .
debela_berta
ne bo več gnarja! Odlično, en približek 'sanjski' komunistični tvorbi bo že narejen :) Jaz kremenitemu žakelj krompirja, on meni kilo govejega mesa. Jaz kraševki dve škatli domačih jajc, ona meni tri litre mleka in vazo vložene zelenjave. Slovencsm da Šarcu ali Moderndorferju par kubikov bukovih drv, onadva njemu pa pujsa. Zakon! Haha, to bi pa res bil 'špas', če pride do take situacije :)
Kraševka
To je res sanjska slika, debela berta.
MEFISTO
Bertl, se vidi, da si Gorenjc, ker ponujaš krompir. Pa si ga že izkopal ali ga imaš še v zemlji?
debela_berta
Spet, a moram še v stoto napisat da sm Primorc??
pozdrav
Čudno se mi zdi, kako smo Slovenci izrazito športni in tekmovalni na vseh področjih.
Pri preprečitvi in zajezitvi virusa pa temu ni tako.
Premalo se sliši in bere, kako so tekmovalne občine na tem področju:
od izdelave mask in drugih zaščitnih sredstev, samoizolacij oziroma iskanju tistih, ki so bili v stiku z okuženimi in do doslednem uresničevanju vseh drugih preventivnih ukrepov.
Na primer če greš v trgovino kupci sploh nimajo mask. Tudi na sprehajalnih poteh jih nimajo. Skratka, nikjer jih nimajo.
Čudno se mi zdi, da ni v tem smislu tudi bolj aktivna civilna zaščita.
pozdrav
Potem bo ohranjen slovenski dom , v podaljšku pa tudi evropski skupni dom, ki nam zagotavlja večjo varnost - ekonomsko in siceršnjo. seveda pod pogojem, če bo Evropa spoštovala stvarstvene, naravne zakonitosti in vrednote in jih ne bo izničevala.
pozdrav
Prebudimo življenjski klic po spoštovanju stvarstvenih - naravnih zakonitosti in vrednot!
Potem bomo pod varnim stvarstvenim varstvom.
edii
Če bi slovenci o Evropi kakršna je dobro premislili, skupaj z mano bi ji množično rekli NE. Večina nas je mislila da je EU Nemčija, ki pa je drugačna kot si jo predstavljamo slovenci. Da združiš Angleže -Nemce-Turke-Špance .... za to moraš biti nor.
Teodor
Evropa je začela razpadati po znamenitem "Willkomen", ki ga je izrekla Merklova. Z eno samo besedo je uničila projekt, ki je na staro celino prinesel mir.
pozdrav
Stvarstvu je bilo dovolj in je jasno pokazalo:
Ne pretiravajte z vašimi svetovnimi potovanji in onesnaževanjem, ki ga potovanja povzročajo!
Umirite se in spoznajte, da je marsikaj drugega življenju bolj koristno kot nenehna naporna potovanja! Doma je najlepše.
Svet pa lahko spoznavate doma. To vam omogoča televizija in internet - brez nevarnosti in velike škodljivosti.
pozdrav
Vendar je malo upanja, da nas bo to kaj izučilo.
Sprememba se začne pri poglobitvi življenjske vere. Tega klica pa ne slišimo.
pozdrav
Izvirni vzrok virusa in nezakonitega begunstva, je skrajni liberalizem, ki dopušča vse pod krinko pretirane nezdravo razumske svobode in onesnaženja okolja.
Zaradi pretirane svobode- globalizma, se ni zaščitilo Evrope pred nezakonitimi migranti in ne pred virusom.
Čeprav je virus razsajal na Kitajskem, je vse moralo ostati enako - množična potovanja in to celo brez izolacij. Še danes, ko smo sredi okužb, slišimo koliko Slovenskih turistov je še na tujem. Tujih pa še več. Nered, ki povzroča kaos.
Kar smo sejali, to žanjemo. Žal brez klasja.
Sprehajalec
Predlagam uredništvu, da take članke ne objavlja v tem času, razen če ne želi povzročati vsesplošno psihozo nemoči in obupa.
Kje je bila ta gospa takrat v letu 2009 in 2010. Če že ima doktorat, bi morala imeti vsaj toliko sociopsihološkega znanja, po domače "dumsta", da večerno frustrirano razmišljanje posameznice ne more, oprostite v tem času celo NE SME biti za splošno rabo.
helena_3
Nas čaka konec evra? Upam in želim si, da ne.
Je pa res, kar piše v članku: EU nikoli ni pomagala Italiji. Ne takrat, ko se je ta država soočala z navalom ilegalnih prebežnikov, ne sedaj, ko trpi zaradi tega virusa. Nekaj časa nazaj jih je prizadel še hud potres - ne vem, kako je bilo takrat s pomočjo.
Je pa tako, da Rus in Kitajec ne bosta pomagala samo zaradi svojega dobrega srca. Tudi jaz se bojim, da bo EU še obžalovala svojo neodzivnost na težave ene svojih članic.
Kraševka
Helena tudi sama razmišljam podobno. Ko nastanejo težave, je pravi prijatelj res tisti, na katerega se lahko nasloniš in ti pomaga. Toda Italija tega od EU od začetka migrantske (začela mnogo prej, kot - so migranti v hordah osvajali Balkan) krize ni dobila. Prvo so migrante začele prevažati na mali otok - Lampeduzo. Med "reševalnimi" ladjami, ki so bile bolj podobne tihotapcem, ker so ob obalah Afrike in Azije, migrante natovorile na svoje ladje in jih pripeljali v Italijo. Notranji minister Salvini, je bil iz strani EU močno kritiziran, češ, da krši pravila, zato je odstopil. Po več letih, je le Evropsko sodišče za človekove pravice, ugotovilo, da migracija ni pravica nikogar. Merklova je vstrajala, da si morajo DRŽAVE EU, deliti migrante po kvotah. Temu je nasprotoval Orban, češ, da če jih Nemčija vabi v Evropo, naj jih tudi vzdržuje. Nemčija pa je zahtevala, da si jih solidarno vse države razdelijo in solidarno nosijo breme. Sedaj, ko je nastopila KRIZA Covid-19, bo temu sledila še HUDA GOSPODARSKA KRIZA. Človek bi pričakoval, da si bomo bratsko delili tudi GOSPODARSKO KRIZO, ki bi jo ublažila EVRO OBVEZNICA. Za čuda, pa je sedaj pokazala Merklova svoj pravi obraz. Nič več ne spodbuja k solidarnosti, tako, kot v primeru migrantov. Mderklova enostavno NOČE, da bi Nemčija pomagala drugim EVROPSKIM državam. Glede na to sedanjo KRIZO, se lahko vsak vpraša, če je smisel imeti tako EU, ki jo vodijo BIROKRATI. To je Evropa dveh hitrosti, kjer prvi zaničujejo druge. Sedaj razmišljam, da naj bo Evropa skupek dveh "vlakovnik kompozicij" FRANCOSKO-Nemški vlak in VIŠEGRAJSKA skupina. Med prvo in drugo kompozicijo, pa naj bi veljale CARINE in različna valuta.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.