Šarec širi primat na liberalnem polu. Nova anketa Ninamedie kaže na slovo manjših strank na levi.

Vlada dela dobro, kažejo izsledki javnomnenjske poizvedbe, ki jo je RTV Slovenija tudi ta mesec opravila agencija Ninamedia.

Med 700 ljudmi, ki so jih poklicali, bi jih svoj glas največ namenilo LMŠ-ju. Na vrh lestvice priljubljenosti naših politikov pa se je po dveh mesecih znova zavihtel predsednik vlade Marjan Šarec.

Opredeljeni volivci bi največ glasov še vedno namenili Šarcu

Zadnja anketa Ninamedie kaže porast priljubljenosti vsem trem glavnim igralcem - Stranki Marjana Šarca, Slovenski demokratski stranki in Socialnim demokratom. Ta priljubljenost se očitno pretaka nazaj k večjim od manjših, kot so denimo Levica, Nova Slovenija in drugi.

Da je vlada pri delu uspešna, meni 60,5 odstotka vprašanih, da ni uspešna, pa dobrih 32 odstotkov vprašanih. V primerjavi s prejšnjim mesecem je tako podpora vladi celo nekoliko narasla. Neverjetna podpora na anketah pa postavlja vprašanje, kako bi jo stranka Marjana Šarca prelila v volilni rezultat. O čemer smo pisali TUKAJ.

Vlada brez manjših partnerjev

Če bi bile volitve to nedeljo, bi zmago odnesla LMŠ z 30,1 %, sledila bi ji SDS s 25,1 %, na tretjem mestu pa bi bila SD, ki je edina prebila mejo 14,2 % in naredila največji preskok navzgor v primerjavi s prejšnjimi merjenji. Odstotki upoštevajo opredeljene volivce iz ankete Ninamedie.

Izračun sedežev v parlamentu ob tem kaže, da bi sedanja vladajoča koalicija brez večjih težav sestavila vlado z večino v hramu demokracije. Tudi pomoči Levice ne bi potrebovali. LMŠ, SD in Desus bi skupaj zasedli 49 poslanskih mest. Poleg SMC in SAB bi se od parlamenta poslovila tudi SNS, SLS pa bi znova ostala pred njegovimi vrati. Kar bi za slednjo gotovo pomenil velik udarec.

Ankete že nekaj časa napovedujejo, da se bosta od parlamenta poslovili SMC in SAB, pa tudi Desus se giba na robu parlamentarnega preživetja; da stranki ne kaže najbolje, so pokazale lanske volitve v DZ, ko se je ta stranka za las uvrstila v parlament, na letošnjih evropskih pa je ostala brez poslanca.

Anketirance so zato povprašali, kakšen je njihov odnos do povezovanja strank. Vprašali so jih, ali naj stranka, ki so jo volili, nadaljuje samostojno pot ali pa naj se poveže s sorodno stranko. Zanimivo je, da je večina naklonjena povezovanju (43 odstotkov), da naj stranka ostane samostojna, pa nekaj več kot 21 odstotkov.