S protestom bodo opozorili tudi na nepravilnosti pri prehodu na nov sistem plač

Po uveljavitvi plačne reforme bodo zaposleni v javnem sektorju te dni prvič prejeli višje plače. Do končnega zvišanja plač bodo prišli postopno, v največ šestih obrokih, do 1. januarja 2028. Medtem ko so na ministrstvu za javno upravo zadovoljni s pripravami na implementacijo plačne reforme, pa je Konferenca sindikata uprave za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) zaradi neurejenih razmer v zaporih vse zaposlene v zaporskem sistemu pozvala na opozorilni protestni shod.

»Gre za največjo prenovo plačnega sistema v zadnjih 15 letih, kar je izjemen uspeh. Vlada s tem dokazuje, da se zaveda pomembnosti vsakega zaposlenega v javnem sektorju. In ne pozabimo, naš skupen cilj, tako vlade kot sindikatov, je bil izboljšati plače najslabše plačanim javnim uslužbencem. Najnižja osnovna plača ni več manjša od minimalne in to je pomembna sprememba v sistemu,« je na novinarski konferenci v ponedeljek poudaril minister za javno upravo Franc Props.

Minister se je zahvalil vsem zaposlenim v javnem sektorju za predano delo in poudaril, da je vsak zaposleni, ne glede na to, v katerem sektorju opravlja svoje delo, pomemben. »Zavedati se moramo, da je učinkovit javni sektor steber vsake družbe. Zagotavljati mora kakovostne javne storitve za prebivalce in gospodarstvo. Sistem pa mora biti stabilen, pregleden in konkurenčen, da bodo tisti z znanjem in izkušnjami v njem ostali, hkrati pa bo postal privlačen za mlade, ki šele vstopajo na trg dela,« je dejal in tudi poudaril, da so bili glavni poudarki pri sprejemanju, da izboljšajo plače najslabše plačanim zaposlenim v javnem sektorju.

Kdo bo dobil največ? Jankoviću skoraj 3.300 evrov več

Dobrim 188.000 javnim uslužbencem in funkcionarjem se bodo z januarsko plačo zvišali dohodki, po novi plačni lestvici noben zaposleni ni uvrščen pod vrednostjo lanske minimalne plače, 1.253,90 evra bruto. Prevedba delovnih mest na novo plačno lestvico bo potekala postopoma, v šestih zaporednih obrokih. Zaključila se bo 1. januarja 2028, ko bodo zvišanja plač zadnji deležni direktorji in funkcionarji.

Največja rast plače (76 odstotkov) v javnem sektorju je predvidena za predsednika in člane komisije za preprečevanje korupcije, sledijo župani, ki so po novem razvrščeni v sedem kategorij - glede na število prebivalcev občine - vsem se bo materialni položaj izboljšal za najmanj 55 odstotkov. Najvišje med župani je ljubljanski župan Zoran Janković, ki se mu bo osnovna plača zvišala za 68 odstotkov oziroma za skoraj 3.300 evrov (na 8.072 evrov bruto). Jankoviću sledi župan Maribora, ki bo pridobil 71 odstotkov (7.609 evrov bruto).

Po poročanju Financ bo imel prihodnji predsednik vlade dobrih 2.700 evrov več (sedaj je osnovna plača 6.088 evrov bruto), minister dobra 2 tisočaka več (sedaj 5.854), podobno tudi poslanec, ki ima sedaj 5.412 evrov bruto. Za več kot tri tisoč evrov bruto se bo postopoma zvišala tudi plača generalnega direktorja UKC Ljubljana. Direktorji v javnem sektorju bodo sicer povprečno dobili 1.400 evrov višjo plačo.

Na drugi strani Finance navajajo podatke za višjega policista II v srednjem plačnem razredu in z napredovanjem v višji naziv: po triletnem obdobju bo plača znašala 2.012 evrov bruto, kar je za 408 evrov več kot decembra lani. Januarska osnovna plača, izplačana februarja letos, se zviša za prvih 100 evrov in znaša 1.704 evre bruto. Srednji medicinski sestri v intenzivni terapiji III, ki je v najnižjem plačnem razredu v okviru razpona za to delovno mesto, se z reformo plača poviša le za 292 evrov, s 1.604 evre bruto na končnih 1.897 evrov.

Številne nepravilnosti pri prehodu na nov sistem plač v javnem sektorju

Medtem ko so na ministrstvu za javno upravo zadovoljni s pripravami na implementacijo plačne reforme, pa je Konferenca sindikata uprave za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) zaradi neurejenih razmer v zaporih vse zaposlene v zaporskem sistemu pozvala na opozorilni protestni shod – protest bo po navedbah medijev potekal v četrtek, 13. 2. 2025, ob 11. uri, in sicer pred vsemi slovenskimi zapori ter prevzgojnim domom v Radečah.

Na protestu želijo zaposleni v zaporih vlado in pristojne organe opozoriti na številne nepravilnosti pri prehodu na nov sistem plač v javnem sektorju, pa tudi na kadrovsko stisko in prezasedenost zaporov - o čemer smo že večkrat poročali.

Predsednik Sindikata državnih organov Slovenije (SDOS) Frančišek Verk je spomnil, da je zaporski sistem zanemarjen že dlje časa, zadnje čase pa se soočajo še z rekordno prezasedenostjo, predvsem na račun tihotapcev ilegalnih migrantov. vlada je v začetku februarja pravosodnim policistom odobrila stalni dodatek na delo s tujci, vendar pravosodnih policistov to še ni pomirilo. Po podatkih sindikata pravosodni policisti, ki niso vodje, prejemajo med 1.300 in 1.900 evri bruto plače. Po poročanju N1 pa jih je v zadnjem času razburilo tudi to, da so ob decembrski plači še zadnjič prejeli dodatek za delovno uspešnost z naslova povečanega obsega dela, pri čemer so nekateri pravosodni policisti prepričani, da je reforma plač v javnem sektorju napačno prevedla plačne razrede, ker so nekateri med njimi zdaj na slabšem.