S Kurzem v gore: kaj sta si v steni lahko zaupala z Janšo

Uredništvo
Avstrijski kancler Kurz in slovenski premier Janša v vzponu na Triglav septembra lani (foto: Twitter Janeza Janše)
Danes v Sloveniji poteka zanimiv obisk avstrijskega kanclerja Sebastiana Kurza. Ne samo zato, ker premier Janez Janša gosti enega izmed pomembnih akterjev evropske politike, ampak tudi zaradi načina, kako je obisk potekal.

Prva ministra obeh držav sta se namreč srečala že ob pol osmih zjutraj in nato večino formalnega obiska dokončala do desetih, ko sta se odpravila proti severni triglavski steni in se je skupaj lotila.

Oba sta namreč navdušenca nad gorami. Janša ima vsakoletne tabore stranke v Lepeni pri Bovcu ter večkrat obiskuje slovenske govore, Kurz pa je, ko je postal predsednik stranke OVP, organiziral turnejo po avstrijskih gorah. Tudi sam se rad pohvali z visokimi vzponi … tudi na tritisočake.

Osebne pogovore, ki se ob tovrstnih duelih pogosto razvijejo, pustimo na miru. Osredotočimo se raje na odprte teme med državama, ki sta si jih, ob hitro opravljenem formalnem delu obiska, premiera zaupala v neformalnem plezanju po obronkih Triglava.



"Mislim, da sva se oba strinjala, da bi bilo zanimivo, če narediva nekaj skupaj. Nekaj zunaj uradnih sprejemov in pisarn. To, da bi skupaj plezala, pa je predlagal gospod Janša, saj je bolj izkušen plezalec. Da greva plezat, je torej njegova ideja," je dejal Sebastian Kurz v intervjuju za portal Siol, preden je odhitel proti triglavski steni.


  1. SOOČANJE S KORONAVIRUSOM




Zagotovo sta oba premiera v pogovoru kaj hitro obdelala temo o obvladovanju okužb z novim koronavirusom, saj sta oba na stališču, da bi ponovno popolno zaprtje javnega življenja in gospodarstva prineslo več škode kot koristi.

Na vseh področjih moramo poskušati ohraniti normalno življenje, kot je le mogoče, vendar ob določenih pravilih in prilagoditvah, je še dejal Kurz.

Premier Janša je še opozoril, da nevarnosti epidemije še vedno ni konec, saj se celotna Evropa spopada s povečanim število okužb, za razliko od spomladi pa je zdaj manj obolelih in umrlih, kar je verjetno rezultat tega, "da smo se nekaj naučili", in ukrepov pristojnih v posameznih evropskih državah.


  1. NEZAKONITE MIGRACIJE NA BALKANSKI MIGRANTSKI POTI




Oba premiera sta složna tudi pri vprašanju zavarovanja evropskih zunanjih meja in krepitvi tega zavarovanja. Znano je, da si Avstrija že dolgo časa želi boljšega nadzora na Balkanski poti, za to pa so bile pretekle slovenske vlade bolj kot ne gluhe.

Janša se je že na novinarski konferenci zavzel za poenoten evropski pristop in pomoč tistim državam, ki bi lahko bile ponovno na udaru in pri tem omenil Grčijo, "da se ne bomo ponovno srečali s čim podobnim, kar je pretreslo Evropo leta 2015." Zavzel se je tudi za pomoč tistim državam, ki imajo zunanje meje Evropske unije.

Tako tudi Kurz meni, da je zavarovanje zunanjih meja pomembno tudi kot pogoj, da se ohrani odprava nadzora na notranjih mejah EU. "Danes je cilj Evropske unije, da zaščiti svoje zunanje meje, in zelo sem vesel, da imam v predsedniku vlade Janezu Janši sogovornika, ki ima podoben pristop in si prav tako prizadeva za zavarovanje zunanjih meja Evropske unije," je dejal Kurz v intervjuju za portal Siol.net.


  1. 100. OBLETNICA KOROŠKEGA PLEBISCITA




Plebiscit, ki je na avstrijskem Koroškem potekal 10. oktobra 1920 v skladu z odločitvami pariške mirovne konference, je določil mejo med tedanjo Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Avstrijo. Zaradi rezultatov plebiscita je del slovenskega naroda dve leti po prvi svetovni vojni ostal v Avstriji.

Premierja sta govorila o skorajšnji 100. obletnici omenjenega plebiscita in napovedanem skupnem obisku predsednikov obeh držav, Boruta Pahorja in Alexandra Van de Bellna, o čemer se je avstrijski kancler danes pogovarjal tudi s slovenskim predsednikom, ki ga je na hitro obiskal med zajtrkom in alpinistično odpravo.

Po besedah slovenskega premierja gre za "hvalevredno pobudo". Avstrijski kancler je izpostavil, da program njegove vlade predvideva finančni plebiscitni dar manjšini ob obletnici.


  1. MANJŠINE




Naslednja odprta točka med državama je tudi odnos do manjšin, predvsem avstrijske države do avtohtone slovenske manjšine na Koroškem. Za avtohtono slovensko narodno skupnost v Avstriji si Slovenija prizadeva za celovito zaščito na podlagi avstrijske državne pogodbe. 7. člen avstrijske državne pogodbe, ki ureja zaščito slovenske avtohtone narodne skupnosti, po oceni uradne Ljubljane še ni v celoti uresničen.

Uradni Dunaj je na drugi strani doslej vztrajno opozarjal na položaj nemško govoreče skupnosti v Sloveniji in zahteval njeno priznanje kot manjšine. Avstrijski parlament se je nazadnje julija letos z glasovi vseh petih poslanskih skupin zavzel, da bi Slovenija nemško govorečo skupnost uradno priznala kot narodno skupnost. Slovenija pa ni naklonjena ustavnemu priznanju nemško govoreče skupnosti po vzoru italijanske in madžarske manjšine.

Janez Janša je danes dejal, da ostaja še nekaj odprtih vprašanj glede položaja slovenske avtohtone narodne skupnosti v Avstriji, a se bodo ta sedaj lažje reševala v boljšem ozračju kot v primerjavi z desetletji v preteklosti. Kurz je napovedal, da avstrijska vlada poleg plebiscitnega daru predvideva tudi druge ukrepe za večjo podporo manjšini in sobivanje v prihodnosti. Dotaknil se je tudi vprašanja priznanja nemško govoreče skupnosti v Sloveniji, za kar bi bil Dunaj po besedah Kurza "hvaležen".


  1. GOSPODARSKO SODELOVANJE MED DRŽAVAMA




Odnosi med Slovenijo in Avstrijo veljajo za odlične, državi vzdržujeta reden in zelo razvejan dialog, gospodarsko sodelovanje pa je zelo dobro. Avstrija je namreč tretja gospodarska partnerica Slovenije in njena največja naložbenica. Blagovna menjava med državama je lani po podatkih slovenskega statističnega urada znašala 5,7 milijarde evrov, od tega je izvoz predstavljal 2,3 milijarde evrov, uvoz pa 3,4 milijarde.

Dvostranske odnose med državama sta premierja ocenila kot dobre. Ob tem je Janša napovedal, da vlada pripravlja debirokracijske ukrepe, s katerimi bo slovensko okolje še ugodnejše za tuja vlaganja, kar je naletelo na pozitiven odziv Dunaja. Po besedah slovenskega premierja je krepitev avstrijskih vlaganj v Sloveniji zelo dobrodošla. Avstrijski kancler je dejal, da je Slovenija pomemben gospodarski partner za Avstrijo in omenil, da na južni strani Alp deluje več tisoč avstrijskih podjetij.


  1. NUKLEARKA KRŠKO




Različni stališči imata državi glede nuklearke v Krškem, saj Avstrija že dalj časa želi njeno zaprtje, Slovenija pa v svojih strategijah razmišlja o gradnji drugega bloka nuklearke.











KOMENTAR: Uredništvo
Kurz osvaja Triglav, Tanja Fajon pa nič
Obisk avstrijskega kanclerja je še eden v seriji zunanjepolitičnih srečanj, ki se zadnje tedne v Sloveniji kar vrstijo. In eden tistih, ki se ne usede v kalup popularizirane teorije leve opozicije in njej naklonjenih medijev, da se slovenske zunanja politika obrača proti Višegradu. Morda tudi zato Tanje Fajon obisk Kurza očitno kaj dosti ne moti, oziroma, če se izrazimo nekoliko bolj diplomatsko, na Kurza nima pripomb. S spretno potezo - povabilom v slovenske, nekoč skupne, gore, je premier Janša ubil več muh na en mah. Ob tem, da je zaprl usta opoziciji, si je zagotovil nekaj ur mirnega pogovora v zavetju stene, kjer se vezi med plezalci utrjujejo bolj kot kje drugje. Obenem pa je Kurz s sprejetjem povabila dokazal, da Janezu Janši zaupa kot politiku in človeku, saj se plezalec v steno ne podaja ravno s komerkoli. Kako se bo skupno osvajanje Triglava odrazilo v slovensko-avstrijskih odnosih, bomo še videli. Nedvomno pa si je Janša s tem še utrdil mednarodni položaj in mu bo v prihodnje še težje očitati (zgolj) Višegrajsko navezo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Zunanjepolitično soočenje na TVS: Ko se Golob kiti s tujim perjem
  • 06. 03. 2026
[Video] Aljuš Pertinač: Janša dela v tišini, Golob pa gruli na čistini (Odmev tedna, 24. 4. 2026)
  • 24. 04. 2026
Uporaba filmskega citata razburja, ker je uperjena proti svobodnjakom
  • 07. 03. 2026