Ruski in Zahodni mediji spet povsem drugače o atentatu na ruskega veleposlanika v Turčiji
Včerajšnji dan je bil zaznamovan z nasiljem. Ob terorističnem napadu v Berlinu je, še enkrat več v teh dneh, udarilo v Turčiji.
Ob odprtju razstave v Ankari je namreč 22. letni policist ustrelil ruskega veleposlanika Andreya Karlova ter po dejanju kričal, da je to storil iz maščevanja za Alep.
Ponovno nas je zanimalo, kako kontekste in ozadja atentata na ruskega diplomata vidijo različne vpletene strani.
Zahodni mediji se predvsem osredotočajo na iskanje razlogov ter na samega atentatorja, Ruski pa poudarjajo varovanje prijateljskih odnosov med Ankaro in Moskvo, z atentatorjem pa se sploh ne ukvarjajo.
Dogodek postavljajo v kontekst današnjega sestanka med voditelji Rusije, Sirije in Irana v Moskvi.
Mnogi Zahodni mediji, med njimi tudi New York Times, izpostavljajo slabo varovanje ruskega diplomata v Ankari. Rusija bi se njihovem mnenju morala zavedati visoke stopnje ogroženosti v Turčiji, obenem pa bi zaradi njene izpostavljenosti v sirski vojni tovrstne napade morala pričakovati.
Politico piše o napadalcu, 22-letnemu policistu Mevlüt Mertu, ki ob dejanju ni bil na dolžnosti. Praktično vsi Zahodni mediji izpostavljajo to, da je napadalec po streljanju dvakrat zavpil "ne pozabite na Sirijo" ter "to je maščevanje za Alep".
Po mnenju novinarja britanskega The Telegrapha je še prezgodaj za ocene, kaj je napadalca gnalo k temu dejanju. So pa ta umor primerjali z atentatom Gavrila Principa na avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, ki je sprožil prvo svetovno vojno.
Ta umor je namreč čez 6 tednov sprožil veliko vojno, pa čeprav se je zdel precej neznatno dejanje. "A bolj, kot da bi to dejanje vplivalo na turško-ruske odnose, se zdi, da bo vplivalo na odnose teh dveh držav z drugimi, predvsem z Zahodom."
Turčija je namreč napadalca že označila za podpornika velikega kritika Erdogana, Gulena.
"Če se v to igro vključi še Rusija, se bo začelo stopnjevati pritisk na ZDA, naj Gulena izročijo. To lahko prinese le nove konflikte."
Ruski spletni medij Sputnik News je za mnenje o atentatu na Andreya Karlova povprašal nekdanjega turškega veleposlanika na Finskem, Švedskem in v Jordaniji, Oktaya Aksoya.
Ta je prepričan, da bosta Rusija in Turčija kljub atentatu ohranili močne bilateralne odnose, saj so ti po njegovem mnenju veliko dodali k temu, da je situacija v Alepu danes precej boljša kot je bila. "Premirje v Alepu je rezultat zelo dobrih odnosov med Rusijo in Turčijo."
Na spletni strani Russia beyond the headlines Vladimir Mihejev piše, da bo brutalni umor ruskega veleposlanika v Turčiji zagotovo vplival na rusko-turške odnose, vendar ne nujno na slabše.
"Umor bi Moskvo in Ankaro celo utegnil spodbuditi k tesnejšemu sodelovanju ter, skupaj s Teheranom, k intenzivnejšem boju proti islamskim ekstremistom."
Rusi so prav tako na veliko delili sporočilo tiskovnega ataše turškega veleposlaništva v Washingtonu. Faitha Ökesa s Twitterja: »Krogla, ki je bila izstreljena v veleposlanika Karlova, ni ciljala le njega, ampak tudi na turško-ruske odnose.«
"Izjava kaže na to, da obstaja veliko tretjih strani, ki želijo odtujiti Ankaro in Moskvo, vendar ta incident ne bo pokvaril dvostranskih odnosov," je prepričan Mihejev.
Ob odprtju razstave v Ankari je namreč 22. letni policist ustrelil ruskega veleposlanika Andreya Karlova ter po dejanju kričal, da je to storil iz maščevanja za Alep.
Ponovno nas je zanimalo, kako kontekste in ozadja atentata na ruskega diplomata vidijo različne vpletene strani.
Zahodni mediji se predvsem osredotočajo na iskanje razlogov ter na samega atentatorja, Ruski pa poudarjajo varovanje prijateljskih odnosov med Ankaro in Moskvo, z atentatorjem pa se sploh ne ukvarjajo.
Dogodek postavljajo v kontekst današnjega sestanka med voditelji Rusije, Sirije in Irana v Moskvi.
Mnogi Zahodni mediji, med njimi tudi New York Times, izpostavljajo slabo varovanje ruskega diplomata v Ankari. Rusija bi se njihovem mnenju morala zavedati visoke stopnje ogroženosti v Turčiji, obenem pa bi zaradi njene izpostavljenosti v sirski vojni tovrstne napade morala pričakovati.
Telegraph: Kot Gavrilo Princip v Sarajevu
Politico piše o napadalcu, 22-letnemu policistu Mevlüt Mertu, ki ob dejanju ni bil na dolžnosti. Praktično vsi Zahodni mediji izpostavljajo to, da je napadalec po streljanju dvakrat zavpil "ne pozabite na Sirijo" ter "to je maščevanje za Alep".
Po mnenju novinarja britanskega The Telegrapha je še prezgodaj za ocene, kaj je napadalca gnalo k temu dejanju. So pa ta umor primerjali z atentatom Gavrila Principa na avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, ki je sprožil prvo svetovno vojno.
Ta umor je namreč čez 6 tednov sprožil veliko vojno, pa čeprav se je zdel precej neznatno dejanje. "A bolj, kot da bi to dejanje vplivalo na turško-ruske odnose, se zdi, da bo vplivalo na odnose teh dveh držav z drugimi, predvsem z Zahodom."
Turčija je namreč napadalca že označila za podpornika velikega kritika Erdogana, Gulena.
"Če se v to igro vključi še Rusija, se bo začelo stopnjevati pritisk na ZDA, naj Gulena izročijo. To lahko prinese le nove konflikte."
Ruski mediji: turško-ruski odnosi se ne smejo poslabšati
Ruski mediji so pohiteli objavo izjav turškega predsednika Erdogana in ruskega predsednika Putina, ki sta si zelo podobni. Oba pozivata k temu, da se odkrije naročnika ter, obenem pa v en glas poudarjata, da umor ne sme uničiti dobrih odnosov med državama.
Zanimivo je, da se praktično nobeden od ruskih medijev ne ukvarja s tem, kdo bi lahko stal za atentatom, ampak razpredajo predvsem o velikem prijateljstvu med Rusijo in Turčijo, ki zaradi tega dogodka ne sme biti skaljeno.
Ruski spletni medij Sputnik News je za mnenje o atentatu na Andreya Karlova povprašal nekdanjega turškega veleposlanika na Finskem, Švedskem in v Jordaniji, Oktaya Aksoya.
Ta je prepričan, da bosta Rusija in Turčija kljub atentatu ohranili močne bilateralne odnose, saj so ti po njegovem mnenju veliko dodali k temu, da je situacija v Alepu danes precej boljša kot je bila. "Premirje v Alepu je rezultat zelo dobrih odnosov med Rusijo in Turčijo."
Mnogi ruski mediji izpostavljajo, da se je umor Karlova zgodil le dan pred srečanjem voditeljev Rusije, Irana in Turčije, ki bo danes v Moskvi. Tam naj bi se dogovorili o prihodnosti Sirije, kar po mnenju komentatorjev pomeni, da je napadalec želel vplivati na odnose med državami, pa tudi na to, da tega srečanja ne bi bilo.
Mihejev: veliko je strani, ki želijo odtujiti Ankaro in Moskvo
Na spletni strani Russia beyond the headlines Vladimir Mihejev piše, da bo brutalni umor ruskega veleposlanika v Turčiji zagotovo vplival na rusko-turške odnose, vendar ne nujno na slabše.
"Umor bi Moskvo in Ankaro celo utegnil spodbuditi k tesnejšemu sodelovanju ter, skupaj s Teheranom, k intenzivnejšem boju proti islamskim ekstremistom."
Rusi so prav tako na veliko delili sporočilo tiskovnega ataše turškega veleposlaništva v Washingtonu. Faitha Ökesa s Twitterja: »Krogla, ki je bila izstreljena v veleposlanika Karlova, ni ciljala le njega, ampak tudi na turško-ruske odnose.«
"Izjava kaže na to, da obstaja veliko tretjih strani, ki želijo odtujiti Ankaro in Moskvo, vendar ta incident ne bo pokvaril dvostranskih odnosov," je prepričan Mihejev.
Zadnje objave
Ribiču za avtovlečni posel obljubljena jadrnica?
11. 6. 2026 ob 8:53
FIFA 2026: največja varnostna operacija v zgodovini
11. 6. 2026 ob 8:29
Vojna zastav
11. 6. 2026 ob 6:00
Če opozicija ne bo želela sodelovati, to ne bo iz vsebinskih razlogov
10. 6. 2026 ob 17:36
Kitajska demografska bomba
10. 6. 2026 ob 16:55
Je zapiranje mestnih ulic in agresivno ukinjanje parkirnih mest res napredek?
10. 6. 2026 ob 15:42
Ni popuščanja: vlada, ki bo oddelala mandat
10. 6. 2026 ob 14:30
Ekskluzivno za naročnike
Vojna zastav
11. 6. 2026 ob 6:00
Ljudskofrontna koalicija – ne, hvala (9. del): Cerkev stopi v past
10. 6. 2026 ob 9:00
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Prihajajoči dogodki
JUN
12
JUN
12
JUN
13
Sveta maša ob breznu Zalesnika v Trnovskem gozdu
16:00 - 18:00
JUN
15
Slovesnost ob Lipi sprave
19:00 - 20:00
JUL
03
54. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2026
20:00 - 14:51
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
1 komentar
korosec.france
Baba Vanga dela.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.