Romana Tomc: Evropa je bila dolgo časa pod vplivom levih sil in prebujenska ideologija se je zažrla v vse pore

Pred Evropskimi volitvami se pogovarjamo z nosilci list, tokrat je bila z nami nosilka evropske liste SDS, Romana Tomc. Sicer ekonomistka, specializirana za področje davkov in podjetništva, ki ji niso tuje tudi vodstvene funkcije. Politično pa je delovala na področju dela, družine in socialnih zadev, tudi v strokovnem svetu, nekakšni vladi v senci stranke SDS pokriva to področje. Bila je poslanka Državnega zbora in tudi njegova podpredsednica, zadnjih 10 let pa je evropska poslanka.

V politiki ste že precej dolgo. Kaj vas je pripeljalo v politiko in zakaj še vztrajate?

Zdi se, da je že kar dolgo, pa vendarle ni tako zelo dolgo. V politiko sem vstopila leta 2008, ko me je čisto navaden razpis pripeljal na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, kjer sem postala vodja direktorata za delo. Očitno so bili kar zadovoljni z mano, saj sem po pol leta dobila nov štiriletni mandat.

V tistem času pa so rezultati pokazali svoje in so me povabili v stranko in na listo z obrazložitvijo, da bom prinesla dodano vrednost. To sem razumela kot pohvalo dotedanjega dela in od tu je šlo sorazmerno lepo, brez kakih hudih preskokov naprej.

Učila sem se, trdo delala. Nisem samo nekaj populistično razlagala, ampak sem želela vedeti kaj govorim. To daje rezultate in na to stavim tudi v prihodnje.

Omenjate rezultate. Kaj bi izpostavili kot rezultat vaših dveh mandatov evropske poslanke. V čem je Evropa zaradi Romane Tomc drugačna?

Glavna naloga poslancev je glasovanje, kako smo se v posameznih primerih opredelili. Težko bi izpostavila kakšno posamezno glasovanje, sem pa vedno glasovala po zdravi pameti. Vedno sem imela v mislih, kako bo nekaj vplivalo na Slovenijo, kako na gospodarstvo – zagovarjam odprto in konkurenčno gospodarstvo, in kako bo nekaj vplivalo na ljudi. Rada poudarjam, da bo močno gospodarstvo največje zagotovilo za dobro socialo in blagostanje ljudi.

Poleg tega je pomembno tudi sodelovanje na odborih in pod-odborih ter kako se uveljaviš v politični skupini. Kot evropski poslanec si samo eden izmed 705-tih. Pomembno je, da si ustvariš kredibilnost znotraj skupine, ki ti nato prisluhne.

Skupina EPP me pozna po izpostavljanju Slovenije na področju vladavine prava in medijev. Sem nosilka področja demografije v naši politični skupini ter sopredsedujoča skupini za demografijo na ravni parlamenta. Zaradi načina, kako mediji poročajo, je to manj znano, čeprav veliko delam na tem področju.

Eden zadnjih velikih in uspešnih projektov pa je več kot leto dni trajajoča akcija – peticija za obsodbo komunizma kot totalitarnega režima in sanacijo vsega, kar je sedanja vlada naredila z ukinitvijo dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja. Težko smo to spravili na odbor. Hvaležna sem vsem, ki so podpisali peticijo in seveda dr. Mitju Ferencu, ki jo je s srcem, a na dostojen način predstavil v Evropskem parlamentu. Nato je sledil drugi korak – razstava Macesnova gorica v Evropskem parlament, na kar sem tudi ponosna.

Je bila razstava povezana s peticijo ali je nastala samostojno?

Gre za dva ločena dogodka, ki pa obravnavata isto problematiko in se napajata iz iste teme. Zdaj Evropski parlament ve, kaj se v Sloveniji dogaja.

Vprašanja, ki so mi jih tako ob peticiji kot razstavi postavljali moji kolegi, so bila dokaj nenavadna. Sprašujejo me, kako to, da se pri nas še ukvarjamo s to temo, ko pa je vendar Evropski parlament komunizem prepoznal kot totalitarizem in obsodil njegove zločine.

Čeprav je Evropa to poglavje zgodovine že pustila za seboj, pri nas tega še nismo uspeli narediti. Upam, da tudi razprave v Evropi prinesejo korak naprej k temu, da tudi v Sloveniji nad tem potegnemo črto.

So peticiji že sledili kakšni konkretni koraki oz. rezultati?

Čeprav je Evropski parlament politična institucija, kjer leva stran pogosto nasprotuje vsemu, kar predlaga kdo drug, tokrat ni bilo tako. Celo socialisti so potrdili vse obravnavane sklepe, ki so bili nato poslani slovenski vladi, da poda odgovore.

Rok za odgovore je že potekel, Evropski parlament pa še ni dobil odgovora vlade. Čakajo na pojasnila zakaj so ukinili dan spomina. Nikomur ni jasno, kako lahko neka vlada naredi kaj tako nerazumnega.

Omenjate glasovanje. Znotraj Evropske ljudske stranke (EPP) veljate kot nekoliko samosvoji in pri vprašanjih vrednot ne glasujete v skladu z usmeritvijo EPP? Kako močna je v tem pogledu torej EPP?

Evropska ljudska stranka je največja politična skupina s članicami iz vseh evropskih držav in seveda imamo kdaj različne poglede. Poslancem iz severnih držav so pomembne druge stvari kot tistim iz Grčije ali Portugalske. Mnenja se krešejo. Na koncu dobimo usmeritve. V slovenski delegaciji se v veliki večini primerov lahko poistovetimo s tem, kar zagovarja EPP. Vendarle delimo iste vrednote.

So pa tudi detajli, pri katerih se razlikujemo, in mislim, da ni s tem nič narobe.

Ne bi rekla, da je EPP razdeljena. Smo pa različnih pogledov na določena vprašanja in nekaj je takšnih kolegov, ki rade volje prisluhnejo levemu delu parlamenta in so večkrat glasovali tako, da je prevladala levica.

Po volitvah verjetno ne bo več tako, saj kaže, da bo prevladal tisti del znotraj stranke, ki zagovarja povezovanje na desni. Tudi sama ga. Seveda pa ne s čisto vsakim in za vsako ceno. Obstajajo tudi levi in desni ekstremisti, ki rušijo Evropo od znotraj, med temi tudi denimo proruski. Z njimi se pač ne bomo povezovali.

S skupino ECR (op. konzervativci in reformisti), ki ima pogosto rešitve, ki jih lahko podprem, pa vidim povezovanje celo kot prednost. Evropa je bila dolgo časa pod vplivom levih sil in prebujenska ideologija se je zažrla v vse pore našega odločanja. Tudi zato so evropske institucije v takšnem stanju, kot so.

To se pogosto očita Ursuli von der Leyen, ki je še vedno vaša spitzenkandidatka. Kljub temu njena podpora na kongresu v Bukarešti ni bila tako enotna, saj velik del delegatov ni glasoval.

SDS je javno povedala, da Ursule von der Leyen ne podpira.

Kako enotno gre torej EPP v smer, ki jo omenjate, glede na vašo vodilno kandidatko?

Ursula von der Leyen je sicer bila izvoljena, a ne zelo prepričljivo. Od približno 800 delegatov je dobila le polovico glasov podpore. To ni ravno bleščeč rezultat. Tega se tudi zaveda in vem, da je bila razočarana.

Nekateri smo nasprotovanje izrazili javno, drugi pa so ji prav tako nasprotovali, a so bili pragmatično tiho, ker nimajo takšne stopnje poguma. Za javno opredelitev je potrebna odločnost in pogum, saj to pomeni tudi neko izpostavljenost znotraj skupine.

Imamo razloge, zakaj je ne podpiramo. Mislim, da sicer všečno nastopa, njeno delovanje v iztekajočem se mandatu pa je bilo pod vplivom levih komisarjev, na nas pa je pogosto pozabljala. Opozarjali smo jo na dogajanje v Sloveniji, pa ni nikoli izrazila zaskrbljenosti, kaj se pri nas dogaja.

Mislim, da bi lahko našli boljšega voditelja, čeprav vam ne morem postreči s tem imenom. Zavedati pa se je treba tudi dogajanja pred petimi leti. Takrat je bil vodilni kandidat Manfred Weber, ki je naredil res veliko delo in ostaja predsednik stranke in poslanske skupine. Takrat so ga politično zamenjali v zadnjih dneh in nenadoma se je pojavila Von der Leyenova.

Bistveno je, da ima kandidat podporo med voditelji, predsedniki vlad. Tam so prejšnjič »podrli« Manfreda Webra in postavili Ursulo von der Leyen. Kljub temu, da je letos vodilna kandidatka, njena izvolitev še zdaleč ni zagotovljena. Zato pa tudi lobira pri voditeljih vlad, kot sta Golob in Macron.

V Nemčiji ima podporo Zelenih in socialistične vlade, kar nas zelo moti, ker se zdi, da je kandidatka vseh, samo EPP ne. Kako se bo na koncu razpletlo med predsedniki vlad in pred novo sestavo parlamenta, ki bo potrjevala evropsko komisijo, bo še zanimivo, saj je glasovanje v parlamentu tajno. Glede na rezultat na kongresu, kjer je bilo glasovanje tudi tajno, izvolitev ni tako zanesljiva.

Se lahko zgodi, da bi SDS izstopila iz EPP, če bi se ponovno zgodila koalicija, kakršna je bila v tem mandatu, ali da bi Ursula von der Leyen bila izvoljena in vodila komisijo v isto smer kot do sedaj?

Politika je vedno stvar kompromisov. Kdor misli, da bo prišel v Evropski parlament, udaril po mizi in bo po njegovo, se zelo moti. Taki ne poznajo politike in so škodljivi populisti.

Do sedaj smo »zdržali« z Ursulo von der Leyen in skušali predlagati svoje rešitve tam, kjer je bilo mogoče. Po volitvah, ko bomo videli, kam se stvari obračajo, bomo razmišljali o teh stvareh. Ta trenutek pa izstop iz EPP absolutno ni na mizi. Se pa bomo glasno borili za povezovanje na desni.

V Evropskem parlamentu je potrebno vedeti tudi, da ni neke stalne koalicije, kot je pri nas doma. Koalicije se sklepajo za posamezne projekte. Želimo pa si, da Evropa zadiha bolj desno.

Tudi znotraj slovenske delegacije je bilo zaznati kar neka trenj. Kako je mogoče, da se štirje poslanci iz Slovenije niste uspeli poenotiti in enotno zagovarjati interesov Slovenije?

S tem problemom se soočajo tudi druge delegacije, kjer poslanci prihajajo iz več kot ene stranke. Pri nas smo imeli štiri poslance iz treh različnih strank. Vsakdo se je odločal po svoji vesti. Jaz kot vodja delegacije nisem nek šef, ki bi komurkoli ukazoval, kako mora glasovati.

Mi smo se pogovarjali, moja naloga pa je bila stranko obvestiti, kako namerava kdo glasovati. Politično odgovornost pa za to nosi vsak sam. Morda bi si želela, da bi bili kdaj bolj poenoteni, ampak temu pač ni tako.

Sploh redko pa je prihajalo do poenotenja s slovenskimi poslanci preko sredine. Še posebej ko je šlo za bistvene stvari, poenotenja ni bilo. Kako to?

Gre za stvar izrazito politične narave. Naši levi kolegi so ves čas predsedovanja napadali vlado Janeza Janše. To so bili politični napadi brez osnove. So pa imeli na levi veliko večino, zaradi česar jim je to uspevalo. Tukaj se pač ne moremo poenotiti. Mi ostajamo na strani, ki brani svoje vrednote in se borili proti lažem.

Potem so pa druge stvari, bolj vsebinske narave, kot je bilo denimo vprašanje jedrske energije, ki je Sloveniji res v velikem interesu. Za našo energetsko neodvisnost je ključen drugi blok jedrske elektrarne Krško in tukaj ne vidim razloga, zakaj ne bi glasovali enotno. Večina nas je glasovala tako, so pa bili tudi tukaj posamezniki, ki so povozili slovenski interes. Oni tudi nosijo politično odgovornost za to.