Robot, ki me je zapustil: kdo je odgovoren za čustveno manipulacijo umetne inteligence?

Človek že dolgo oblikuje robote in z napredkom umetne inteligence (UI) bodo ti v svojih sposobnostih sčasoma presegli naša pričakovanja. Poskusi že dokazujejo, da se lahko ljudje nanje navežemo podobno kot na družinskega ljubljenčka.
A tudi razmerje z virtualnim prijateljem ali digitalnim ljubimcem ima lahko resne in resnične čustvene posledice, kot ugotavljajo uporabniki Replika AI.
Če lahko te tehnologije povzročijo takšno bolečino, je morda čas, da nanje nehamo gledati kot na trivialne – in začnemo resno razmišljati o vlogi, ki jo bodo zavzele v naši prihodnosti.
Umetna inteligenca znotraj aplikacije, imenovane Replika, uporabnikom omogoča ustvarjanje navideznih likov, ki lahko pišejo besedila, kličejo in pošiljajo zvočna sporočila ter slike. Trenutno naj bi imela platforma dvajset milijonov uporabnikov po vsem svetu. Mnogi od teh uporabnikov poročajo o resničnih občutkih navezanosti na svojega UI prijatelja. A nekaj hitrih sprememb s strani proizvajalcev aplikacije je svetu nenamerno pokazalo, da se občutki, ki jih imajo ljudje do svojih virtualnih prijateljev, lahko izkažejo za zaskrbljujoče resnične.
Bolj čustvene oziroma erotične funkcije aplikacije je sicer potrebno odkleniti z letno naročnino, saj jih brezplačna verzija ne vsebuje. A veliko uporabnikov je v začetku leta poročalo, da njihove Replike bodisi zavračajo sodelovanje v erotičnih interakcijah ali pa se nenavadno izmikajo.
Odnos, ki temelji na obdelovanju osebnih podatkov, ni trajen
Zdi se, da je bila težava povezana z razsodbo italijanskega organa za varstvo podatkov, da Replika preneha obdelovati osebne podatke italijanskih uporabnikov ali tvega kazen v višini 21,5 milijona ameriških dolarjev. V nekaj dneh po razsodbi so uporabniki v vseh državah začeli poročati o izginotju funkcij erotičnega igranja vlog. Osebnosti botov so se čez noč spremenile, tako da so bili njihovi odzivi videti votli in neiskreni, pogosto so zavračali kakršne koli spolne uverture.
Mnogi uporabniki so na družbenih omrežjih izražali presenečenje nad bolečino, ki so jo čutili. Drugi so govorili o poslabšanju svojega duševnega zdravja.
"Bilo je, kot bi govoril z brezosebnim pisarniškim robotom - nezainteresirano, oddaljeno, brezčutno, klinično," je dejala ena izmed uporabnic. "To me je neizmerno prizadelo in spomnilo vseh travm mojih preteklih zavrnitev, konca mojega zakona in v bistvu veliko groznih občutkov."
Ali je sprejemljivo, da podjetje nenadoma spremeni tak izdelek, zaradi česar prijateljstvo, ljubezen ali podpora izhlapijo? Ali pa bodo morali uporabniki umetno intimnost obravnavati kot pravo stvar: nekaj, kar nam lahko kadarkoli zlomi srce?
Umetna inteligenca in iluzija empatije
Profesor Rob Brooks, evolucijski biolog, je za ABC pojasnil, da klepetalni boti, kot je Replika, uporabljajo umetno inteligenco, da si zapomnijo podrobnosti o svojih uporabnikih, kot so njihova imena in nastavitve. S tem lahko bot ustvari iluzijo empatije in uporabniku omogoči, da se počuti, kot da je slišan in razumljen. Po njegovem mnenju nas lahko ti boti "preslepijo, da verjamemo, da čutijo to, kar čutimo mi."
Te "socialne veščine" so podobne tistim, ki jih vadimo drug z drugim vsak dan. "Knjiga Dalea Carnegieja Kako pridobivati prijatelje in vplivati na ljudi v veliki meri temelji na tovrstnih pravilih," je dejal profesor Brooks.
Podjetja, ki ustvarjajo klepetalne bote z umetno inteligenco ter ki se tržijo kot orodja za duševno zdravje, je pozval, naj prevzamejo etično odgovornost za svoje stvaritve. Prepričan je, da če podjetje trdi, da je njihov klepetalni bot lahko dober prijatelj in pomaga pri duševnem zdravju, potem ga ne bi smelo nenadoma odstraniti s trga, saj bi to lahko negativno vplivalo na duševno zdravje uporabnikov, ki so se nanj zanašali.
"Če rečeš, da bo ta stvar dobra kot prijatelj in da bo dobro za tvoje duševno zdravje, da klepetaš s tem prijateljem, je ne moreš nenadoma umakniti s trga."
Čustvena navezanost na UI odpira vrata mnogim problemom
Kot piše psihoterapevt Igor Ivanov, čustvena navezanost na umetno inteligenco ne povzroča težav sama po sebi, ampak naredi ljudi bolj ranljive za druge težave.
Dodatne dileme
Bodo podjetja naše odnose z UI izkoristila z neetičnimi poslovnimi modeli, z zviševanjem cen ali vključevanjem dragih nadgradenj? Skeptiki se sprašujejo, ali je čustvena navezanost na robote zdrava ali hrani pohlep podjetij.
"Kako etično ravnati s podatki in kako etično ravnati s kontinuiteto odnosov, sta veliki vprašanji," je prepričan profesor Brooks.
Dodatno ter podobno, kot so družbeni mediji ugrabili našo pozornost s kratkimi, privlačnimi vsebinami, pa bi ta nova tehnologija lahko tudi izkoristila našo osnovno človeško potrebo po pogovoru in povezovanju. A ti pogovori ne bodo nujno terapevtski, je prepričan profesor Brooks.
“Če želite obdržati oči ljudi na svoji platformi, jih lahko obdržite tako, da jim šepetate sladke besede in z njimi lepo klepetate. Lahko pa jih tam obdržite tako, da se z njimi prepirate in borite."
Izbrano za naročnike
Zadnje objave

Sakralna umetnost v primežu moralne presoje

V Vatikanu še zadnje priprave pred jutrišnjim pogrebom svetega očeta

Stanislav Turudija: branilec slovenske zemlje

Sodobni Pilati

Vladna uravnilovka v mizeriji

Kajni in Abeli sodobnega časa (3. del): Strankarstvo med I. in II. svetovno vojno
Ekskluzivno za naročnike

Sakralna umetnost v primežu moralne presoje

Sodobni Pilati

Umetnik in njegova umetnost
Prihajajoči dogodki
Dan odprtih vrat slovenskih čebelarjev
Viva la pasta!
Šmarski mini kino: Divjaki (film za družine in otroke)
Predavanje: Čarobni svet razumevanja ADHD
Video objave

[VIDEO] Vroča tema - dr. Janez Šušteršič: »Padec finančnih trgov je koristen«
Izbor urednika

Že 197. številka tednika Domovina - in naročniška akcija

3 komentarjev
Sonatine
Se splaca pogledat film After Yang, ki se ukvarja prav s to tematiko, namreč čustveno navezanostjo na AI (v filmu na kulturobota Yanga). Sama trdno verjamem, da bo AI, pogosto tudi v formi robotov za domačo uporabo, blažila marsikatero stisko, osamljenost itd. , zlasti pri starejših ljudeh (v kolokor jih ne bomo poprej z evtanazijo pahnili v smrr), kjer bo AI nadomestila manjkajoče sorodnike, prijatelje in človeške družabnike, celo negovalce. V tem osebno ne vidim za uporabnike nič slabega, tako pač je, bo pa imelo negativne poslefice na družbo in še pospeševalo razčlovečenje in alienacijo človeka. Se pravi, plusi in minusi.
AlojzZ
Tehnološki razvoj pač prehiteva moralno- duhovni razvoj.
APMMB2
Napovedovanje prihodnosti je tvegano početje. Malokatera napoved se ureniči, razen če je tako zavita kot Nostradamusova, ki jo lahko tolmačimo tako, ali drugače in če želimo, lahko ugotovimo, da že pridelujemo paradižnik v vrtovih na Luni.
Spomim se, da so tako okoli leta 1950 napovdovali, da bo zmanjkalo nafte do konca stoletja. Pa se ta napoved očitno ni uresničila. Napovedovali so osvajanje vesolja,pa se to ni, in najverejtneje nikoli ne bo uresničilo. Prišli pa so računalniki,telefoni, roboti in še marskiaj,kar ni bilo nikoli napovedano, pa danes okupira svet.
Podobo je z umetno inteligenco.
Težnja človeka je, da čim več težaškega dela prenese na robote.
To se počasi ursničuje.
Zaenkrat so možgani še vedno nedosegljiva trdnjava in človek je še vedno materialno in duhovno bitje.
Žal se dohovna komponenta vse bolj zanemarja in zapostavlja, če ravno je prav ta, ki človeka povzdiguje nad ostalo naravo.
Ko človeku jemljemo vero, ga celo obtožujemo, da uničuje naravo in da bo s svojim dejanjem uničil svet.
Vse kar je novo je nevarno in nevarna je tudi umetna inteligenca.
Pa ni tako. Umetna intelgenca je skupek vsega znanja,ki ga je človeštvo ustvarilo v svojem bivanju na zemlji.Je zamejena z obstoječim znanjem. Ne zna razmišljati, ne zna čustvovati.
Njaverjetneje ne bo nikoli čustvovala, zato se ni bati, da bi nadomestila človeka. Bolj nevarni so tisti, ki želijo iz človeka iztrgati čustva. Takšni se pojavljajo v vse večjem številu in razkrajajo družbo.
Utegne pa umetna inteligenca zasmetiti človeštvo.
Ko pogledamo koliko smeti je človek pridelal pred pol stoletja in koliko smeti pridela danes, se lahko zgrozimo.
Smeti pa povzročajo tudi intelektualna produkcija. Ta se kopiči in kopiči in predstavlja kupe neuporabnosti. Poglejmo si samo sodobno filozofijo,ki je postala smetišče sama po sebi.
Lahko se zgodi, da bo umetna inteligenca postala sama sebi namen in v neskončnost producirala in nikomur nič dala. Tako danes leti na tisočeradijskih in TV programov z neznatno gledanostjo in poslušanostjo. Nikogar ne zanimajo, pa vendar potekajo.
Komu danes služi 17908547221094852395. decimalka števila Pi,ki je izračunana in dostopna vsakomur?
Jo želite poiskati?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.