Resnica o Patrii. Resnica o Golobovi Patrii

S četrtkovo Tarčo je za predsednika vlade Roberta Goloba izjemno neprijetna afera sumljivih balkanskih poslov "njegovega" GeN-I-ja po več mesecih od izbruha vendarle ugledala luč ene od najvplivnejših televizij. Če je prvi del oddaje, vključno s prispevkom, korektno in objektivno prikazal sila nenavadna nakazila podružnic slovenske državne energetske firme nekemu posamezniku (pri čemer so kakšno stvar tudi izpustili, a vendarle), je drugi del izzvenel kot relativizacija prvega, češ da gre tako ali tako zgolj za konstrukt v domače predvolilne namene.

Vse lepo in prav, treba je bilo pokazati še kak vidik in vlogo afere v širšem političnem kontekstu. A bistveni fokus bi vendarle moral ostati na balkanskem mešetarjenju državne firme pod vodstvom zdaj predsednika vlade Republike Slovenije ter potencialnih kriminalnih dejanjih, ki bi lahko bila v ozadju.

Da je stvar resna in ne gre zgolj za politično puhlico, ob kateri bi lahko zamahnili z roko in jo ignorirali, kot si v dobrobit Goloba zadnje mesece privoščijo večinski mediji, kaže tudi že nekaj časa trajajoča policijska preiskava oziroma predkazenski postopek, sprožen proti Golobu. Če predsednik vlade ob tem še na hitro odreže ministrico za notranje zadeve, novi minister pa, še preden je postavil družinske slike po pisalni mizi in v kot pisarne namestil nov fikus, ekspresno »počisti« z vrhom policije, bi morali v neodvisnih državnih institucijah in medijih zvoniti vsi alarmi. Pri tem je pomenljivo, da se Poklukar ni najprej lotil čiščenja Janševih kadrov, temveč tistih iz miljeja Golobovih konkurentov na levici (družina Kos in ostali). Očitno se Golobovi zavedajo, od kod jim grozi prava nevarnost, in Bojan Požar ima povsem prav, ko napoveduje »hudo vojno na levici«.

Ne more biti za vse kriv Janša

Vrnimo se še nekoliko k medijskemu uokvirjanju afere Golobovi balkanski posli. V Tarči sta od bistva pozornost preusmerjali dve premisi: da je bila afera pred volitvami proti Golobu lansirana s strani Janše in SDS-a s pomočjo srbskega predsednika Vučića, obenem pa je bilo problematizirano, da je v javnost prišel zaupni dokument črnogorskega Urada za pranje denarja (o njegovi vsebini smo na Domovini pisali pred časom).

Najprej o tem zadnjem – od kdaj je v državi, ki tako časti »žvižgače«, da prav ta čas sprejema poseben zakon v njihovo nadstandardno zaščito, ob izbruhu afere težava to, kdo je obremenilni dokument za vplivnega politika spravil v javnost? Sam se iz glave spomnim samo še enega primera, ko so se bolj kot z vsebino razkritih dokumentov ukvarjali z napadanjem »žvižgača« – to je bilo ob aferi Janković in farmacevtka.

In zdaj ključen argument, s katerim so za Goloba sila problematično balkansko zgodbo aprila dominantni mediji zamolčali: lansirana je bila, da se Golobu prepreči volilna zmaga nad Janezom Janšo.

In četudi je tako, »so what?!«, bi vzkliknil nepristranski opazovalec zadeve: a jo to naredi kaj manj pristno, tehtno, problematično, resnično?!?

Še najbolj groteskno pa je, da si enakega vprašanja isti mediji niso zastavljali, ko je nekaj tednov pred volitvami 2008, po uspešnem mandatu 1. Janševe vlade, s severa udarila »Resnica o Patrii«, ki je SDS-u odnesla zmago vsaj na enih, če ne na dvojih parlamentarnih volitvah. Kot zdaj vemo, je bila zgodba na Finsko izvožena iz Slovenije, glavni izvoznik pa je danes politik stranke Socialnih demokratov, po neuspeli poslanski kandidaturi parkiran v kabinetu ministrice za pravosodje.

Patria je več let bistveno zaznamovala slovenski politični prostor, glavni obtoženec – vodja opozicijske SDS –  pa je bil pred volitvami 2014 celo poslan v zapor – po krivici, kot je kasneje z razveljavitvijo obsodbe soglasno presodilo Ustavno sodišče.

Kakšni vatli torej veljajo v medijskem svetu in državi na splošno, kadar je treba obravnavati afero politika z levega in kadar z desnega pola? Samo slepec ali zelo pokvarjen človek lahko trdi, da enaki.

Napačno bi bilo Roberta Goloba a priori razglasiti za krivega, kot so svoj čas razglasili Janeza Janšo. Pa vendar, gre za po funkciji najvplivnejšega človeka v državi, predsednika vlade, ki za povrh vsega po nekaj mesecih zamenja ministrico za notranje zadeve in posredno prvega policista v državi, ker »preslabo čistita« po policiji.

Za koga to ni zgodba?!?

Napačno bi bilo Roberta Goloba a priori razglasiti za krivega, kot so svoj čas razglasili Janeza Janšo. Pa vendar, gre za po funkciji najvplivnejšega človeka v državi, predsednika vlade, ki za povrh vsega po nekaj mesecih zamenja ministrico za notranje zadeve in posredno prvega policista v državi, ker »preslabo čistita« po policiji. Človeka, ki je do svojega položaja prišel s karizmo naduspešnega menedžerja GEN-I-ja, človeka, ki je na odmevnih novinarskih konferencah, predvajanih v živo na najbolj obiskanem spletnem portalu v državi, podjetje GEN-I poosebljal s samim seboj.

Kako lahko potem kar na besedo verjamemo njegovemu consiglieru, ko v Tarči razlaga, da Golob kot direktor krovne firme s posli balkanskih podružnic, ki nimajo niti lastnega poštnega nabiralnika, kaj šele prostorov, pretakajo pa milijonske vsote denarja na račun nekega balkanskega lobista, nima absolutno ničesar? Ko po drugi strani viri pravijo, da se v Gen-I-ju ni moglo zgoditi nič pomembnejšega brez Golobove vednosti in odobritve?

Kako naj z roko zamahnemo ob tem, da v oddaji bivši direktor Urada za preprečevanje pranja denarja izjavi, da to za običajno poslovanje niso običajne transakcije, temveč so »sumljive, čudne, izpolnjujejo klasične indice, ki jih preberete na indikatorjih sumljivih transakcij za pranje denarja« (pri čemer sicer poudari, da lahko gre za pranje denarja samo, če je denar nezakonitega izvora). In kako naj se ob vsem, kar o aferi že vemo, ne sprašujemo, ali niso teh dveh milijonov evrov, prenakazanih iz državnega podjetja, uporabljali za "mazanje" politikov po Balkanu, da so jim ti zagotavljali posle, ali pa precejšen del vsote v gotovini prinesli v Slovenijo v namene "črnega fonda" pri nadaljnjem biznisiranju ali nemara celo financiranju političnega angažmaja?!? In kaj si naj mislimo ob tem, ko bivši vodja kriminalistične policije javno trdi, da bi lahko iz kriminalističnega vidika "razumljivo pojasnil-i, zakaj pri Gen-I-ju obstaja velika verjetnost za storitev kaznivega dejanja", ter objavlja takšne tvite:

https://twitter.com/MohorkoDusan/status/1628850560731385857

Vse to so preresna vprašanja, da bi jih premier Golob lahko odpravil le s porogljivim smehom, češ, da je vse skupaj konstrukt Janeza Janše. Državljani od svojega predsednika vlade upravičeno pričakujemo in zahtevamo, da se preneha izgovarjati na Janšo in na pomembne teme začne odgovarjati vsebinsko. Ter da "njegovi" na Gen-I svojo verzijo zgodbe podprejo s popolno transparentnostjo in dokumenti.

Bolj kot se Golob izmika, izmotava, zamegljuje, preusmerja in izgovarja na večnega krivca za vse slabo v tej državi, bolj sumljiv deluje.

Zato je skrajni čas, da premier pride z razlago na plano: prepričljivo, vsebinsko, argumentirano, podprto s poslovno logiko in dokumenti. Povsem mogoče, da se bo tudi resnica njegove zgodbe izkazala kot tista iz zgodbe o Patrii in bo iz nje odkorakal pred zakonom čist in še politično močnejši. A državljani jo morajo najprej izvedeti takšno, kot je, vključno s tem, zakaj padajo glave v policiji. Najprej iz njegovih ust, brez omembe stavka "kriv je Janša". Nato pa še iz policijskih, tožilskih in po potrebi tudi sodniških.