Referendumske igrice s figo v žepu

Dogajanje pretekli petek v državnem zboru, ko so poslanci v nenavadni koaliciji (SD, Levica, SDS, NSi) izglasovali posvetovalni referendum o dvigu obrambnih izdatkov, nakar je besni Robert Golob preko piara Svobode sporočil, da bo največja vladna stranka zdaj predlagala kar referendum o izstopu iz zveze Nato, je bilo pika na i popolnega političnega fiaska. Ta se vleče, vse odkar je v javnost pricurljala informacija, da se je premier v imenu Slovenije na vrhu severnoatlantskega zavezništva zaobljubil k dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov do leta 2035. Parlamentarne politične igrice z več očitnimi figami v žepih so Slovenijo pahnile v sila neugoden položaj.

Robert Golob je po vrnitvi domov v seriji bizarnih nastopov svojo potezo bizarno upravičeval z besedami, češ da se Slovenija ni za nič zares obvezala, da to ni bila prava obljuba. Ker pa je bilo v javnosti razkrito, da so v Levici in SD že pred Golobovim odhodom v Haag vedeli, kakšno skupno zavezo bodo države članice sprejele, so poskušali izpeljati ne tako zelo briljantni »damage control« za svoje volivce. Predlagali so posvetovalni referendum o dvigu obrambnih izdatkov, za katerega so, zaradi nasprotovanja Svobode, menili, da ne bo izglasovan in vladi ne bo povzročil nevšečnosti, obenem pa bi koalicijski partnerici pomirili svoje volivce. A niso računali, da bosta predlog posvetovalnega referenduma podprli opozicijski SDS in NSi, uradno s pojasnilom, da bi Robert Golob moral organizirati domačo razpravo na to temo, preden se je za karkoli obvezal. Obenem so v opoziciji niti ne tako sramežljivo priznali, da so to storili iz nasprotovanja Golobovi vladi, katere mandat si na vse pretege želijo skrajšati. Tudi zaradi morebitnih novih akterjev, ki stopajo na politični parket in v primeru morebitnih jesenskih državnozborskih volitev ne bi imeli časa za realizacijo. Takšen je zagotovo Vladimir Prebilič, vsaj delno pa bi to načrte prekrižalo tudi Anžetu Logarju, ki ima še vedno precej več dela z ustanavljanjem lokalnih odborov od pričakovanega.

Nevarna igra političnih egov

Poteza Svobode je sicer močno odmevala v javnosti, saj se je oglasilo nemalo strokovnjakov s področja obrambe, uglednih pravnikov in celo nekdanjih članov stranke, ki so opozorili na nevarno igro »političnih egov«, ki bi lahko imela usodne posledice za Slovenijo. Novica o takšnem predlogu Goloba je dosegla tudi Evropski parlament, zato je bila Golobova vlada na torkovem zasedanju v Bruslju tarča posmeha predstavnikov Evropske ljudske stranke. Ankete sicer kažejo, da večina Slovencev (pričakovano) ne podpira dvigovanja obrambnih izdatkov, a večji problem bi bilo v teh razmerah in domači antiameriški klimi morebitno glasovanje o izstopu iz zveze Nato, za katero se je na posvetovalnem referendumu leta 2003 izreklo skupaj 974.988 volivcev, torej 60,46 odstotka vseh volilnih upravičencev, ZA pa je glasovalo 66,08 odstotka volivcev. Danes Nato podpira manj kot 60 odstotkov vprašanih. Da se s takšnimi posvetovalnimi referendumi ne gre igrati, pravi tudi ustavni pravnik Miro Cerar, ki ocenjuje, da bi bil posvetovalni referendum neprimeren in neučinkovit, saj odločitev ne bi bila pravno zavezujoča.

Da bi bilo bolje, da bi po petkovem glasovanju v DZ predsednik vlade Robert Golob najprej temeljito razmislil o prihodnjih korakih in šele nato napovedoval, kaj bo storil, je poudaril tudi politolog Miro Haček, ki je potezo o napovedi še enega referenduma označil za hitro in čustveno. Tudi zato je po dveh dneh premisleka Golob napovedal sestanke z ustavnimi pravniki, pogovor v koaliciji, nato pa tudi posvetovanje s predsedniki vseh parlamentarnih strank. Vabilo je dobil tudi Janez Janša. »Golob se je na vrhu Nato v našem imenu že vse dogovoril o povečanju obrambnih izdatkov na pet odstotkov, predlagal referendum o članstvu in odšel na morje. Ter sklical posvet s parlamentarnimi strankami v petek popoldan, ko se vrne z dopusta. Se še komu zdi, da je to napačen vrstni red in da se nekdo močno norčuje iz nas? Predlagamo, da namesto referendumov o Natu in obrambnih izdatkih razpišemo referendum o zaupnici Golobovi vladi. To reši vse dileme in zagate,« je bil na X-u jasen Janša. V političnem ozadju po »preuranjeni« Golobovi reakciji že poteka aktivno iskanje rešitev, kako splezati iz zagate. Ena od možnosti, ki naj bi bila na mizi, je ta, da premier Golob odstopi od svoje napovedi, državni zbor pa enako kot v primeru posvetovalnega referenduma o JEK 2 doseže konsenz o preklicu že potrjenega predloga za razpis posvetovalnega referenduma z novim odlokom.

Ankete kažejo, da večina Slovencev (pričakovano) ne podpira dvigovanja obrambnih izdatkov, a večji problem bi bilo v teh razmerah in domači antiameriški klimi morebitno glasovanje o izstopu iz zveze Nato.

Prav o tem bi se lahko predstavniki političnih strank poskusili dogovoriti na vrhu parlamentarnih strank, ki ga je za petek napovedal predsednik vlade. Kot so že napovedali v NSi, bodo sami predlagali kompromisni umik obeh posvetovalnih referendumov, čemur bi sledil tudi SDS, a v resnici sta v bistveno večji zagati obe manjši koalicijski partnerici, ki bi morali odstopiti od svoje zahteve za prvi posvetovalni referendum, zaradi katerega se je v parlamentu sploh zapletlo. Po drugi strani je vprašanje, kako daleč gredo lahko voditelji strank s figo v žepu. Stranke se zavedajo, da na posvetovalnem referendumu podpore za dvig obrambnih izdatkov država ne bi dobila, a hkrati stranki SDS in NSi, ki sta referendum podprli, paradoksalno podpirata dvig obrambnih izdatkov. Na drugi strani pa tudi v Svobodi vedo, da je za izstop Slovenije iz članstva v Natu potreben sklep v državnem zboru, za katerega pa bi potrebovali dvotretjinsko večino.

Govorice o predčasnih volitvah

Če pa bi do referenduma res prišlo, bi po mnenju ustavnih pravnikov to moral biti referendum o mednarodnih povezavah, ne pa posvetovalni referendum. Odločitev na slednjem bi bila za politiko pravno zavezujoča. Mogoče je torej pričakovati, da se iz julijskih vročih političnih igric na koncu ne bo izcimilo nič drastičnega, vseeno pa se je koalicija zatresla najbolj močno doslej, po hodnikih parlamenta pa poslanci SD in Levice niti ne več tako po tiho govorijo o jesenskih predčasnih volitvah.

Ključi do predčasnih volitev so sicer še naprej v rokah Roberta Goloba, ki ga zadnje javnomnenjske ankete lahko skrbijo, saj njegovo Gibanje Svoboda za SDS zaostaja za kar osem odstotnih točk, največji vladni stranki pa je po raziskavi Mediane podpora v enem mesecu padla za štiri odstotne točke.

Obstaja torej realna možnost, da bi desna sredina na volitvah zmagala, zato si Golob še ne upa tvegati s predčasnimi volitvami, pa čeprav se na drugi strani zaveda, da dlje kot bo odlašal in podaljševal agonijo (Janša tako kot v zadnjih dneh Šarčeve vlade že na glas razlaga, da gre le še za politično truplo), bolj resna in grozeča bo nevarnost Vladimirja Prebiliča.

Obstaja realna možnost, da bi desna sredina na volitvah zmagala, zato si Golob še ne upa tvegati s predčasnimi volitvami, pa čeprav se na drugi strani zaveda, da dlje kot bo odlašal in podaljševal agonijo, bolj resna in grozeča bo nevarnost Vladimirja Prebiliča.

(D208: 26–27)