Evropo skrbijo ruske hibridne operacije in vohunjenje

Pojem hibridnega vojskovanja morda ne zajame več v celoti varnostnih razmer v Evropi. Številni komentatorji opozarjajo, da se celina približuje nevarni točki, na kateri bi lahko prišlo do neposrednega vojaškega spopada. Takšna opozorila so še posebej pogosta na Poljskem, kjer se ruska grožnja zdi precej bolj neposredna kot pri nas.

Takšno dojemanje je povezano tudi z zgodovinskimi izkušnjami Poljske z Rusijo, ki so globoko zaznamovale poljsko družbo. V zadnjih mesecih in letih se je namreč prav v tem delu Evrope zvrstilo več incidentov, povezanih z domnevnimi sovražnimi dejavnostmi Moskve.

Gre za dejanja, ki ostajajo pod pragom odprte vojne. Med njihovimi domnevnimi cilji so preizkušanje odpornosti evropskih držav na različne oblike pritiska, zbiranje obveščevalnih podatkov o ranljivih točkah njihove infrastrukture in obrambnih sistemov, spodkopavanje zaupanja v institucije ter slabljenje povezanosti evropskih držav v okviru Nata.

Ponavljanje tovrstnih incidentov lahko obenem vodi v postopno normalizacijo sovražnega delovanja. Evropska javnost se lahko nanj navadi, postane manj pozorna in vse manj občutljiva za njegovo resnost. S tem bi se zmanjšala tudi sposobnost družbe, da se na takšne dogodke ustrezno odzove.

Zemljevid domnevnih ruskih hibridnih operacij

Evropska radiodifuzna zveza (EBU) je 23. oktobra objavila pregledni zemljevid incidentov, povezanih z domnevnimi ruskimi hibridnimi dejavnostmi v Evropi. Dostopen je na tej povezavi.

Zemljevid prikazuje različne oblike domnevnega hibridnega delovanja: poskuse sabotaž in napade na infrastrukturo, kršitve zračnega prostora, instrumentalizacijo migracij, delovanje priložnostnih izvajalcev sabotaž ter vojaške dejavnosti v bližini evropskih meja ali čeznje.

Zajema dogodke, zabeležene med 1. aprilom in 15. oktobrom 2026 v 17 evropskih državah, ki so jih varnostni ali državni organi oziroma mediji povezali z Rusijo, zlasti z namenom oslabitve pomoči Ukrajini. Ne gre za uradno statistiko niti za seznam dokazano ruskih operacij, zato gre podatke jemati z določeno rezervo.

Pomembno je tudi, da zemljevid ne vključuje kibernetskih napadov in vohunjenja, ki ga izvajajo poklicni obveščevalci. Tudi vmešavanje v volitve ni neposredno prikazano na zemljevidu, čeprav je omenjeno v članku.

Incidenti so zgoščeni predvsem na vzhodnem krilu Nata

Zemljevid kaže, da so incidente zabeležili v številnih evropskih državah, vendar jih je opazno veliko na vzhodu celine. Med območji, kjer so jih zaznali, so črnomorska regija in njena širša soseščina, med drugim Bolgarija, Romunija in Moldavija, Poljska, zlasti ob meji z Belorusijo in Ukrajino, ter baltske države, predvsem Litva in Latvija. Izstopa tudi območje Baltskega morja.

Skupna značilnost številnih dogodkov je njihova geografska umeščenost na vzhodno krilo zveze Nato, torej na območja, ki mejijo na Rusijo oziroma Belorusijo ali ležijo v njuni neposredni bližini oziroma so del ruske interesne sfere (soseščine).

Ruska vohunska ladja ob škotski obali

Pozornost javnosti je v zadnjih dneh pritegnil tudi primer ruskega obveščevalnega delovanja na morju ob obali Škotske. Kraljeva mornarica je 2. novembra sporočila, da je ruska ladja spremljala zavezniško vojaško vajo Strike Warrior, v kateri je sodelovalo več kot 2.000 pripadnikov oboroženih sil iz šestih držav. Njeno gibanje so spremljali britanski helikopterji Merlin.

Po navedbah britanske kraljeve mornarice se je ruska izvidniška ladja Viktor Leonov, ki spada v razred Višnja (Vishnya), med 29. septembrom in 8. oktobrom pomikala vzdolž Zunanjih Hebridov, otočja ob zahodni obali Škotske.

Vdori brezpilotnikov, sabotaže, požigi in načrti za onesposobitev podmorskih kablov

V zadnjih mesecih smo bili priča še več incidentom, ki kažejo, kako se posledice vojne v Ukrajini širijo tudi čez njene meje. Reuters je 14. avgusta poročal o brezpilotnih letalnikih, ki so zašli v zračni prostor Finske in baltskih držav. Pri tem je pomembno poudariti, da so bili številni od njih ukrajinskega izvora in da so nekateri zašli s predvidene poti med napadi na cilje v Rusiji. Ukrajina je trdila, da je rusko elektronsko motenje vplivalo na smer njihovega leta.

Poljske oblasti so 12. oktobra sporočile, da so nemški organi prijeli dva turška državljana, osumljena požiga postaje satelitskega komunikacijskega omrežja Starlink v osrednji Poljski septembra letos. Tamkajšnje oblasti menijo, da je bila v ozadju incidenta Rusija in da se slednja vse pogosteje poslužuje kriminalnega podzemlja.

Podoben primer so zabeležili tudi v Estoniji. Estonska vlada je 29. septembra sporočila, da je bil požig objekta podjetja Milrem Robotics v Talinu avgusta letos sabotaža, ki so jo naročile ruske specialne službe. Podjetje razvija vojaške robotske sisteme, med drugim brezpilotna kopenska vozila, ki jih uporablja tudi Ukrajina.

Reuters je 10. septembra poročal še o domnevni ruski operaciji v arktičnih vodah blizu norveškega otočja Svalbard. Po navedbah dveh zahodnih uradnikov so britanske, norveške in ameriške sile spomladi spremljale ruske podmornice, povezane z ruskim Glavnim direktoratom za globokomorske raziskave (GUGI), med vajo, v času katere so ruske sile z globokomorskimi podvodnimi plovili simulirale uporabo tehnologije za onesposobitev ključnih podmorskih kablov. Zavezniške sile so ruskim plovilom preprečile dokončanje vaje, kabli pa niso bili poškodovani.