Raziskava: ljudje z območja nekdanje Habsburške monarhije bolj zaupajo v pravni red. Velja za Slovence?

Uredništvo

25. 2. 2016 ob 18:33
0 komentarjev

Družba

Raziskave kažejo, da je poslušnost, ki jo je dinastija Habsburžanov vcepljala v ljudi, še vedno ukoreninjena.

Habzburžani, ki so svoj čas obvladovali velik del Evrope so na svojem ozemlju z neusmiljeno učinkovitostjo uveljavljali zakon in red. Raziskava kaže, da ta zapuščina v nekaterih delih Evrope ostaja, piše britanski Indipendent.

Pod znamenito dinastijo smo več stoletij spadali tudi Slovenci, a zaupanja v pravni sistem pri nas ni več čutiti.

Ljudje, ki živijo znotraj meja nekdanje Habsburške monarhije imajo bistveno večje zaupanje v pravosodni sistem v svoji državi kot tisti, ki živijo zunaj teh meja. Glede na novo raziskavo, je dinastija v svoje podložnike vlila poslušnost, ki je zakoreninjena tudi čez več generacij.

Pojav raziskovalci opisujejo kot "habsburški učinek", s katerim je država uveljavljala več stoletij trajajočo "dobo delujočo in spoštovano birokracijo", ki ustvarja neomajno zaupanje v državne institucije." Ta kulturna norma je preživela celo zatiralska pravila socialističnega sistema in še danes živi," so zapisali.

Habzburžani so v 16. stoletju vladali več kot polovici Evrope. Cesarstvo je obsegalo skoraj štiri milijone kvadratnih kilometrov. Širjenje dinastije je večinoma potekalo s porokami in ne z osvajanjem, čeprav je to pomenilo genske napake, kot je "habsburška čeljust".

Študija, objavljena v Royal Economic Society’s Economic Journal, je analizirala podatke iz leta 2006, ki jih je z anketo pridobila Evropska banka za rekonstrukcijo in razvoj.

Anketa je merila zaupanje in korupcijo v 29 vzhodo- in srednjeevropskih državah Evrope. Raziskovalci pa so primerjali poglede ljudi in podjetij, ki delujejo na obeh straneh stare meje cesarstva.

Čeprav gre za skupnosti, ki se nahajajo 200 kilometrov narazen, ugotovitve kažejo, da ljudje, ki živijo znotraj meja nekdanjega cesarstva, bolj zaupajo v sodstvo in policijo kot tisti zunaj. Prav tako je v tem območju tudi manjša verjetnost podkupovanja jevnih uslužbencev, kar pomeni, da je "Habsburški učinek" vplival tudi na stopnjo koruptivnosti.

"Tudi če imperiji propade, lahko pusti trajno zapuščino v kulturnih norma več generacij, ko njegove formalne institucije ne obstajajo več," pišejo raziskovalci.

"Naši rezultati kažejo, da je skoraj sto let po svojem koncu habsburško cesarstvo še vedno prisotno v odnosu do in interakciji z državnimi institucijami ljudi, ki živijo znotraj njegovih nekdanjih meja."

Obdobje Habsburžanov današnjemu ozemlju Slovenije prineslo izjemen napredek in razvoj.

Slovenci s poglobljenim zgodovinskim spominom se radi spominjajo časov prosperitete in razcveta naših dežel, ki so ga bile deležne v času Habsburške monarhije. Še posebej imajo v čislih vladavino Marije Terezije (1740-1780) ter njenega najstarejšega sina Jožefa II, ki sta z reformami v deželo prinesla nesluten napredek, še posebej na področju uprave, sodstva in izobraževanja.

Drugo prelomno obdobje za naše območje je pomenila gradnja Južne železnice, 572 kilometrov dolge proge med Dunajem in Trstom. Načrtovati so jo začeli leta 1837, graditi 1841, zadnji odsek Ljubljana-Trst pa končali 1857 leta. Proga je prinesla izjemen gospodarski in turistični razcvet slovenskih dežel, skozi katere je potekala.

Ob misli na naše težave z načrtovano gradnjo 20 kilometrskega odseka drugega tira Divača-Koper se lahko ob tem le kislo nasmehnemo.

V času avstrijskega cesarstva, oziroma kasnejše Avstro-Ogrske, so nastala tudi nekatera najuglednejša slovenska podjetja, med drugim Gorenje, Krka, Peko, Tam, Zavarovalnica Triglav, Alpina ... (več o tem na blogu Kavarna Hayek).

Po II. svetovni vojni so jih podržavili komunisti, njihovo zgodovinsko poreklo pa, skupaj z drugimi pridobitvami monarhije, zatajili. Zato še danes mnogi prepričani, da so (bivši) paradni konji slovenskega gospodarstva produkt komunističnega ekonomskega sistema, kar je seveda daleč od resnice.

KOMENTAR: Uredništvo

Slovenci slabi dediči habsburške zapuščine

Čeprav raziskava ni omenjala izjem, oziroma izrecno navaja, da so "kulturne norme preživele celo represivne norme socialističnega sistema, " lahko v današnji družbeni situaciji ugotovimo, da v Sloveniji temu žal ni tako. Petdesetletno obdobje komunistične vladavine je v ljudske navade vcepilo povsem neke druge vrednote, ki se danes odražajo v družbenem vsakdanu. Medtem ko je sosednja Avstrija danes urejena država, kjer se spoštuje delo in red, podjetniška iniciativa, podprta s spoštovanjem pravil, učinkovito državno upravo in vladavino prava, je pri nas v navadi goljufanje države, plačilna nedisciplina, nespoštovanje in zloraba prava, pretiran birokratizem in nagajanje podjetništvu, kjerkoli je mogoče. Zaupanje javnosti v politične institucije in v sodstvo pa je v Sloveniji najnižje v Evropski uniji. A še leta 1938 smo bili Slovenci na 80 odstotkih življenjske ravni Avstrijcev, po propadu komunizma leta 1991 pa le še na dobrih 40 odstotkih. Vse to je nazoren dokaz, kako lahko nekaj desetletij družbeno-politične prevzgoje izbriše večstoletno zapuščino drugačnih družbenih navad in vrednot.