Raziskava: ljudje z območja nekdanje Habsburške monarhije bolj zaupajo v pravni red. Velja za Slovence?
Raziskave kažejo, da je poslušnost, ki jo je dinastija Habsburžanov vcepljala v ljudi, še vedno ukoreninjena.
Habzburžani, ki so svoj čas obvladovali velik del Evrope so na svojem ozemlju z neusmiljeno učinkovitostjo uveljavljali zakon in red. Raziskava kaže, da ta zapuščina v nekaterih delih Evrope ostaja, piše britanski Indipendent.
Pod znamenito dinastijo smo več stoletij spadali tudi Slovenci, a zaupanja v pravni sistem pri nas ni več čutiti.
Ljudje, ki živijo znotraj meja nekdanje Habsburške monarhije imajo bistveno večje zaupanje v pravosodni sistem v svoji državi kot tisti, ki živijo zunaj teh meja. Glede na novo raziskavo, je dinastija v svoje podložnike vlila poslušnost, ki je zakoreninjena tudi čez več generacij.
Pojav raziskovalci opisujejo kot "habsburški učinek", s katerim je država uveljavljala več stoletij trajajočo "dobo delujočo in spoštovano birokracijo", ki ustvarja neomajno zaupanje v državne institucije." Ta kulturna norma je preživela celo zatiralska pravila socialističnega sistema in še danes živi," so zapisali.
Habzburžani so v 16. stoletju vladali več kot polovici Evrope. Cesarstvo je obsegalo skoraj štiri milijone kvadratnih kilometrov. Širjenje dinastije je večinoma potekalo s porokami in ne z osvajanjem, čeprav je to pomenilo genske napake, kot je "habsburška čeljust".
Študija, objavljena v Royal Economic Society’s Economic Journal, je analizirala podatke iz leta 2006, ki jih je z anketo pridobila Evropska banka za rekonstrukcijo in razvoj.
Anketa je merila zaupanje in korupcijo v 29 vzhodo- in srednjeevropskih državah Evrope. Raziskovalci pa so primerjali poglede ljudi in podjetij, ki delujejo na obeh straneh stare meje cesarstva.
Čeprav gre za skupnosti, ki se nahajajo 200 kilometrov narazen, ugotovitve kažejo, da ljudje, ki živijo znotraj meja nekdanjega cesarstva, bolj zaupajo v sodstvo in policijo kot tisti zunaj. Prav tako je v tem območju tudi manjša verjetnost podkupovanja jevnih uslužbencev, kar pomeni, da je "Habsburški učinek" vplival tudi na stopnjo koruptivnosti.
"Tudi če imperiji propade, lahko pusti trajno zapuščino v kulturnih norma več generacij, ko njegove formalne institucije ne obstajajo več," pišejo raziskovalci.
"Naši rezultati kažejo, da je skoraj sto let po svojem koncu habsburško cesarstvo še vedno prisotno v odnosu do in interakciji z državnimi institucijami ljudi, ki živijo znotraj njegovih nekdanjih meja."
Habzburžani, ki so svoj čas obvladovali velik del Evrope so na svojem ozemlju z neusmiljeno učinkovitostjo uveljavljali zakon in red. Raziskava kaže, da ta zapuščina v nekaterih delih Evrope ostaja, piše britanski Indipendent.
Pod znamenito dinastijo smo več stoletij spadali tudi Slovenci, a zaupanja v pravni sistem pri nas ni več čutiti.
Ljudje, ki živijo znotraj meja nekdanje Habsburške monarhije imajo bistveno večje zaupanje v pravosodni sistem v svoji državi kot tisti, ki živijo zunaj teh meja. Glede na novo raziskavo, je dinastija v svoje podložnike vlila poslušnost, ki je zakoreninjena tudi čez več generacij.
Pojav raziskovalci opisujejo kot "habsburški učinek", s katerim je država uveljavljala več stoletij trajajočo "dobo delujočo in spoštovano birokracijo", ki ustvarja neomajno zaupanje v državne institucije." Ta kulturna norma je preživela celo zatiralska pravila socialističnega sistema in še danes živi," so zapisali.
Habzburžani so v 16. stoletju vladali več kot polovici Evrope. Cesarstvo je obsegalo skoraj štiri milijone kvadratnih kilometrov. Širjenje dinastije je večinoma potekalo s porokami in ne z osvajanjem, čeprav je to pomenilo genske napake, kot je "habsburška čeljust".
Študija, objavljena v Royal Economic Society’s Economic Journal, je analizirala podatke iz leta 2006, ki jih je z anketo pridobila Evropska banka za rekonstrukcijo in razvoj.
Anketa je merila zaupanje in korupcijo v 29 vzhodo- in srednjeevropskih državah Evrope. Raziskovalci pa so primerjali poglede ljudi in podjetij, ki delujejo na obeh straneh stare meje cesarstva.
Čeprav gre za skupnosti, ki se nahajajo 200 kilometrov narazen, ugotovitve kažejo, da ljudje, ki živijo znotraj meja nekdanjega cesarstva, bolj zaupajo v sodstvo in policijo kot tisti zunaj. Prav tako je v tem območju tudi manjša verjetnost podkupovanja jevnih uslužbencev, kar pomeni, da je "Habsburški učinek" vplival tudi na stopnjo koruptivnosti.
"Tudi če imperiji propade, lahko pusti trajno zapuščino v kulturnih norma več generacij, ko njegove formalne institucije ne obstajajo več," pišejo raziskovalci.
"Naši rezultati kažejo, da je skoraj sto let po svojem koncu habsburško cesarstvo še vedno prisotno v odnosu do in interakciji z državnimi institucijami ljudi, ki živijo znotraj njegovih nekdanjih meja."
Obdobje Habsburžanov današnjemu ozemlju Slovenije prineslo izjemen napredek in razvoj.
Slovenci s poglobljenim zgodovinskim spominom se radi spominjajo časov prosperitete in razcveta naših dežel, ki so ga bile deležne v času Habsburške monarhije. Še posebej imajo v čislih vladavino Marije Terezije (1740-1780) ter njenega najstarejšega sina Jožefa II, ki sta z reformami v deželo prinesla nesluten napredek, še posebej na področju uprave, sodstva in izobraževanja.
Drugo prelomno obdobje za naše območje je pomenila gradnja Južne železnice, 572 kilometrov dolge proge med Dunajem in Trstom. Načrtovati so jo začeli leta 1837, graditi 1841, zadnji odsek Ljubljana-Trst pa končali 1857 leta. Proga je prinesla izjemen gospodarski in turistični razcvet slovenskih dežel, skozi katere je potekala.
Ob misli na naše težave z načrtovano gradnjo 20 kilometrskega odseka drugega tira Divača-Koper se lahko ob tem le kislo nasmehnemo.
V času avstrijskega cesarstva, oziroma kasnejše Avstro-Ogrske, so nastala tudi nekatera najuglednejša slovenska podjetja, med drugim Gorenje, Krka, Peko, Tam, Zavarovalnica Triglav, Alpina ... (več o tem na blogu Kavarna Hayek).
Po II. svetovni vojni so jih podržavili komunisti, njihovo zgodovinsko poreklo pa, skupaj z drugimi pridobitvami monarhije, zatajili. Zato še danes mnogi prepričani, da so (bivši) paradni konji slovenskega gospodarstva produkt komunističnega ekonomskega sistema, kar je seveda daleč od resnice.
Slovenci s poglobljenim zgodovinskim spominom se radi spominjajo časov prosperitete in razcveta naših dežel, ki so ga bile deležne v času Habsburške monarhije. Še posebej imajo v čislih vladavino Marije Terezije (1740-1780) ter njenega najstarejšega sina Jožefa II, ki sta z reformami v deželo prinesla nesluten napredek, še posebej na področju uprave, sodstva in izobraževanja.
Drugo prelomno obdobje za naše območje je pomenila gradnja Južne železnice, 572 kilometrov dolge proge med Dunajem in Trstom. Načrtovati so jo začeli leta 1837, graditi 1841, zadnji odsek Ljubljana-Trst pa končali 1857 leta. Proga je prinesla izjemen gospodarski in turistični razcvet slovenskih dežel, skozi katere je potekala.
Ob misli na naše težave z načrtovano gradnjo 20 kilometrskega odseka drugega tira Divača-Koper se lahko ob tem le kislo nasmehnemo.
V času avstrijskega cesarstva, oziroma kasnejše Avstro-Ogrske, so nastala tudi nekatera najuglednejša slovenska podjetja, med drugim Gorenje, Krka, Peko, Tam, Zavarovalnica Triglav, Alpina ... (več o tem na blogu Kavarna Hayek).
Po II. svetovni vojni so jih podržavili komunisti, njihovo zgodovinsko poreklo pa, skupaj z drugimi pridobitvami monarhije, zatajili. Zato še danes mnogi prepričani, da so (bivši) paradni konji slovenskega gospodarstva produkt komunističnega ekonomskega sistema, kar je seveda daleč od resnice.
Zadnje objave
Osvežujoča solata z lososom
13. 6. 2026 ob 12:00
Dve plati zdravja – skupna vrednota naroda in najdaljše čakalne vrste v Evropi
13. 6. 2026 ob 11:32
Digitalni evro prinaša nove možnosti
13. 6. 2026 ob 9:58
Pri breznu Zalesnika danes ob 16.00 spomin na okrutno pomorjene Goričane
13. 6. 2026 ob 9:57
Sveti Anton Padovanski – kladivo krivovercev in cerkveni učitelj
13. 6. 2026 ob 9:24
Sindikati dosegli, da najbolj ranljivi še vedno plačujejo oskrbo, ki je ni
13. 6. 2026 ob 9:00
Ekskluzivno za naročnike
Osvežujoča solata z lososom
13. 6. 2026 ob 12:00
Barka je varno pristala
13. 6. 2026 ob 6:00
Cena Golobove prepovedi pristanka izraelskega letala
12. 6. 2026 ob 9:00
Prihajajoči dogodki
JUN
13
Sveta maša ob breznu Zalesnika v Trnovskem gozdu
16:00 - 18:00
JUN
15
Slovesnost ob Lipi sprave
19:00 - 20:00
JUL
03
54. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2026
20:00 - 14:51
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.